018-207/2018 Socialno varstveni zavod Hrastovec

Številka: 018-207/2018-16

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava pralnih sredstev«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ECOLAB, podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov, trgovino in storitve, d.o.o., Vajngerlova ulica 4, 2000 Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Socialno varstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, 2230 Lenart v Slovenskih goricah (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 5. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 19. 10. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka z dne 15. 6. 2018 in Obvestila o naročilu (EU 2 – SL), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 17. 8. 2018, št. objave JN005696/2018-B01, izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila za izbiro dobavitelja pralnih sredstev, s katerim bo sklenil okvirni sporazum.

Naročnik je dne 19. 10. 2018 sprejel Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo, upoštevaje merilo za izbor ponudb (najnižja cena v EUR z vključenim DDV), oddal ponudniku Kimi, proizvodno trgovsko podjetje, d.o.o., Planjava 1, 1236 Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Na drugo mesto se je uvrstila ponudba vlagatelja. Odločitev o oddaji naročila je bila dne 22. 10. 2018 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN005696/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 2. 11. 2018, v katerem predlaga, da se naročniku naloži organizacijo vpogleda, na podlagi katerega bo lahko dopolnil ali spremenil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, Državna revizijska komisija pa naj na podlagi dopolnjenega zahtevka za revizijo vlagatelju ugodi in odločitev naročnika razveljavi (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov.

Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo pravočasno opredelil v dokumentu Izjasnitev izbranega ponudnika z dne 9. 11. 2018 (v nadaljevanju: izjasnitev) in navaja, da je zahtevek za revizijo neutemeljen.

Naročnik je dne 21. 11. 2018 sprejel Sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu pravočasno opredelil v dokumentu Opredelitev do navedb naročnika z dne 27. 11. 2018 in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika).

Državna revizijska komisija je vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, ki se je nanašal na zatrjevanje kršitve pravice do vpogleda, ugodila s sklepom št. 018-207/2018-7, z dne 11. 3. 2019, in naročniku naložila odpravo kršitve na način, da vlagatelju omogoči vpogled v specifikacije ponujenega blaga, zapisane v stolpcu »Trgovsko ime / Proizvajalec« v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je vlagatelju dala možnost, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda svoj zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih bo pridobil pri vpogledu, naročnika pa obvestila, da se o dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo lahko izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 18. 3. 2019 organiziral vpogled v specifikacije ponujenega blaga izbranega ponudnika. Vlagatelj je pravočasno, dne 25. 3. 2019, dopolnil svoj zahtevek za revizijo. V njem navaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, dodatno utemeljuje očitane kršitve in zatrjuje še nekatere nove.

