018-177/2018 ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke

Številka: 018-177/2018-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba vrtin za potrebe okoljskega monitoringa podzemnih vod na lokaciji odlagališča NSRAO Vrbina, Krško«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IRGO CONSULTING, d.o.o., Slovenčeva 93, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana, Celovška cesta 182, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 5. 2019

ODLOČILA


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. S002/2018 z dne 25. 9. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 2.678,20 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Izvedba vrtin za potrebe okoljskega monitoringa podzemnih vod na lokaciji odlagališča NSRAO Vrbina, Krško«, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, na portalu javnih naročil objavil dne 10. 9. 2018 pod številko JN006235/2018-W01.

Naročnik je dne 25. 9. 2018 na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. S002/2018 z dne 25. 9. 2018, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal skupini ponudnikov ELEA IC, d.o.o., Dunajska cesta 21, Ljubljana, ter MINERVO, d.d., Letališka 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki sta v obravnavanem postopku javnega naročanja predložila skupno ponudbo. Kot je razvidno iz omenjenega dokumenta, je naročnik preverjal zgolj dopustnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da je zmnožek v postavki 2.2.10 »Jeklene nerjavne ceni 6m in filtri 30m (reže 0,25 mm) notranjega premera 67 oz.70 mm z lijakom (prehod na premer PVC cevi) in dnom« v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika napačen. Iz slednjega namreč izhaja, da zmnožek količine (tj. 36) in cene na enoto (tj. 52,29 EUR) znaša 1.882,40 EUR, kar pa ne drži, saj po zatrjevanju vlagatelja znaša 1.882,44 EUR. Dalje navaja, da predstavlja seštevek v postavkah od 1.1 do 2.7.8 ponudbenega predračuna tudi ceno na enoto za izračun 10 % nepredvidenih del, zato bi odprava napake v zmnožku v postavki 2.2.10 pomenila nedopustno spremembo ponudbe, posledično pa omenjene računske napake po mnenju vlagatelja ni mogoče odpraviti. Postopek pregleda ponudb, tako vlagatelj, ni bil izveden transparentno, ponudba izbranega ponudnika pa v delu ponudbenega predračuna ni dopustna, zato je naročnik ne bi smel izbrati. V nadaljevanju vlagatelj navaja razloge za zatrjevano neustreznost predloženih referenc izbranega ponudnika, na podlagi katerih utemeljuje svoje navedbe glede domnevnega neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje izbranega ponudnika, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Navaja, da je v zvezi z referenco ponudnika, v okviru katere je naročnik zahteval, da je gospodarski subjekt v zadnjih petih letih pred rokom za prejem ponudb (od 1. 1. 2013 dalje) uspešno izvedel vsaj en istovrstni projekt, izbrani ponudnik priglasil dve referenci. Vlagatelj v zvezi z eno od priglašenih referenc (tj. »Geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD/PZI)«) zatrjuje, da je bil sam pri navedenem projektu vodilni partner, podjetje ELEA IC, d.o.o., pa partner v skupnem nastopu. Po zatrjevanju vlagatelja je iz predloženih pogodb, sklenjenih v zvezi z omenjenim projektom, razvidno, da podjetje ELEA IC, d.o.o., v okviru tega projekta ni izvajalo vrtin za monitoring podzemnih vod. Dalje navaja, da oseba, v ponudbi izbranega ponudnika nominirana za funkcijo odgovornega vodje del, na projektu »Geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD/PZI)« ni opravljala del odgovornega vodje del oziroma po vsebini primerljivih del. Posledično gre po mnenju vlagatelja ugotoviti, da nominirani kader ne izkazuje reference s področja, ki naj bi ga kot strokovnjak pokrival v okviru konkretnega javnega naročila, kot je to zahteval naročnik. V zvezi z referenco »Izdelava dopolnilnih geološko geotehničnih raziskav na območju izogibališča v predoru T2 v okviru priprave projektne dokumentacije (PGD/PZI) za gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper« vlagatelj navaja, da je ta starejša od petih let, zato je naročnik že iz tega razloga ne bi smel oceniti kot ustrezne, poleg tega pa še, da iz referenc za odgovornega vodjo del ni razvidno, da se te nanašajo na izvedbo vrtin za monitoring podzemnih vod. Vlagatelj tudi meni, da izbrani ponudnik ni ustrezno izkazal, da ima kader, nominiran za funkcijo vodje geoloških del, dve referenci s področja, ki ga pokriva. Vlagatelj v zvezi z referenco »Izdelava dopolnilnih geološko geotehničnih raziskav na območju izogibališča v predoru T2 v okviru priprave projektne dokumentacije (PGD/PZI) za gradnjo drugega tira železniške proge Divača-Koper« namreč ugotavlja, da je ta starejša od petih let, poleg tega pa še, da iz slednje ni razvidno, da se nanaša na izvedbo vrtin za monitoring podzemnih vod v globini najmanj 60 m. Dalje zatrjuje, da ni izkazano, da ima kader, nominiran za funkcijo vodje vrtalno geoloških del, dve referenci s področja, ki ga pokriva. V zvezi z referenco »Zagotavljanje podzemne vode kot vira ogrevanja in hlajenja pri prenovi industrijskega objekta v Škofji Loki« vlagatelj izpostavlja, da je izbrani ponudnik v okviru navedenega projekta izvedel več vrtin, od katerih pa nobena ne ustreza pogoju naročnika. Vrtanje, ki je doseglo globino 60 m, vrtina pa je bila nato zacevljena do globine 55 m, namreč ne ustreza zahtevi po vrtini za monitoring, globoki najmanj 60 m, saj končna zacevljena globina znaša 55 m in ne najmanj 60 m. Poleg tega izbrani ponudnik po prepričanju vlagatelja niti za ponudnika ELEA IC, d.o.o., niti za ponudnika MINERVO, d.d., ni ustrezno izpolnil obrazca »Izjava/Podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«, s čimer ni zadostil zahtevi naročnika, da morajo ponudniki omenjeno izjavo, ki je sestavni del ponudbe, ustrezno izpolniti. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev pravice do vpogleda, pri čemer zatrjuje, da mu na podlagi njegove zahteve ni bil omogočen vpogled v partnersko pogodbo, predloženo v ponudbi izbranega ponudnika. Na podlagi vsega navedenega vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, zato bi jo moral naročnik zavrniti, ne pa izbranemu ponudniku oddati javnega naročila. Posledično predlaga, naj Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter mu povrne stroške postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 10. