018-061/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-061/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje mobilnih storitev« in na podlagi pritožbe, ki jo je vložila družba A1 Slovenija d.d., Šmartinska cesta 134b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 5. 2019

ODLOČILA


1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 5. 10. 2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave (dokument št. 430-1012/2018/3 (15132-16)). Naročnik je 6. 11. 2018 k predložitvi ponudbe ponudnika povabil družbo Telekom Slovenije d.d., Ljubljana.

Naročnik je dne 20. 12. 2018 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN 008705/2018-L01 objavil Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. V Oddelek II je zapisal, da je predmet javnega naročila izvajanje mobilnih storitev, iz Oddelka IV (Utemeljitev izbire postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa v skladu s členom 32 Direktive 2014/24EU) je razvidno, da je naročnik izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave, ker razpisano storitev zaradi kompatibilnosti z njegovim obstoječimi sistemi in infrastrukturo lahko zagotovi le en ponudnik, iz Oddelka V (Oddaja javnega naročila/podelitev koncesije) pa je razvidno, da je bilo predmetno javno naročilo oddano v izvedbo družbi Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je dne 13. 2. 2019 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN 008705/2018-C01 objavil Obvestilo o oddaji naročila z enakimi podatki in enako obrazložitvijo, istega dne pa je pod št. objave JN 008705/2018- Pog01, objavil še obvestilo o sklenitvi pogodbe v znesku 69.393,60 EUR z DDV.

Vlagatelj je dne 12. 4. 2019 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je bil pri skupnem javnem naročilu za izvajanje mobilnih storitev, ki ga je vodilo Ministrstvo za javno upravo (in pri katerem je bil udeležen tudi naročnik) izbran kot najugodnejši ponudnik, pogodbo za izvajanje storitev mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov pa je z Ministrstvom za javno upravo sklenil dne 16. 1. 2019. Navaja, da je kasneje ugotovil, da je naročnik v časovnem obdobju med januarjem in februarjem 2019 izvedel prenos približno 180 mobilnih naročniških številk GSM k drugemu operaterju, to je k izbranemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, da mu za opisano ravnanje pravne podlage niso poznane, naročnik pa tudi ni objavil javnega razpisa. Četudi bi naročnik javni razpis objavil, zatrjuje vlagatelj, se s tem ne bi strinjal, saj naročnik ne more imeti dveh javnih naročil in dveh pogodb za isto storitev. Navaja še, da je dne 21. 2. 2019, skladno z 12. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s spremembami; v nadaljevanju: ZDIJZ), zahteval vpogled v celotno dokumentacijo izvedenega postopka in v ponudbo izbranega ponudnika ter da v zakonskem roku (20 delovnih dni po vložitvi popolne vloge) ni dobil odgovora. Ker je naročnik v obravnavanem primeru javno naročilo oddal brez objave obvestila oziroma brez izvedbe enega izmed postopkov javnega naročanja, je s tem kršil temeljna načela in 52. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3, navedeno ravnanje pa predstavlja tudi prekršek.

Naročnik je dne 18. 4. 2019 s sklepom št. 430-1012/2012/2018/34 (15131-01) zahtevek za revizijo zavrgel in zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je (v skladu s 57. členom ZJN-3) izbranemu ponudniku poslal odločitev o oddaji naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 ter istega dne, to je dne 20. 12. 2019, v objavo na Portal javnih naročil posredoval tudi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, ki je bilo objavljeno še istega dne, pod številko objave JN 008705/2018-C01. Naročnik še navaja, da je ravnal tudi v skladu z 58. členom ZJN-3 in v objavo na Portal javnih naročil dne 13. 2. 2019 poslal tudi obvestilo o oddaji naročila, kakor tudi pogodbo, ki jo je sklenil z izbranim ponudnikom (obvestilo o oddaji javnega naročila je bilo objavljeno pod številko objave JN 008705/2018-C01, sklenjena pogodba pa pod številko objave JN 00705/2018-Pog01). Ker je bilo obvestilo za predhodno transparentnost na Portalu javnih naročil objavljeno dne 20. 12. 2018, bi moral vlagatelj (v skladu s 25. členom ZPVPJN) zahtevek za revizijo vložiti najkasneje do 7. 1. 2019. Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil šele 12. 4. 2019, zato ga je naročnik zavrgel.