Naročnik se je do navedb vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo opredelil z vlogo z dne 28. 3. 2019. Navedbe vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 1. 4. 2019 in dne 11. 4. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Dne 12. 4. 2019 je Državna revizijska komisija vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo, skupaj s prilogami, posredovala izbranemu ponudniku in dne 19. 4. 2019 prejela njegovo izjasnitev. Izbrani ponudnik navedbe vlagatelja v dopolnitvi zahtevka za revizijo zavrača kot neutemeljene.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovi dopolnitvi zatrjuje, da več artiklov, ki jih ponuja izbrani ponudnik, bodisi ne ustreza zahtevam naročnika bodisi zanje niso predložena ustrezna zahtevana dokazila. Ker je naročnik sprejel ponudbo izbranega ponudnika, kljub temu, da ni dopustna, je, po zatrjevanju vlagatelja, kršil 89. člen ZJN-3, določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in temeljna načela javnega naročanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbi za artikle pod zap.št. 4, 8, 10 in 11 predložijo certifikate, ki bodo izkazovali dezinfekcijo pri zahtevani temperaturi, kot ustrezen certifikat pa je določil, da je izdelek vpisan na RKI ali VAH listo, da je dezinfekcija zagotovljena s strani Robert Koch instituta oziroma temu enakovreden certifikat. Navaja, da je, skladno z definicijo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju: SSKJ), certifikat listina, s katero se kaj potrjuje in da mora v konkretnem primeru iz certifikata izhajati, da ponujeni artikel zagotavlja dezinfekcijo pri zahtevani temperaturi pranja. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik za ponujeni artikel pod zap.št. 11, »Sensox« (v nadaljevanju: artikel »Sensox«), v izkaz izpolnjevanja naročnikovih zahtev, predložil certifikat, izdan s strani združenja VAH, ki ni več veljaven. Izdan je bil dne 26. 9. 2014 z veljavnostjo treh let, kar pomeni, da mu je veljavnost potekla dne 26. 9. 2017. Certifikat ne izkazuje stanja ob oddaji ponudbe in ne predstavlja dokazila, ki ga je zahteval naročnik. Vlagatelj navaja, da je naročnika v dokumentu Ugotovitve po vpogledu v ponudbo JN005696/2018-B01 z dne 25. 10. 2018, opozoril na neveljavnost certifikata, naročnik pa mu je v dokumentu Odgovor na vaš dopis po vpogledu v ponudbo JN005696/2018-B01 z dne 29. 10. 2018 odgovoril, da artikel »Sensox« z vpisom na VAH listo izkazuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj navaja tudi, da je vpogledal v VAH listo (stanje na dan 31. 10. 2018, nazadnje posodobljena dne 17. 10. 2018) iz katere ne izhaja, da bi bil artikel »Sensox« nanjo uvrščen, kot to zatrjuje naročnik.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi glede dokazovanja zahtevanih lastnosti ponujenih artiklov najprej navaja, da je naročnik za izkazovanje dezinfekcijskega učinka (med drugim) artikla pod zap.št. 11 zahteval kakršenkoli ustrezen certifikat; da je certifikate, ki izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je navedel zgolj primeroma in da mora naročnik ob zahtevi določenih certifikatov dopustiti tudi predložitev drugih, enakovrednih certifikatov. Vlagateljevo citiranje opredelitve certifikata iz SSKJ označuje za »povsem na mestu«, a meni, da vlagatelj opredelitev, kljub navajanju, ignorira. Navaja, da je presečni datum, relevanten za presojo dopustnosti ponudb, dan roka za oddajo ponudb, to je dne 7. 9. 2018, zato navedbe vlagatelja o stanju VAH liste v oktobru 2018 ne morejo vplivati na dopustnost njegove ponudbe. Pojasnjuje, da je VAH lista komercialna lista, katere namen je na enostaven način seznaniti širšo javnosti z dejstvom, da nek izdelek izpolnjuje določene pogoje oziroma ustreza določenim standardom. Vpis na listo ima hkrati certifikacijski in publicitetni učinek, saj se s prvim vpisom na to listo izdelek certificira skladno z zahtevami za vpis na listo, nadaljnje vzdrževanje vpisa na listi pa ima funkcijo obveščanja javnosti. Če artikel ne bi imel dokazanega dezinfekcijskega učinka, vpis na VAH listo ne bi bil mogoč. Ker VAH lista nima le funkcije certifikacije, temveč tudi funkcijo obveščanja javnosti, je vzdrževanje artikla na vsakokratni novi listi povezano tudi z dodatnimi stroški, proizvajalci pa se za tako obveščanje (iz različnih razlogov) včasih ne odločijo. Ključno je, da odsotnost nadaljnjih objav na VAH listi artiklu ne odvzame certifikacije, ki jo je pridobil s prvim vpisom na listo, saj ima izdelek še vedno povsem iste lastnosti, kot jih je imel, ko je pridobil certifikacijo in na podlagi katerih jo je sploh dobil (gre namreč za isti izdelek). Izdelek po tem, ko na VAH listo ni več vpisan, ni nič manj dezinfekcijsko učinkovit in testi, ki jih je opravil za pridobitev certifikacije, niso nič manj veljavni. Če ima sredstvo dezinfekcijski učinek v trenutku vpisa na VAH listo, ga ima tudi še nadaljnje, saj ta lastnost obstaja ne glede na odločitev proizvajalca, ali bo o svojem izdelku javnost obveščal preko VAH liste ali ne. Da certifikacijski učinek prvega vpisa na VAH listo ni odpravljen z izdajo kasnejše posodobljene liste, je razvidno tudi iz okoliščine, da proizvajalec še vedno deklarira dezinfekcijski učinek artikla »Sensox« s certifikacijo VAH, kar izhaja iz javno dostopne aktualne dokumentacije artikla. Izbrani ponudnik navaja, da je bila zahtevana dezinfekcijska lastnost artikla »Sensox« preverjena in potrjena s strani akreditirane institucije, datum objave in veljavnost VAH liste ali datum izdaje in veljavnost VAH certifikata pa je zgolj administrativne narave. Ker je bil že s trenutkom vpisa na VAH listo izpolnjen naročnikov pogoj, naročnik ni upravičen dokazanega dezinfekcijskega učinka pogojevati s časovno veljavnostjo certifikata ali z vpisom izdelka na posodobljeno/aktualno VAH (ali RKI) listo. S tega vidika izbrani ponudnik zatrjuje, da je tudi certifikat, ki ga je predložil v osnovni ponudbi (certifikat z dne 26. 9. 2014), povsem ustrezen za izkazovanje razpisne zahteve, saj tako dejstvo, da je bil izdelek vpisan na VAH listo, kot dejstvo, da je bil za ponujeni izdelek izdan certifikat, izkazujeta, da pralna sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi pranja. Veljavnost oziroma časovna omejitev certifikata ima zgolj komercialni aspekt in je vezana zgolj na čas, ko je sredstvo vpisano na eno od komercialnih list (RKI ali VAH), vsebina certifikata pa ne glede na vse ostaja enaka: da je sredstvo na podlagi izdaje certifikata izpolnilo vse pogoje za vpis na listo. Izbrani ponudnik meni še, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati več kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je potrebno v primeru, da zahteva dopušča več možnih razlag, v razmerju do ponudnika uporabiti tisto, ki mu gre v korist.