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Četudi pritrjuje vlagatelju, da je v postavki 2.2.10 ponudbenega predračuna podana računska napaka, pa meni, da je slednja nebistvena do te mere, da jo je imel naročnik pravico spregledati. Tudi sicer se po zatrjevanju izbranega ponudnika v primeru odprave računske napake v postavki 2.2.10 znesek 10 % nepredvidenih del ne bi spremenil, temveč bi ostal isti (tj. 10.011,94 EUR). V zvezi z zahtevano referenco ponudnika za izvedbo vrtine za monitoring podzemnih vod v globini najmanj 60 m izpostavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija zgolj ustreznost ene od dveh priglašenih referenc. Čeprav je zaradi dejstva, da je naročnik zahteval le eno referenco, in upoštevaje ugotovitev, da vlagatelj ustreznosti druge reference sploh ni prerekal, referenčni pogoj po mnenju izbranega ponudnika izpolnjen, slednji v nadaljevanju navaja razloge, ki po njegovem prepričanju utemeljujejo ustreznost izpodbijane reference. Ker naročnik nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, katere konkretne naloge in zadolžitve prevzema vsak od zahtevanih treh kadrov, je izbrani ponudnik, kakor navaja, priglasil tri strokovnjake, ki imajo reference za identičen obseg storitev, kot jih bodo prevzeli s konkretnim javnim naročilom. Področje, ki ga pri konkretnem javnem naročilu pokriva odgovorni vodja del, je področje vodenja in koordinacije izvedbe vrtine, kar je tudi vsebina del, ki jih je po zatrjevanju izbranega ponudnika pri referenčnem poslu »Karavanke« izvajal priglašeni strokovni kader. Čeprav odgovorni vodja del za izvedbo vrtin v pogodbi za referenčni posel ni bil imenovan, to še ne pomeni, da oseba T. Ž. te funkcije ni opravljala in da je ni opravila ustrezno, strokovno in v primerljivem obsegu, kot se to zahteva pri konkretnem javnem naročilu. V zvezi z referenco za projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj spregledal, da je naročnik mejo za časovno ustreznost reference postavil na 1. 1. 2013 in ne 5 let pred rokom za oddajo ponudb. Ker so bila referenčna dela zaključena v juliju 2013, iz predloženega tehnološkega elaborata pa izhaja, da se ta nanašajo na izvedbo vrtin za monitoring podzemnih vod, je omenjena referenca po oceni izbranega ponudnika ustrezna. Glede navedb v zvezi z zahtevano referenco za vodjo geoloških del se izbrani ponudnik v izogib ponavljanju sklicuje na navedbe, ki jih je v zvezi z referenco za projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper že podal. Dalje izbrani ponudnik v zvezi z referenco za odgovornega vodjo geotehniških del navaja, da se je zahteva po globini 60 m nanašala izključno na vrtino, ne pa na morebitno globino zacevitve takšne vrtine. Ker je bila sama vrtina globoka 60 m, je omenjena zahteva po mnenju izbranega ponudnika v celoti izpolnjena. Izbrani ponudnik dalje zatrjuje, da je naročnik predložitev obrazca »Izjava/podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika« zahteval le za ponudnika, ne pa tudi za druge subjekte, ki nastopajo v ponudbi. Izbrani ponudnik je, kot navaja sam, za ponudnika ELEA IC, d.o.o., omenjeni obrazec v celoti izpolnil pravilno, medtem ko za družbo MINERVO, d.d., navedenega obrazca ni bil dolžan predložiti. Poleg tega mora naročnik omenjeno izjavo pridobiti, izvajalec pa jo predložiti pred sklenitvijo pogodbe, ne pa do roka za prejem ponudb. Po zatrjevanju izbranega ponudnika želi vlagatelj z vpogledom, ki ga zahteva, zgolj preveriti, ali je naročnik pravilno ugotovil skladnost partnerskega sporazuma z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar pa je naloga naročnika in ne vlagatelja. Pri tem vlagateljev sum v pravilnost partnerskega sporazuma ni z ničimer konkretiziran, zato o kršitvi pravice do vpogleda po mnenju izbranega ponudnika v konkretnem primeru ni mogoče govoriti.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 15. 10. 2018 zavrnil kot neutemeljenega, prav tako pa je zavrnil tudi zahtevi vlagatelja ter izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, ki so jima nastali v postopku pravnega varstva. Izpostavlja, da so utemeljene tako vlagateljeve navedbe o računski napaki v ponudbi izbranega ponudnika kot tudi trditve izbranega ponudnika, da se zaradi navedenega vrednost nepredvidenih del v višini 10 %, ki v formulo za ocenjevanje ponudb po merilih ni bila zajeta, ne spremeni in ostaja enaka. Naročnik je soglasje za odpravo morebitnih računskih napak že prejel, ugotovil, da pravilna vrednost v ničemer ne vpliva na razvrstitev ponudb, obračun pa se bo na podlagi pogodbe v vsakem primeru izvajal po pravilni ceni, zaradi česar kakršnikoli preračuni ali nadaljnje odprave napake po mnenju naročnika niso potrebni. Glede na to, da je zahteval le eno referenco ponudnika in da vlagatelj izpodbija zgolj eno od dveh priglašenih referenc izbranega ponudnika, so po zatrjevanju naročnika navedbe v zvezi z izpodbijano referenco brezpredmetne. Dalje naročnik glede pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na strokovno sposobnost, izpostavlja, da za nobeno od zahtevanih treh funkcij konkretnih nalog ni določil, izbrani ponudnik pa je za navedene funkcije priglasil tri kadre, ki imajo reference za identičen obseg nalog in storitev, kot jih bodo prevzeli v okviru konkretnega javnega naročila. Po zatrjevanju naročnika je opis nalog za vse tri priglašene kadre, kot izhaja iz predloženih referenc, ustrezen, (časovno) ustrezna pa je tudi referenca »Divača-Koper«. Dalje naročnik navaja, da vlagatelj priglašene reference »MM Rakova Jelša« niti ne izpodbija, za referenco »Škofja Loka« pa zatrjuje, da se zahteva nanaša izključno na vrtino in ne na globino zacevitve take vrtine. Globina, na kateri se izvaja monitoring in je nameščena merilna naprava, z vidika globine takšne vrtine namreč ni relevantna, vlagatelj pa tudi ne zatrjuje, da v okviru referenčnega posla ni bila izvedena vrtina v globini 60 m. V kolikor bi naročnik želel, da se kot relevantna globina šteje globina zacevitve in ne izvedbe vrtine, bi to tudi izrecno določil. Glede izjave o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika naročnik zatrjuje, da navedbe o nepopolni predložitvi podatkov ne držijo, saj je obrazec v celoti izpolnjen. Po zatrjevanju naročnika je bila predložitev omenjenega obrazca sicer izrecno zahtevana tudi za partnerje, kar je izbrani ponudnik sicer storil, ni pa bilo zahtevano, da mora biti ta obrazec za partnerje tudi izpolnjen, saj je takšno izjavo naročnik dolžan pridobiti šele pred podpisom pogodbe. Na koncu naročnik zavrača še očitke vlagatelja o kršitvi pravice do vpogleda. Meni, da je na podlagi pavšalnega zatrjevanja domnevnih kršitev zahteva vlagatelja po vpogledu v zahtevano pogodbo neutemeljena. Na podlagi navedenega naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 16. 10. 2018 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 23. 10. 2018, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih.