Zoper naročnikov sklep o zavrženju je vlagatelj dne 25. 4. 2019 vložil pritožbo. Zatrjuje, da je zahtevek za revizijo, ki je bil vložen na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPVPJN in sedmega odstavka 25. člena ZPVPJN, pravočasen, saj je vložen znotraj osemdnevnega roka od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev oziroma v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe. Vlagatelj ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo in ugotavlja, da je naročnik sporni postopek s pogajanji brez predhodne objave izvedel v času veljavno sklenjene pogodbe z njim za isti oziroma istovrstni predmet naročila, za navedeno ravnanje naročnika pa je izvedel šele zaradi prenosa telefonskih številk k drugemu operaterju. Vlagatelj zatrjuje, da iz objav na Portalu javnih naročil oziroma iz skopih obrazložitev predmeta ni bilo mogoče sklepati, da so storitve iz predmetnega postopka ravno tiste storitve mobilne telefonije, glede katerih ima naročnik z njim že sklenjeno veljavno pogodbo. S spornostjo postopka se je tako seznanil šele, ko je bil izveden prenos približno 180 mobilnih telefonskih številk GSM k drugemu operaterju. Vlagatelj še opozarja, da je bistvo objave obvestila za predhodno transparentnost v tem, da lahko povprečno skrben gospodarski subjekt razume, kaj je predmet javnega naročila. V konkretnem primeru pa iz obrazložitve, ki se nanaša na »mobilne storitve« in na »okoliščine združljivosti z obstoječo opremo«, predmet ni jasno razviden. Poleg tega druga ugotovitev tudi ne drži, saj je bilo približno 180 mobilnih telefonskih številk GSM prenesenih k drugemu operaterju kljub predhodno izvedenemu (odprtemu in transparentnemu) postopku. Če je ustrezna že vsakršna objava, bodo naročniki masovno objavljali netransparentne postopke z abstraktnimi naslovi, s takšnimi postopki pa bodo gospodarski subjekti zavedeni dokler ne bo prepozno. Slepo vlaganje zahtevkov brez vsakršne informacije pa ni niti logično niti mogoče. Vlagatelj opozarja, da kot skrben gospodarski subjekt ni mogel pričakovati, da bo objavljena vsebina povzročila prekinitev njegove pogodbe. Zatrjuje, da je pričakoval sklenitev pogodbe za naročnikove telefonske številke, ki jih je naročnik netransparentno prenesel na drugega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je šele na podlagi ugotovitve, da je bilo približno 180 telefonskih številk prenesenih drugemu operaterju, dne 21. 2. 2019 naročniku posredoval Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ker v zakonskem roku 20 delovnih dni ni prejel odgovora, je dne 8. 4. 2019 pri Informacijskem pooblaščencu vložil pritožbo, Informacijski pooblaščenec pa je nato dne 11. 4. 2019 naročnika pozval, naj v roku petih dni od prejema dopisa odloči v skladu z ZDIJZ in vlagatelju omogoči dostop do vseh informacij javnega značaja. Naročnik mu je dne 16. 4. 2019 posredoval podatke na elektronskem mediju (CD), v vmesnem obdobju pa je vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj še navaja, da iz obrazložitve Sklepa o začetku postopka spornega javnega naročila, z dne 3. 10. 2018, jasno izhaja utemeljitev izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar pa je naročnik namenoma prekril pred javnostjo in s tem kršil načelo transparentnosti. Na Portalu javnih naročil je navedel le, da je družba Telekom Slovenije d.d., Ljubljana edini možni kandidat zaradi kompatibilnosti z obstoječimi sistemi in obstoječo infrastrukturo naročnika. S takšno utemeljitvijo je zavedel vse potencialne ponudnike, oziroma je vlagatelj upravičeno sklepal, da je predmet spornega postopka kakšna posebna storitev mobilne telefonije in zato se mu posel, dokler ni prišlo do prenosa 180 mobilnih telefonskih številk, ni zdel sporen. Že iz dejstva prenosa obstoječih telefonskih razmerij pa tudi izhaja, da so razlogi »kompatibilnosti z obstoječimi sistemi in obstoječo infrastrukturo naročnika« izmišljeni, saj je bilo do sedaj namreč 180 naročniških razmerij pri vlagatelju očitno kompatibilnih z obstoječimi sistemi in infrastrukturo naročnika. Posel je torej istovrsten, tega pa iz objav na Portalu javnih naročil ni bilo možno sklepati. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj v primeru, če bo ugotovila, da je v konkretnem primeru prišlo do zlorabe uradnega položaja oziroma do drugega kaznivega ravnanja, naznani sum kaznivega dejanja. Vlagatelj opozarja, da zaradi novih dejstev dopolnjuje zahtevek za revizijo tako, da naj se (ob ugotovitvi kršitve temeljnih načel) sporni postopek v celoti razveljavi. Vlagatelj citira peti odstavek 31. člena ZPVPJN in navaja, da se na to določbo ni mogel sklicevati, saj ni imel pravice do vpogleda niti po ZJN-3 niti po ZDIJZ, zato glede zahtevka za revizijo ne more biti prekludiran, prav tako ne more biti prekludiran glede revizijskega predloga. Vlagatelj še pojasnjuje, da v zvezi s tem pripravlja tudi kazensko ovadbo ter opozarja, da je pritožbo posredoval tudi na Ministrstvo za javno upravo, ki je izvajalo skupno javno naročilo, ta organ pa je tudi aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka. Vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo oziroma podredno, naj naročniku naloži, da mora o zahtevku za revizijo odločiti v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN. V obeh primerih zahteva povrnitev priglašenih stroškov, ki so mu nastali zaradi vložitve zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno.