Naročnik navaja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in odgovorov na portalu javnih naročil izhaja, da je certifikacijo RKI ali VAH navedel zgolj primeroma (»kot npr.«), da ni pogojeval predložitve točno določenih certifikatov in da je dolžan sprejeti katerikoli certifikat oziroma enakovredno dokazilo, iz katerega izhaja, da sredstvo zagotavlja dezinfekcijo pri zahtevani temperaturi pranja (in ga tudi je). Naročnik ni postavil omejitev glede starosti ali vsebine certifikata, zato jih tudi po poteku roka za prejem ponudb, ne sme dodati. Kot dopusten dokaz je sprejel VAH certifikat, predložen v ponudbi izbranega ponudnika in VAH listo, predloženo v izjasnitvi izbranega ponudnika. Naročnik je vpogledal tudi v potrdilo proizvajalca, ki za ponujen artikel še vedno deklarira dezinfekciji učinek pri zahtevani temperaturi pranja perila, s čemer se je ponovno prepričal, da navedbe izbranega ponudnika držijo. Naročnik s tem v zvezi zaključuje, da je dokazilo, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi za artikel »Sensox«, ustrezno in dopustno.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da je izbrani ponudnik priložil kaj drugega, kot primeroma naveden certifikat, ampak, da izbrani ponudnik sploh ni predložil nobenega certifikata ali njemu enakovrednega dokazila. Navedbo naročnika, da starosti zahtevanih dokazil ni pogojeval, označuje za pavšalno, saj zahteva po predložitvi certifikata že po njegovi naravi pomeni dokazilo z veljavnostjo. Za neveljavnim, pretečenim certifikatom ne stoji nobena neodvisna institucija, ki bi jamčila za njegovo vsebino. Certifikat, ki ni več veljaven, ne izkazuje lastnosti ponujenega artikla, saj so se ti lahko že spremenili.