Državna revizijska komisija je vlagatelju z dopisom, št. 018-177/2018-6 z dne 28. 11. 2018, posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 10. 10. 2018 (skupaj z relevantnimi prilogami) v seznanitev ter morebitno izjavo o navedbah, ki jih je izbrani ponudnik podal pod točkami »1. Računska napaka v izračunu zneskov«, »3. Reference strokovnega kadra«, »4. Podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb« ter »5. Glede domnevne kršitve pravice do vpogleda«. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji vlogo, s katero se je izjavil o navedbah izbranega ponudnika in v kateri je vztrajal pri dosedanjih navedbah, posredoval dne 22. 10. 2018.

Državna revizijska komisija je vlogo vlagatelja z dne 22. 10. 2018 posredovala naročniku v seznanitev ter morebitno izjavo ter dne 20. 12. 2018 prejela prvo pripravljalno vlogo naročnika, v kateri slednji vztraja pri dosedanjih navedbah.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 16. 1. 2019 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno ter mu oddal javno naročilo.

Skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik ima v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 možnost, da določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj ter c) tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik skladno z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3 določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence lahko naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Na glede na prejšnji odstavek sme v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične računske operacije s strani naročnika, lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na prejšnji odstavek lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.


I.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala med strankama nastali spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, četudi je med strankama nesporno, da njegova ponudba vsebuje računsko napako.

Naročnik je v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil obrazec ponudbenega predračuna (gl. točko »3. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila«, vsebovano v dokumentu »Navodila ponudnikom« kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki so ga morali ponudniki izpolnjenega predložiti v ponudbi (gl. točko »4. Ponudba« dokumenta »Navodila ponudnikom«). Omenjeni obrazec je naročnik razdelil na vnaprej določene postavke z vnaprej predvidenimi enotami ter količinami na eni strani in praznimi mesti za navedbo podatkov o cenah na enoto ter vrednostih postavk na drugi strani. Od seštevka vrednosti postavk (brez DDV) se je nato obračunala vrednost nepredvidenih del v višini 10 %, seštevek vrednosti nepredvidenih del v višini 10 % in vrednosti seštevka predhodnih postavk (od 1.1 do 2.7.8) pa je predstavljal osnovo za izračun višine zneska DDV in skupne ponudbene vrednosti z DDV.

Med strankama ni sporno, da je v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika pri vrednosti postavke 2.2.10 »Jeklene nerjavne ceni 6m in filtri 30m (reže 0,25 mm) notranjega premera 67 oz.70 mm z lijakom (prehod na premer PVC cevi) in dnom« prišlo do računske napake, o čemer se je na podlagi izvedene računske operacije množenja količine (tj. 36) in cene na enoto (tj. 52,29 EUR), ki sta v ponudbenem predračunu navedeni pri omenjeni postavki, prepričala tudi Državna revizijska komisija. Zmnožek omenjenih faktorjev namreč ni 1.882,40 EUR, kot izhaja iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, temveč 1.882,44 EUR, o čemer se strinjata tudi vlagatelj ter naročnik.

Iz navedb naročnika je razbrati, da je ta pri pregledu in ocenjevanju ponudb omenjeno računsko napako sicer odkril, a je ugotovil, da je slednja tako zanemarljiva, da na razvrstitev glede na merila ne vpliva, zato je ni odpravljal, medtem ko vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da naročnik omenjene računske napake v nobenem primeru ne bi smel popraviti, saj bi to povzročilo spremembo cene na enoto v postavki »Nepredvidena dela 10 %«.

Stranki revizijskega postopka sta si enotni, da znaša seštevek vrednosti postavk (od 1.1 do 2.7.8) iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika (ob upoštevanju vrednosti postavke 2.2.10 v znesku 1.882,40 EUR) 100.119,40 EUR, o čemer se je z vpogledom v ponudbeni predračun izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija. Ker predstavlja seštevek vrednosti postavk v višini 100.119,40 EUR osnovo za izračun vrednosti 10 % nepredvidenih del, znaša (v primeru upoštevanja vrednosti postavke 2.2.10 v višini 1.882,40 EUR) vrednost 10 % nepredvidenih del 10.011,94 EUR, kot to navaja že izbrani ponudnik in je razbrati iz njegovega ponudbenega predračuna, potrjeno pa je tudi s preračunom Državne revizijske komisije.

Vlagatelj navaja, da bi se v primeru poprave računske napake v postavki 2.2.10 spremenila vrednost 10 % nepredvidenih del, ki po njegovem zatrjevanju predstavlja ceno na enoto, posledično pa poprava računske napake v omenjeni postavki naj ne bi bila dopustna.

Državna revizijska komisija se z navedenim ne more strinjati. Kot namreč navaja izbrani ponudnik in se je z izvedenim izračunom prepričala tudi Državna revizijska komisija, bi seštevek vrednosti postavk iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika v primeru poprave računske napake (in ob posledičnem upoštevanju pravilne vrednosti postavke 2.2.10 v znesku 1.882,44 EUR) znašal 100.119,44 EUR, kar pa pomeni, da bi vrednost 10 % nepredvidenih del znašala 10.011,94 EUR in bi torej ostala enaka kot v primeru, ko računska napaka ne bi bila popravljena.