Pravočasnost zahtevka za revizijo je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva, oziroma predpogoj, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejme(ta) v obravnavo. Naročnik oziroma Državna revizijska komisija sta dolžna preveriti, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno (prvi odstavek 26. člena ZPVPJN in prvi odstavek 31. člena ZPVPJN). V primeru, če ugotovita, da ta ni bil vložen pravočasno, se zahtevek za revizijo s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN in tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

V obravnavanem primeru med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bil zahtevek za revizijo vložen dne 12. 4. 2019, kar potrjuje tudi odstopljena dokumentacija. Vlagatelj in naročnik pa si nista edina v tem, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno. Naročnik se sklicuje na šesti odstavek 25. člena ZPVPJN in zatrjuje, da je bilo v konkretnem primeru dne 20. 12. 2018 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN008705/2018-L01, objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, zato bi moral biti zahtevek za revizijo vložen najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva te objave - to je najkasneje do 7. 1. 2019. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen prepozno oziroma šele dne 12. 4. 2019, ga je naročnik zavrgel. Vlagatelj nasprotno zatrjuje, da je zahtevek za revizijo ki je bil vložen skladno s sedmim odstavkom 25. člena ZPVPJN, pravočasen, saj je vložen znotraj roka osmih delovnih dni od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev oziroma v šestih mesecih od začetka izvajanja pogodbe.

Iz prvega odstavka 5. člena ZPVPJN izhaja, da se zahtevek za revizijo lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače.

Na podlagi šestega odstavka 25. člena ZPVPJN lahko ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, moral biti, zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev (subjektivni rok), vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost (objektivni rok).

ZPVPJN sicer neposredno ne ureja roka za vložitev zahtevka v primeru, ko se oseba, ki ima aktivno legitimacijo, ne strinja z izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Vlagatelj v obravnavanem primeru namreč ne zatrjuje, da bi ga moral naročnik povabiti k sodelovanju, pač pa trdi, da iz razloga, ker ima z naročnikom že sklenjeno pogodbo za istovrstno javno naročila, naročnik tega postopka ne bi smel izvesti. Državna revizijska komisija zato opozarja na smiselno uporabo določila šestega odstavka 25. člena ZPVPJN.

V konkretnem primeru je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, v katerem je k oddaji ponudbe povabil le enega (izbranega) ponudnika. Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 20. 12. 2018, pod št. objave JN 008705/2018-L01 objavil Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Naročnik je v navedenem obvestilu objavil vse obvezne podatke, vključno z navedbo predmeta in razlogov, ki so v konkretnem primeru narekovali oddajo javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ravno tako je navedel tudi informacijo o tem, kdo je bil izbran.

Iz vlagateljeve pritožbe je razvidno, da naj bi se z navedenim obvestilom za predhodno transparentnost sicer seznanil, a kot je opozoril, zaradi naročnikove skope obrazložitve predmeta ni mogel sklepati, da so storitve, ki so predmet spornega postopka, ravno tiste storitve mobilne telefonije, glede katerih je imel naročnik že sklenjeno pogodbo z njim. Kot je pojasnil vlagatelj, je Ministrstvo za javno upravo na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 4300-8/2015/5, z dne 5. 3. 2015, in na podlagi pooblastil naročnikov (tudi v imenu in račun naročnika - torej Ministrstva za notranje zadeve) izvedlo skupno javno naročilo, ki je bilo dne 3. 8. 2015 objavljeno na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5253/2015 ter da je bil izbran kot najugodnejši ponudnik v 1. sklopu (storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov). Krovna pogodba za storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov je bila z Ministrstvom za javno upravo podpisana dne 1. 10. 2015, z naročnikom pa je bila dne 10. 3. 2016 sklenjena neposredna pogodba za obdobje 36 mesecev. Enako javno naročilo je Ministrstvo za javno upravo izvedlo tudi na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije št. 4300-12/2017/7, z dne 2. 2. 2018, in na podlagi pooblastil naročnikov (tudi Ministrstva za notranje zadeve), pri čemer je vlagatelj krovno pogodbo za opravljanje storitev mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov (z Ministrstvom za javno upravo) podpisal dne 16. 1. 2019, neposredno pogodbo (z naročnikom) pa dne 11.3. 2019.