V obravnavani zadevi je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z zvezi z oddajo javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik v dokumentu Priloga 2 Opis izdelkov: Pralna sredstva določil:

»11. PRAŠKASTI DETERGENT ZA RAZKUŽEVANJE
Specialni praškasti detergent za glavno pranje, ki razkuževanje pri temperaturi 40°C, učinkovito odstranjuje trdovratno umazanijo. Za ročno doziranje. Pakirano do 10 kg, kot npr. Eltra 40
(obvezna priloga certifikat).«

ter

»Ponudniki morajo za izdelke iz ponudbenega predračuna pod zap. številko:
4. (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo), 8. (Dezinfekcijsko sredstvo na 40 °C), 10. (Dezinfekcijsko sredstvo na 30 °C ) in 11. (Praškasti detergent za razkuževanje)
Predložiti certifikat, iz katerega je razvidno, da sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi. (kot npr. da je sredstvo vpisano na RKI ali VAH listo, ter, da je dezinfekcija zagotovljena s strani Robert Koch Instituta ).«.

V poglavju 2. SPOSOBNOST PONUDNIKOV ZA SODELOVANJE, 2.2. SPLOŠNI POGOJI ZA SODELOVANJE, 2.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, v točki 18. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil:

Ponudnik mora zagotavljati, da pralna sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi. Za sredstva iz ponudbenega predračuna pod zap. štev.4. (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo), 8. (Dezinfekcijsko sredstvo na 40 °C ), 10. (Dezinfekcijsko sredstvo na 30 °C ) in 11. (Praškasti detergent za razkuževanje)
DOKAZILA:
- Ponudnik/partner/podizvajalec izpolni ESPD obrazec
- certifikat, iz katerega je razvidno, da pralna sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi. (kot npr. da je sredstvo vpisano na RKI ali VAH listo, da je dezinfekcija zagotovljena s strani Robert Koch Instituta). Za sredstva iz ponudbenega predračuna pod zap. štev.4. (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo), 8. (Dezinfekcijsko sredstvo na 40 °C ), 10. (Dezinfekcijsko sredstvo na 30 °C ) in 11. (Praškasti detergent za razkuževanje) (predloži v fazi preverjanja ponudbe, lahko že ob oddaji ponudbe).«

Naročnik je na portalu javnih naročil v zvezi z artiklom »Sensox« prejel več vprašanj: dve vprašanji v zvezi z zahtevano količino pakiranja (odgovor naročnika na portalu javnih naročil z dne 22. 8. 2018 ob 10:01 in dne 30. 8. 2018 ob 12:23) in dve vprašanji v zvezi z zahtevo po predložitvi certifikata za artikle pod zap.št. 4, 8, 10 in 11, in sicer:

vprašanje: »Ali za dezinfekcijska sredstva navedena pod 4, 8, 10 in 11 pri zahtevanih pogojih zadošča enakovreden certifikat neodvisne ustanove?«,

na katerega je naročnik dne 29. 8. 2018 ob 11:04 na portalu javnih naročil odgovoril:

»Spoštovani, Naročnik zahteva, da predložite certifikat, iz katerega je razvidno, da pralna sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi. Lep pozdrav« in