Ker so torej utemeljene navedbe naročnika ter izbranega ponudnika o tem, da se vrednost 10 % nepredvidenih del v primeru poprave računske napake v postavki 2.2.10 ne bi spremenila (zaradi česar v konkretnem primeru tudi ni relevantno, ali vrednost v postavki »Nepredvidena dela 10 %« predstavlja ceno na enoto), Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagateljevim navedbam o tem, da omenjene računske napake ni dopustno popraviti.

Ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali bi poprava računske napake v obravnavanem postopku vplivala na razvrstitev ponudb glede na merila, niti do vprašanja, po kateri ceni se bo v fazi izvedbe opravljal obračun izvedenih del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da v ponudbi izbranega ponudnika tudi po opravljenem pregledu ter ocenjevanju ponudb obstaja računska napaka, ki je naročnik (še vedno) ni popravil. Na tem mestu velja zato izpostaviti, da ZJN-3 podlage za razlikovanje med bistvenimi in nebistvenimi oziroma med zanemarljivimi in nezanemarljivimi računskimi napakami ne daje. Ravnanje naročnika, ko bi ta ugotovljeno računsko napako brez vnaprej določenih pravil, ki bi mu to omogočala, po lastni volji ocenil za nebistveno oziroma zanemarljivo in bi se odločil, da je ne popravi, temveč jo spregleda ter takšnemu ponudniku odda javno naročilo, torej ne bi imelo podlage v zakonu.

Iz navedenega pa sledi, da je v konkretnem primeru naročnik ravnal preuranjeno, ko je izbranemu ponudniku oddal javno naročilo, ne da bi pred tem popravil računsko napako v postavki 2.2.10 njegovega ponudbenega predračuna.


II.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala med strankama nastali spor glede vprašanja, ali reference, ki jih je v ponudbi priglasil izbrani ponudnik, ustrezajo zahtevam naročnika in torej izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično ter strokovno sposobnost, ali ne.

Naročnik je zahteve v zvezi z referencami določil v dokumentu »Navodila ponudnikom« pod točko »C: Tehnična in strokovna sposobnost« poglavja »Pogoji za sodelovanje«, kjer je navedel:

»1. Gospodarski subjekt je v zadnjih petih letih pred rokom za prejem ponudb (od 1.1.2013 dalje), uspešno izvedel vsaj en istovrstni projekt.

Kot istovrstni projekt se šteje izvedba vrtin za monitoring pozemnih vod v globini najmanj 60 metrov.

(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj; v primeru sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov morajo slednji izvesti gradnje ali storitve v delu za katere se zahtevajo te zmogljivosti)«.

V zvezi s citiranim pogojem sta bila dne 11. 9. 2018 ob 14.10 uri na portalu javnih naročil objavljena naslednje vprašanje ter odgovor naročnika:

»VPRAŠANJE
Spoštovani!

V pogoju 7.C – reference – zahtevate uspešno izvedbo vsaj enega istovrstnega projekta. V nadaljevanju pa navajate, da je istovrstni projekt izvedba vrtin v globini… Ali pravilno razumemo, da je ustrezen en istovrstni projekt z eno vrtino, če ustreza ostalim zahtevam (izraz »vrtin« namreč nakazuje na množino, kot da bi moralo biti v enem projektu več vrtin)?

ODGOVOR
Razumete pravilno, zadošča en istovrstni projekt z eno vrtino, če ustreza ostalim zahtevam.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citiranega pogoja so morali ponudniki v ponudbi predložiti izpolnjen obrazec »ePRO – Izjava«, ki ga je vnaprej pripravil naročnik, vanj pa so morali ponudniki vpisati zahtevane podatke o priglašenih referencah.

Iz citiranega pogoja izhaja, prav tako pa o tem ni spora med strankama postopka, da je naročnik za izvedbo vrtine za monitoring podzemnih vod v globini najmanj 60 metrov zahteval zgolj eno referenco. Med strankama dalje tudi ni sporno, da je izbrani ponudnik za izkazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja priglasil dve referenci, in sicer »Geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD/PZI)« (v nadaljevanju: »predor Karavanke«) ter »Modernizacija hidrološke mreže vodomernih postaj, mersko mesto (MM) Rakova Jelša« (v nadaljevanju: »Rakova Jelša«).

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve revizijskih navedb ugotavlja, da ima naročnik prav, ko zatrjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo od dveh priglašenih izpodbija zgolj eno referenco izbranega ponudnika (»predor Karavanke«). Glede na dejstvo, da je naročnik v okviru navedenega pogoja zahteval samo eno referenco, to pomeni, da tudi v primeru, ko bi se vlagateljeve navedbe v zvezi z neustreznostjo izpodbijane reference izkazale za utemeljene, ne bi bilo mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik omenjenega pogoja ne izpolnjuje. Posledično gre tako ugotoviti, da vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa za meritorno obravnavo navedb, podanih v zvezi z domnevno neustreznostjo reference »predor Karavanke«, zato Državna revizijska komisija slednjih po vsebini ni obravnavala.

Dalje je naročnik v dokumentu »Navodila ponudnikom« pod točko »C: Tehnična in strokovna sposobnost« poglavja »Pogoji za sodelovanje« določil:

»3. Gospodarski subjekt zagotavlja delovno skupino, v kateri so najmanj naslednji kadri:

1. odgovorni vodja del, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri in je v rednem delovnem razmerju pri ponudniku;

2. vodja geoloških del, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in naziv unv. dipl. inž. geologije (lahko je hkrati tudi odgovorni vodja del);

3. vodja vrtalno geotehniških del, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in naziv unv. dipl. inž. geotehnologije ali rudarstva;

Vsak od navedenih strokovnjakov mora imeti v zadnjih petih letih vsaj dve referenci s področja, ki ga pokriva (referenca kadra šteje za ustrezno če ustreza pogoju iz točke 7.C.1).

(v primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj in drugi gospodarski subjekti/podizvajalci)«.