Ker gre tako v obeh navedenih postopkih oddaje javnega naročila, kakor tudi v konkretnem primeru za storitve mobilne telefonije, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom ni mogla slediti. V obravnavanem primeru torej ne gre (kot zatrjuje vlagatelj) za »abstrakten naslov storitev«, pač pa za storitve mobilne telefonije. Naročnik je sicer v objavi za predhodno transparentnost res navedel, da razpisano storitev zaradi kompatibilnostmi z njegovimi obstoječimi sistemi in infrastrukturo lahko zagotovi le en ponudnik. A ker je je imel vlagatelj, kot navaja tudi sam, za opravljanje istovrstnih storitev (torej storitev mobilne telefonije) z naročnikom že sklenjeno veljavno pogodbo, bi moral navedenim naročnikovim ugotovitvam ugovarjati v pravočasno vloženem zahtevku za revizijo, ki bi ga moral vložiti najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. V postopkih oddaje javnih naročil je namreč pomembno, da sodelujoči ponudniki v njih ravnajo v skladu s splošnim načelom vestnosti in skrbnega ravnanja ter da se aktivno angažirajo zaradi morebitnega zavarovanja svojih pravic. Slednje je v postopkih pravnega varstva zoper odločitve naročnikov še posebej pomembno, saj ti postopki med drugim temeljijo tudi na načelu hitrosti, ki zahteva, da si morajo vse stranke in organi v postopku prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (9. člen ZPVPJN). Poleg tega se ni mogoče strinjati niti z vlagateljevo ugotovitvijo o tem, da iz naročnikovega sklepa o začetku spornega postopka izhaja jasnejša (drugačna) utemeljitev izbire postopka brez predhodne objave. Iz naročnikovega Sklepa o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije v zvezi s tem izhaja zgolj navedba, da se sporni postopek s pogajanji brez predhodne objave izvaja v skladu s točko c prvega odstavka 46. člena ZJN-3 (da se predmetni postopek izvaja na podlagi navedene pravne podlage je razvidno tudi iz vseh treh zgoraj navedenih obvestil, ki jih je naročnik objavil na Portalu javnih naročil) ter da so predmet javnega naročila mobilne storitve, vsa ostala vsebina navedenega dokumenta pa se nanaša na imenovanje strokovne komisije ter na obveznosti njenih članov.

Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno. Ker se je vlagatelj z oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave lahko seznanil že z dnem objave Prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost - to je dne 20. 12. 2018, bi tako moral ob upoštevanju pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo tudi v postopkih revizije oddaje javnih naročil, zahtevek za revizijo, kot je pravilno ugotovil tudi naročnik, vložiti najkasneje do 7. 1. 2019.

Zahtevek za revizijo bi bil prepozen celo v primeru, če bi bil vlagateljev očitek o tem, da se iz objave obvestila za predhodno transparentnost ni moglo ugotoviti, da gre za istovrstno storitev, utemeljen. Kot je namreč vlagatelj sam izrecno navedel tako v zahtevku za revizijo, kakor tudi v pritožbi, se je z naročnikovim spornim postopkom seznanil na podlagi prenosa približno 180 telefonskih številk GSM k drugemu operaterju, kar naj bi se zgodilo med januarjem in februarjem 2019, na podlagi česar je dne 21. 2. 2019 pri naročniku vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (navedena vlagateljeva vloga, s katero je zahteval vpogled v celotno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika, je priložena k zahtevku za revizijo). Čeprav vlagatelj torej sam priznava, da se je s spornim postopkom oddaje javnega naročila brez predhodne objave seznanil vsaj že dne 21. 2. 2019, pa je zahtevek za revizijo vložil šele več ko en mesec in pol kasneje - to je dne 12. 4. 2019.

Ker ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev, zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati kot pravočasnega, je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo (z dne 25. 4. 2019) zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija pa bo v ločenem postopku in na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s spremembami) proučila, ali so v obravnavanem primeru podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oziroma njegovo odgovorno osebo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Z zavrnitvijo pritožbe kot neutemeljene vlagatelj tudi upravičen do povračila stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 15. 5. 2019


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana,
- A1 Slovenija d.d., Šmartinska cesta 134b, Ljubljana,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.