ter

vprašanje: »Spoštovani, Naročnik za razpisane izdelke iz ponudbenega predračuna pod zap. št. 4. (Belilno in dezinfekcijsko sredstvo), zap. št. 8. (Dezinfekcijsko sredstvo na 40°C), zap. št. 10. (Dezinfekcijsko sredstvo na 30°C) in zap. št. 11 (Praškasti detergent za razkuževanje) zahteva predložitev certifikata, iz katerega je razvidno, da sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi kot npr. da je sredstvo vpisano na RKI ali VAH listo ter da je dezinfekcija zagotovljena s strani Robert Koch Instituta. Naročnika bi želeli opozoriti, da je zahteva po eksplicitno navedenih certifikatih RKI in/ali VAH v nasprotju z veljavno zakonodajo in prakso Državne revizijske komisije. Na podlagi določil 70. člena ZJN-3 mora naročnik, če zahteva predložitev potrdila, ki ga izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, sprejeti tudi potrdilo, ki ga izda drug enakovredni organ za ugotavljanje skladnosti. Naročnik tako ne sme pogojevati točno določenih certifikatov ampak mora dopustiti ponudnikom, da le-ti predložijo tudi druge, enakovredne certifikate. Tudi Državna revizijska komisija je iz tega naslova že sprejela dve odločitvi, in sicer št. 018-054/2016 in št. 018-060/2016, iz katerih izhaja, da mora naročnik dopustiti tudi predložitev drugih, enakovrednih certifikatov. Istočasno bi želeli izpostaviti oz. opozoriti naročnika, da je Robert Koch Institute (RKI) inštitucija, ki predpisuje metode in postopke, opravlja testiranja ter tudi izdaja certifikate za sredstva in pripadajoče postopke, na podlagi katerih se izvede kemotermična dezinfekcija perila. Bistvo standardiziranih metod je, da so jasno definirane in ponovljive ter so praviloma dosegljive širšemu krogu ustrezno usposobljenih in akreditiranih laboratorijev. Robert Koch Institut (RKI) sicer ima svojo listo izdelkov, za katere sami izvajajo analize, na metodi sami pa nimajo monopola. Tako po tej metodi tudi drugi, akreditirani laboratoriji, izvajajo enake analize. Če so postopki in sredstva na listi Robert Koch Institute, omenjeni institut zgolj zagotavlja, da bodo v primeru upoštevanja predpisanih parametrov (nabor sredstev, koncentracija sredstev oz. kopelno razmerje, temperatura pranja, kontaktni čas) uničeni vsi nezaželeni mikroorganizmi, kar pa nikakor ne pomeni, da je dezinfekcija zagotovljena s strani Robert Koch Instituta, saj v pralne postopke uporabnika le-ta nima niti vpogleda niti nanje nima nikakršnega vpliva. Na podlagi zgoraj navedenih dejstev naročnika pozivamo, da ustrezno spremeni oz. dopolni razpisno dokumentacijo in dovoli tudi predložitev enakovrednih certifikatov oz. dokazil, izdanih s strani ustrezno akreditiranih institucij. V nasprotnem primeru bomo primorani uporabiti ustrezna pravna sredstva. Hvala za razumevanje in lep pozdrav.«,

na katerega je naročnik dne 30. 8. 2018 ob 12:23 na portalu javnih naročil odgovoril:

»Spoštovani, Naročnik je na vprašanje že odgovoril in zahteva takšen certifikat, ki bo enakovreden certifikatu navedenega referenčnega produkta. Lep pozdrav«.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika z dne 6. 9. 2018. Iz dokumenta Predračun izhaja, da je izbrani ponudnik pod zap.št. 11 ponudil artikel »Sensox / BurnusHychem GmbH« in kot dokaz, da ponujeni artikel omogoča dezinfekcijo pri zahtevani temperaturi pranja, predložil »Zertifikat / Certificate«, ki ga je dne 26. 9. 2014 izdala »Desinfektionsmitte-Kommission im VAH / Disinfectant Commission in VAH«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predloženega certifikata izhaja, da je veljaven od dne 26. 9. 2014 do dne 26. 9. 2017 (»Das Zertifikat is gültig vom 26.09.2014 bis zum 26.09.2017 (3 Jahre) / Certificate is valid from 26.09.2014 until 26.09.2017 (3 years)«).

Vlagatelj zatrjuje, da predložen certifikat za artikel »Sensox« zaradi pretečene veljavnosti ni ustrezen, izbrani ponudnik pa nasprotno navaja, da je ustrezen in da v celoti potrjuje izpolnjevanje naročnikove zahteve glede dezinfekcijskega učinka pri zahtevani temperaturi pranja. Izbrani ponudnik dodaja, da odsotnost kasnejših objav na VAH listi, artiklu »Sensox« ne odvzame certifikacije, pridobljene s prvim vpisom na VAH listo. Naročnik pa odgovarja, da starosti certifikata ni omejil, zato sta predloženi certifikat, izdan s strani VAH, in VAH lista ustrezna.