Kot dokazilo za izpolnjevanje citirane zahteve so morali ponudniki v ponudbi predložiti izpolnjen obrazec »ePRO – Izjava«, ki ga je vnaprej pripravil naročnik. Omenjeni obrazec je vseboval vnaprej pripravljene raznovrstne izjave v zvezi s konkretnim javnim naročilom, poleg tega je predpostavljal, da ponudniki vanj vpišejo zahtevane podatke o priglašenih referencah, za katere pa ni bilo predvideno, da jih potrdi referenčni naročnik.

Kakor navaja vlagatelj, izhaja pa tudi iz ponudbe izbranega ponudnika, je slednji za izkazovanje izpolnjevanja navedene zahteve priglasil dve referenci, in sicer »Geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD/PZI)« (v nadaljevanju tudi: »predor Karavanke«) ter »Izdelava dopolnilnih geološko geotehničnih raziskav na območju izogibališča v predoru T2 v okviru priprave projektne dokumentacije (PGD/PZI) za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper« (v nadaljevanju tudi: »Divača – Koper«).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe v zvezi z referenco »predor Karavanke«. V povezavi s slednjo vlagatelj zatrjuje, da kader, v ponudbi izbranega ponudnika nominiran za funkcijo odgovornega vodje del, pri referenčnem poslu ni opravljal del odgovornega vodje del oziroma po vsebini primerljivih del, kar dokazuje s sklicevanjem na priloženo »Pogodbo za geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD, PZI)«. Iz omenjene pogodbe je razvidno (kar tudi sicer med strankama ni sporno), da se slednja nanaša na referenčni posel, pri katerem sta na strani izvajalca med drugim sodelovala tudi vlagatelj (kot vodilni partner) ter izbrani ponudnik (kot partner). Dalje je iz omenjene pogodbe razvidno, da so v 22. členu slednje, ki nosi naslov »XI. Strokovni kader izvajalca in predstavniki pogodbenih strank«, konkretno navedene posamezne funkcije strokovnega kadra pri izvajalcu, pri čemer je pri vsaki od teh funkcij poimensko naveden tudi kader, ki je bil v okviru referenčnega posla na določeno funkcijo imenovan. Tako je iz omenjene pogodbe razbrati, da sta funkcijo vodje raziskav opravljala kadra V. V. in M. Ž., funkcijo strukturnega geologa sta opravljala kadra F. Č. in B. C., na funkcijo inženirskega geologa so bili imenovani kadri A. K., J. F. ter B. P., funkcijo hidrogeologa je izvajal kader J. R., funkcijo geotehnika M. Ž., funkcijo geofizika M. C., funkcijo tehničnega vodje vrtalnih del G. V., odgovorna oseba za izvajanje nalog s področja varstva pri delu pa je bil kader C. O.

Po drugi strani pa niti iz 22. člena pogodbe niti iz kateregakoli drugega dela pogodbe, sklenjene za izvedbo referenčnega posla, ne izhaja, da bi funkcijo oziroma dela odgovornega vodje del v okviru tega posla opravljal kader T. Ž., ki ga je izbrani ponudnik v ponudbi nominiral za funkcijo odgovornega vodje del v okviru konkretnega javnega naročila. Res je sicer, da v omenjeni pogodbi odgovorni vodja del ni bil določen, kakor je res tudi, da to samo po sebi še ne pomeni, da oseba T. Ž. del odgovornega vodje del ali po vsebini primerljivih del v okviru referenčnega posla ni opravljala, kot to zatrjuje izbrani ponudnik. Vendar pa Državna revizijska komisija ob upoštevanju ugotovitve, da oseba T. Ž. med kadri ni omenjena niti v 22. členu navedene pogodbe niti v kateremkoli drugem delu pogodbe, ocenjuje, da je dokazno breme z vlagatelja, ki zatrjuje, da omenjena oseba pri referenčnem poslu ni opravljala del odgovornega vodje del ali primerljivih del (tj. negativno dejstvo), na tej točki prešlo na naročnika, ki zatrjuje nasprotno.

Na strani naročnika izbrani ponudnik resničnost navedb o tem, da je oseba T. Ž. v okviru referenčnega posla opravljala dela s področja vodenja ter koordinacije izvedbe vrtine (kar je po zatrjevanju izbranega ponudnika področje, ki ga pri konkretnem javnem naročilu pokriva odgovorni vodja del), dokazuje s predloženimi elektronskimi sporočili pod prilogo št. 3. Preučitev omenjenih elektronskih sporočil pokaže, da ta po vsebini predstavljajo obvestila o poteku vrtalnih del, ki so se izvajala v okviru referenčnega posla. Iz elektronskih sporočil je nadalje razvidno, da je bila pošiljatelj teh obvestil oseba T. Ž., ki je slednja pošiljala določenim predstavnikom izbranega ponudnika ter preostalih pogodbenih strank »Pogodbe za geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD, PZI)«, pri čemer se je podpisovala bodisi zgolj kot »T. Ž.« bodisi kot »T. Ž., univ. dipl. inž. geol. Geologinja«.

Na podlagi vsebine omenjenih elektronskih sporočil Državna revizijska komisija zaključuje, da je izbrani ponudnik uspel dokazati, da je oseba T. Ž. pri referenčnem poslu »predor Karavanke« sodelovala. Z vidika ugotavljanja konkretne vsebine del, ki jih je omenjeni kader pri referenčnem poslu opravljal, pa Državna revizijska komisija posebej izpostavlja, da iz predloženih dokazil (tj. obvestil o poteku vrtalnih del v obliki elektronskih sporočil) ni mogoče razbrati, katera dela (razen obveščanja omenjenih oseb o poteku vrtalnih del) je pri referenčnem poslu opravljal kader T. Ž, posledično pa tudi ni mogoče ugotoviti, ali je kader T. Ž. v okviru referenčnega posla opravljal dela odgovornega vodje del ali primerljiva dela. Ob dejstvu, da pošiljanje elektronskih obvestil o poteku vrtalnih del ni naloga, ki bi jo smel opravljati izključno odgovorni vodja del, pa gre zaključiti, da zgolj ugotovitev o opravljanju te naloge sama po sebi še ne zadošča za zaključek, da je kader T. Ž. v okviru referenčnega posla opravljal dela odgovornega vodje del ali primerljiva dela.

Ob upoštevanju ugotovitve, da iz omenjene pogodbe ni mogoče razbrati, da je kader T. Ž., ki je v ponudbi izbranega ponudnika nominiran za funkcijo odgovornega vodje del, pri referenčnem poslu opravljal dela odgovornega vodje del ali primerljiva dela, s tem pa dela s področja, ki ga pokriva v zvezi s konkretnim javnim naročilom, ter ob sočasnem upoštevanju ugotovitve, da tudi iz elektronskih sporočil, ki jih je izbrani ponudnik predložil v okviru priloge št. 3, ni mogoče zaključiti, da je omenjeni kader pri referenčnem poslu opravljal navedena dela, posledično tudi ni mogoče zaključiti, da je referenca »predor Karavanke«, ki jo je izbrani ponudnik priglasil v zvezi s kadrom T. Ž., ustrezna.

Ker je torej Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb ugotovila, da ni mogoče zaključiti, da je referenca »Geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD/PZI)«, priglašena v zvezi s kadrom T. Ž., ustrezna, v nadaljevanju ni obravnavala preostalih vlagateljevih navedb o neustreznosti navedene reference, priglašene v zvezi s kadrom T. Ž., saj slednje ne bi več mogle spremeniti predstavljenega zaključka.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe glede reference »Divača – Koper«, ki jo je izbrani ponudnik prav tako priglasil v zvezi s kadrom T. Ž., nominiranim za funkcijo odgovornega vodje del.

Med strankama postopka ni sporno, da je izbrani ponudnik v zvezi z obravnavano referenco v obrazec »ePRO – Izjava« pri rubriki »Vloga kadra pri projektu« vpisal »Nadzor, koordinacija in spremljava izvedbe vrtalnih del, geološki popis jeder«, kar je potrjeno tudi z vpogledom v navedeni obrazec. V zvezi s tem vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ustrezno izkazal ustreznosti omenjene reference. V kolikor je vlagateljeve navedbe razumeti na način, da vlagatelj izpodbija predloženo dokazilo izbranega ponudnika oziroma način, na katerega je izbrani ponudnik izkazoval izpolnjevanje omenjene zahteve, njegovim navedbam ni mogoče slediti. Ker je naročnik kot dokazilo za izpolnjevanje omenjene zahteve predvidel izpolnjen obrazec »ePRO – Izjava«, ki ga je izbrani ponudnik izpolnjenega tudi predložil, je s tem izpolnil naročnikovo zahtevo v zvezi z načinom dokazovanja izpolnjevanja omenjenega pogoja.

Da so izpostavljene navedbe vlagatelja neutemeljene, pa velja tudi v primeru, ko je treba te razumeti na način, da vlagatelj z njimi izpodbija ustreznost reference »Divača-Koper« po vsebini. Ob dejstvu, da naročnik ni določil konkretnih nalog, ki naj bi jih v okviru obravnavanega javnega naročila opravljal odgovorni vodja del, namreč ni mogoče zgolj na podlagi navedenega opisa del, za katera je izbrani ponudnik navedel, da jih je kader T. Ž. izvajal pri referenčnem poslu, zaključiti, da omenjena referenca ni ustrezna. Navedeno velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik pri zahtevanem opisu vloge kadra pri referenčnem poslu navedel dela, ki niso že sama po sebi takšne narave, da bi bilo zanje očitno, da ne sodijo med zadolžitve odgovornega vodje del na področju izvajanja vrtin za potrebe okoljskega monitoringa podzemnih vod. Ker pa vlagatelj navedb v zvezi z domnevno neustreznostjo reference ni podrobneje konkretiziral in ni pojasnil, zakaj citirani opis oziroma navedba del naj ne bi bila ustrezna oziroma katera dela naj bi tem opisu manjkala, kot tudi ne, katera so torej po njegovem mnenju tista dela, ki ustrezajo referenčnemu pogoju, Državna revizijska komisija izpostavljenim navedbam vlagatelja ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla pritrditi vlagateljevi navedbi o tem, da je referenca »Divača – Koper« starejša od petih let in zato časovno neustrezna. Kot navajata že naročnik ter izbrani ponudnik, iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. podtočko 3 v povezavi s podtočko 1 točke »C: Tehnična in strokovna sposobnost« poglavja »Pogoji za sodelovanje«) izhaja, da bo naročnik kot časovno ustrezno štel referenco kadra iz »zadnjih petih let pred rokom za prejem ponudb (od 1.1.2013) dalje«. Glede na to, da se je rok za prejem ponudb iztekel dne 20. 9. 2018, je treba zato po eni strani kot časovno ustrezno šteti referenco iz obdobja od dne 20. 9. 2013 dalje (tj. iz petih let pred rokom za prejem ponudb), poleg tega pa je po izrecni določbi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila treba kot časovno ustrezno šteti tudi referenco iz obdobja od dne 1. 1. 2013 dalje. Ker se torej časovne meje, ki opredeljujejo (časovno) ustreznost reference, kot jih je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik, med seboj ne skladajo, posledično povzročajo nejasnost, ki pa ne sme iti v škodo ponudnikov. V tem smislu je zato treba časovno ustreznost referenc presojati na podlagi daljšega časovnega obdobja, kar pomeni, da so časovno ustrezne vse reference iz obdobja od 1. 1. 2013 dalje. Četudi iz dokumenta »Tehnološki elaborat za izdelavo dodatne globoke vrtine na območju izogibališča v predoru T2 na II. tiru železniške proge Divača-Koper«, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ni mogoče ugotoviti časovnega obdobja izvedbe referenčnega posla, pa je na podlagi dokumenta »Izdelava dodatne globoke vrtine na območju izogibališča v predoru T2 na II. tiru železniške proge Divača-Koper, Dodatek k geološko-geotehničnem elaboratu predora T2«, ki ga je prav tako predložil izbrani ponudnik in je bil v revizijskem postopku posredovan vlagatelju v izjavo, mogoče zaključiti, da se je referenčni posel na podlagi pogodbe z naročnikom, sklenjene dne 28. 3. 2018, izvajal (vsaj) v obdobju od junija do julija 2013. Glede na to, da je treba kot časovno ustrezne šteti vse reference iz obdobja od 1. 1. 2013 dalje, Državna revizijska komisija ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev ne more pritrditi vlagatelju, da je referenca »Divača – Koper« časovno neustrezna.