Kot navaja že vlagatelj, je po SSKJ certifikat »listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo, spričevalo : zdravniški certifikat; certifikat o izvoru blaga« (https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=certifikat). Ker je namen predložitve dokazil v tem, da naročnik na njihovi podlagi presodi, ali ponudnik ob poteku roka za prejem ponudb izpolnjuje pogoje in zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma da presodi, ali je ponujen predmet skladen z njegovimi zahtevami, je že po naravi stvari logično, da morajo ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil predložiti veljavna dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev ob poteku roka za predložitev ponudb. Morebiten izrecen pripis naročnika, da zahteva npr. »veljaven« certifikat, zato niti ni potreben (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-112/2018). Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na več (prehodno citiranih mestih) zapisal, da zahteva certifikat »iz katerega je razvidno, da sredstva zagotavljajo dezinfekcijo pri navedeni temperaturi«, torej certifikat, ki potrjuje, da ponujeni artikel zagotavlja dezinfekcijo pri zahtevani temperaturi pranja v trenutku poteka roka za prejem ponudb. Ker je izbrani ponudnik v ponudbi predložil certifikat, katerega veljavnost je potekla dne 26. 9. 2017, relevanten datum za presojo, ali ponudnik izpolnjuje zahtevo naročnika ali ne, pa je dan poteka roka za oddajo ponudb (kar izrecno navaja tudi izbrani ponudnik), to je dne 7. 9. 2018, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanja naročnikove zahteve, da ima ponujeni artikel »Sensox« dezinfekcijski učinek pri zahtevani temperaturi pranja na relevantni dan.

Četudi se Državna revizijska komisija strinja z izbranim ponudnikom, da ima ponujeni artikel (lahko) še vedno enak dezinfekcijski učinek kot v času veljavnosti certifikata, pa ne more slediti njegovim navedbam, da odsotnost nadaljnjih objav izdelka na VAH listi, izdelku ne odvzame certifikacije, ki jo je pridobil s prvim vpisom na VAH listo, zaradi česar predložen certifikat predstavlja ustrezno dokazilo. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da če certifikat ni več veljaven, ni mogoče ugotoviti, da iz njega še izhajajo kakršnikoli (certifikacijski) učinki. To v konkretnem primeru potrjuje tudi vpogled na spletno stran https://vah-online.de/en/, iz katere izhaja, da lahko proizvajalci v zvezi z izdelki, ki izpolnjujejo zahteve za zagotavljanje kakovosti, kot jih je objavil VAH, zahtevajo obnovitev certifikacije in nadaljevanje vključenosti na seznam (»Renewal for a certification and continued inclusion in the VAH List«) (poleg izdaje novega certifikata in ponovnega certificiranja obstoječih certifikatov), kar pomeni, da morajo proizvajalci, če želijo biti še naprej vključeni na VAH listo, vsako pretečeno certifikacijo izvesti ponovno (jo obnoviti) in pridobiti veljaven certifikat, kateremu sledi vpis na VAH listo.

Na ugotovljeno dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil veljavnega certifikata ne more vplivati v izjasnitvi predložen izpis iz VAH liste, veljavne na dan 1. 4. 2015, saj le-ta ne izkazuje stanja ob poteku roka za prejem ponudb, niti prospekt proizvajalca artikla »Sensox« (brez datuma), saj ga ni mogoče šteti kot veljavno dokazilo, ki ga je zahteval naročnik (certifikat).

Upoštevaje, da je bilo že predhodno ugotovljeno, da je naročnikova zahteva po predložitvi veljavnega dokazila (certifikata) jasna, Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača navedbe izbranega ponudnika in naročnika v zvezi z odsotnostjo časovnih omejitev zahtevnih dokazil, navedb o uporabi razlage zahteve, ki gre v dvomu v korist ponudnika ter sklicevanje naročnika na prepoved ravnanja v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3.

Na tem mestu Državna revizijska komisija dodaja še, da je v fazi preverjanja ponudbe izbranega ponudnika tudi naročnik sam ugotovil, da izbrani ponudnik že v ponudbi ni predložil veljavnega certifikata, saj ga je, kot izhaja iz predložene spisovne dokumentacije, dne 12. 10. 2018 po elektronski pošti z naslovom »Poziv za pojasnilo ponudbe po JN005696/2018-B01 za SVZ Hrastovec« pozval na pojasnilo v zvezi z več ponujenimi artikli in na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazilo za ponujeni artikel »Sensox«, in sicer:

»[…] Za praškasti detergent za razkuževanje (Sensox) ste priložili kot obvezno prilogo certifikat, iz katerega pa je razvidno, da velja samo do 26.09.2017.
Prosimo, če nam posredujete kopijo certifikata, ki bo veljaven.
[…] najkasneje do 16.10.2018 do 10.00 ure.«.