Kot navaja že vlagatelj, je izbrani ponudnik v zvezi z navedeno referenco, priglašeno za kader, nominiran za funkcijo odgovornega vodje del, v rubriki »Opis projekta« navedel:

»Izdelava dodatne globoke vrtine, globine 179 m (piezometrska vrtina) na območju izogibališča v predoru T2.«

V zvezi z navedbo vlagatelja, da iz podatkov v ponudbi izbranega ponudnika ne izhaja, da je bila omenjena vrtina izvedena za potrebe monitoringa podzemnih vod, izbrani ponudnik – ob navedbi naročnika, da je obravnavana referenca ustrezna in da sam ni imel razlogov za dvom v resničnost podatkov oziroma izjav iz njegove ponudbe – zatrjuje, da je bila omenjena vrtina v okviru referenčnega posla izvedena za monitoring podzemnih vod. Državna revizijska komisija je po vpogledu v dokument »Tehnološki elaborat za izdelavo dodatne globoke vrtine na območju izogibališča v predoru T2 na II. tiru železniške proge Divača-Koper« v povezavi z dokumentom »Izdelava dodatne globoke vrtine na območju izogibališča v predoru T2 na II. tiru železniške proge Divača-Koper, Dodatek k geološko-geotehničnem elaboratu predora T2« (gl. zlasti str. 8 in 16), ki ju je predložil izbrani ponudnik in sta bila v izjavo posredovana tudi vlagatelju, ugotovila, da je bila vrtina v okviru referenčnega posla »Divača – Koper« izvedena tudi za potrebe monitoringa podzemnih vod in da je torej sporna referenca z obravnavanega vidika ustrezna. Četudi torej drži, da v ponudbi izbranega ponudnika pri omenjeni referenci v prostorsko omejeni rubriki ni izrecno navedeno, da je bila sporna vrtina izvedena za potrebe monitoringa podzemnih vod, pa ta ugotovitev sama po sebi nujno še ne pomeni, da zahteva v zvezi z izvedbo omenjene vrtine v konkretnem primeru ni izpolnjena. Nasprotno – ker je namreč izbrani ponudnik uspel dokazati, da je bila sporna vrtina izvedena (tudi) za potrebe monitoringa podzemnih vod, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (zgolj) z navedbami o umanjkanju navedenega zapisa na obrazcu »ePRO – Izjava« še ne more doseči zaključka o neizpolnjenosti navedene zahteve.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zvezi z referenco »Divača – Koper«, priglašeno v zvezi s kadrom, v ponudbi izbranega ponudnika nominiranim za funkcijo odgovornega vodje del, ni uspel izkazati, da je ta neustrezna.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na referenci, priglašeni za kader, ki ga je izbrani ponudnik v ponudbi nominiral za funkcijo vodje geoloških del.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji za kader, nominiran za funkcijo vodje geoloških del, priglasil isti referenci kot za kader, nominiran za funkcijo odgovornega vodje del, in sicer »Geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke (nivo PGD/PZI)« (v nadaljevanju tudi: »predor Karavanke«) ter »Izdelava dopolnilnih geološko geotehničnih raziskav na območju izogibališča v predoru T2 v okviru priprave projektne dokumentacije (PGD/PZI) za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper« (v nadaljevanju tudi: »Divača – Koper«).

Vlagatelj v povezavi z navedenima referencama zatrjuje, da je izbrani ponudnik vlogo kadra pri referenčnih poslih opisal kot »nadzor, koordinacija in spremljava izvedbe vrtalnih del, geološki popis jeder«. Z navedenim opisom izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja ni ustrezno izkazal, da ima kader, nominiran za funkcijo vodje geoloških del, dve referenci s področja, ki ga pokriva. Vendar Državna revizijska komisija – ob dejstvu, da naročnik ni določil konkretnih nalog, ki naj bi jih v okviru obravnavanega javnega naročila opravljal vodja geoloških del – ne more pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik s tem opisom del ni ustrezno izkazal ustreznosti referenc. Navedeno velja zlasti ob dejstvu, da je izbrani ponudnik pri zahtevanem opisu vloge kadra v zvezi z referenčnima posloma navedel dela, ki niso že sama po sebi na prvi pogled (prima facie) takšne narave, da bi bilo zanje očitno, da ne sodijo med zadolžitve vodje geoloških del na področju izvajanja vrtin za potrebe okoljskega monitoringa podzemnih vod. Ker pa vlagatelj drugih trditev v zvezi z domnevno neustrezno izkazanostjo ustreznosti omenjenih referenc ni navedel, Državna revizijska komisija (zgolj na podlagi navedb, ki pa jih je podal) ni mogla zaključiti, da ustreznost omenjenih referenc ni ustrezno izkazana.

V nadaljevanju vlagatelj v zvezi z referenco »Divača – Koper« navaja, da je ta starejša od petih let in že zato neustrezna, dalje pa še, da iz navedenih podatkov ni razvidno, da se omenjena referenca nanaša na izvedbo vrtin za potrebe monitoringa podzemnih vod. Ker je Državna revizijska komisija – ob identični določitvi referenčnega pogoja tako za odgovornega vodjo del kot za vodjo geoloških del – vsebinsko enake vlagateljeve navedbe v zvezi z isto referenco, tj. referenco »Divača – Koper«, presojala že v okviru obravnave navedb v povezavi s kadrom, ki ga je izbrani ponudnik nominiral za funkcijo odgovornega vodje del, se v izogib ponavljanju na tem mestu na svoje tedanje zaključke v zvezi s predstavljenimi navedbami v celoti sklicuje tudi v povezavi s kadrom, ki ga je izbrani ponudnik nominiral za funkcijo vodje geoloških del.

Enako kot glede reference »Divača – Koper« tudi glede reference »predor Karavanke«, prav tako priglašene v zvezi s kadrom, nominiranim za funkcijo vodje geoloških del, ni mogoče pritrditi vlagateljevi navedbi o tem, da iz navedb v ponudbi izbranega ponudnika ni razvidno, da se navedena referenca nanaša na izvedbo vrtin za potrebe monitoringa podzemnih vod.