Izbrani ponudnik se je na poziv naročnika pravočasno odzval, in sicer z dokumentom Dodatno pojasnilo ponudbe z dne 15. 10. 2018, v katerem je, v zvezi z naročnikovo zahtevo po predložitvi veljavnega certifikata, zapisal:

»Sredstvo Sensox je z vpisom na VAH listo izkazalo, da zagotavlja dezinfekcijo perila pri temperaturi 40°C. V razpisu zahtevana lastnost oz. učinkovitost sredstva je bila torej preverjena in potrjena s strani akreditirane institucije, certifikat pa je zgolj administrativne narave in na presojo s strani naročnika glede ustreznosti sredstva niti ne sme vplivati, ker pogojevanje dokazovanja dezinfekcijskega učinka posameznega sredstva z vpisom tega sredstva na katerikoli od komercialnih plačljivih list, skladno z veljavno zakonodajo in obsežno prakso DRKom, ni dopustno.«.

Brez opredelitve do vprašanja, ali je ponudbo, pri kateri se ugotovi pomanjkljivost v zvezi z dokazili, s katerimi se izkazuje, da ponujeni artikli izpolnjujejo naročnikove zahteve (tehnične specifikacije), v skladu z 89. členom ZJN-3 sploh dopustno dopolnjevati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik svoje ponudbe na poziv naročnika ni dopolnil na način, kot je bilo zahtevano, torej s predložitvijo kopije veljavnega certifikata za artikel »Sensox«.

Ker je torej izbrani ponudnik v ponudbi za artikel »Sensox« predložil certifikat, katerega veljavnost je potekla dne 26. 9. 2017, na poziv naročnika pa svoje ponudbe v tem delu ni dopolnil niti z veljavnim certifikatom, izdanim s strani združenja VAH niti z drugim enakovrednim veljavnim certifikatom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zavzela stališče, da 89. člen ZJN-3 naročniku ne daje podlage za večkratno pozivanje ponudnika k odpravi istih pomanjkljivosti v ponudbi (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-235/2016, št. 018-117/2018). Ker je bil izbrani ponudnik na predložitev veljavnega certifikata za artikel »Sensox« že pozvan dne 12. 10. 2018 in ga na poziv naročnika ni predložil, njegove ponudbe v tem delu ni več mogoče sanirati v okviru instituta dopolnitve ponudbe, ampak jo je potrebno že zaradi navedene ugotovitve izključiti (peti odstavek 89. člena ZJN-3). Ker morebitna dodatna ugotovitev utemeljenosti enega ali več zatrjevanih očitkov iz zahtevka za revizijo ne bi mogla vplivati na ugotovitev, da je naročnik kršil postopkovne določbe 89. člena ZJN-3 in ponudbo izbranega ponudnika, kljub vsemu predhodno ugotovljenemu, označil za dopustno, Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih zatrjevanih očitkov o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika vsebinsko ni obravnavala.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 2. 11. 2018 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, z dne 19. 10. 2018.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva predvsem peti odstavek 89. člena ZJN-3 ter ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala potreben in opredeljeno naveden strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 6.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse z dne 2. 11. 2018 priložil zahtevku za revizijo).

Skladno z navedenim mora naročnik vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v navedeni višini, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 15. 5. 2019



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Socialno varstveni zavod Hrastovec, Hrastovec v Slovenskih goricah 22, 2230 Lenart v Slovenskih goricah
- ECOLAB, podjetje za proizvodnjo pralnih sredstev in drugih kemičnih proizvodov, trgovino in storitve, d.o.o., Vajngerlova ulica 4, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Kimi, proizvodno trgovsko podjetje, d.o.o., Planjava 1, 1236 Trzin

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.