Kakor je razbrati iz izpolnjenega obrazca »ePRO – Izjava«, je namreč izbrani ponudnik v zvezi z referenco »predor Karavanke«, priglašeno za kader, nominiran za funkcijo vodje geoloških del, v rubriki »Opis projekta« navedel:

»Izvedba 12 horizontalnih vrtin v predoru dolžine 40 – 80 m in izvedba 1 globoke vrtine, globine 550 m s površja (vse vrtine so opremljene kot piezometri za potrebe monitoringa podzemnih voda) ter spremljajočih preiskav za potrebe priprave GG in HG poročil kot podloge za projektiranje druge predorske cevi.«

Ker je torej v okviru opisa izvedenega referenčnega posla izrecno navedeno, da so bile vse izvedene vrtine opremljene kot piezometri za potrebe monitoringa podzemnih vod, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljena vlagateljeva navedba o tem, da iz navedb v ponudbi izbranega ponudnika ni razvidno, da se navedena referenca nanaša na izvedbo vrtin za potrebe monitoringa podzemnih vod.

Dalje je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjenost referenčnega pogoja, določenega v zvezi s kadrom, nominiranim za funkcijo vodje vrtalno geotehniških del.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji za kader, nominiran za navedeno funkcijo, priglasil referenco »Modernizacija hidrološke mreže vodomernih postaj, mersko mesto (MM) Rakova Jelša« (v nadaljevanju tudi: »Rakova Jelša«) ter referenco »Zagotavljanje podzemne vode kot vira ogrevanja in hlajenja pri prenovi industrijskega objekta v Škofji Loki« (v nadaljevanju tudi: »Škofja Loka«). Dalje iz navedb v zahtevku za revizijo izhaja, da vlagatelj izpodbija zgolj ustreznost reference »Škofja Loka«, ne pa tudi reference »Rakova Jelša«.

V zvezi z referenco »Škofja Loka« je izbrani ponudnik na obrazcu »ePRO – Izjava« pod rubriko »Opis projekta« navedel:

»I. faza: Vrtanje raziskovalne vrtine/piezometra (končne zacevljene globine 55,00 m, vrtane do 60,00 m) za opazovanje kvalitete in nivoja podzemen vode v času črpanja in uporabe podzemne vode za ogrevanje in hlajenje objekta investitorja Domel d.o.o. na lokaciji v Škofji Loki in II. faza: izvedba štirih vrtin za črpanje in vračanje podzemne vode; dve črpalni vrtni globine 54,00 in 56,00 m, primerne za vgradnjo 6'' potopne črpalke in dve ponikovalni vrtini globine po 55,00 m. Vse vrtine so opremljene z merilci nivojev in temperature podzemne vode in s pretokomeri za kontrolo načrpanih in v podzemlje vrnjenih količin vode«.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju uvodoma predstavljenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanašajo na vsebino relevantnega referenčnega pogoja, ugotavlja, da je naročnik za izpolnjevanje tega pogoja zahteval dve referenci, pri čemer je zadoščalo, da se je vsaka od priglašenih referenc nanašala na izvedbo zgolj ene vrtine za monitoring pozemnih vod v globini najmanj 60 metrov. Ker je iz predloženega obrazca »ePRO – Izjava« razvidno, da je bila v okviru referenčnega posla »Škofja Loka« izvedena tudi raziskovalna vrtina/piezometer, sicer zacevljena do globine 55 m, a vrtana do globine 60 m, ki je bila namenjena izvajanju monitoringa podzemnih vod, Državna revizijska ne more slediti navedbi vlagatelja, da zahteva po izvedbi vrtine za monitoring podzemnih vod v globini najmanj 60 m ni izpolnjena, ker je zacevljena globina izvedene vrtine, v kateri je po zatrjevanju vlagatelja mogoče izvajati monitoring podzemnih vod, znašala zgolj 55 m.

Ker vsebine obravnavanega referenčnega pogoja ni mogoče razumeti zgolj na način, da se je zahtevana minimalna globina 60 m nanašala izključno na globino izvajanja monitoringa podzemnih vod, kot ga razume vlagatelj, pač pa tudi na način, da se je minimalna globina 60 m nanašala na celotno globino vrtine, namenjene monitoringu podzemnih vod, pri čemer ni bilo relevantno, na kateri globini se je omenjeni monitoring izvajal, kot pogoj razumeta naročnik ter izbrani ponudnik, je treba po eni od obeh možnih razlag kot ustrezno šteti tudi izvedbo vrtine za monitoring podzemnih vod, ki je bila izvrtana do globine 60 m in zacevljena do globine 55 m, kot je to v primeru obravnavane reference »Škofja Loka«.

V zvezi s tem vlagatelj tudi sam opozarja na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, ki je že večkrat izpostavila, da širjenje oziroma oženje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ko bi torej naročnik, ki v obravnavanem postopku v okviru referenčnega pogoja ni na jasen način določil, ali se zahtevana minimalna globina nanaša na globino izvajanja monitoringa ali na celotno globino vrtine, ne glede na to, na kateri globini se je pri tem izvajal monitoring, izpolnjevanje tega pogoja presojal le po eni od obeh možnih razlag, bi zožil in s tem spremenil omenjeno zahtevo ter na ta način nedopustno posegel v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ob takšnem zaključku se za irelevantne izkažejo vlagateljeve navedbe o tem, kaj je vrtina in kaj piezometer ter kakšna je razlika med njima, kakor tudi navedbe o tem, da vrtina pokaže zgolj geološko zgradbo, piezometer pa lahko omogoča tudi hidrogeološke meritve oziroma meritve okoljskega monitoringa, kar je predmet tega javnega naročila. Ker Državna revizijska komisija omenjenih navedb po vsebini zato ni obravnavala, je kot nepotreben zavrnila tudi v zvezi s temi navedbami predlagan dokazni predlog vlagatelja, in sicer vpogled v Program hidrološkega monitoringa podzemnih voda za obdobje 2016 – 2020, objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Glede na to, da vlagatelj ni navedel, v zvezi s katerimi navedbami je kot dokaz predlagal vpogled v izpis iz IZS za osebo M. Ž. oziroma za ugotavljanje resničnosti katerih dejstev je predlagal omenjeni dokaz, kar pomeni, da tega dokaznega predloga ni substanciral, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi slednjega.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega pod točko II. ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je referenca »predor Karavanke«, ki jo je izbrani ponudnik priglasil v zvezi s kadrom T. Ž., ustrezna, posledično pa ni mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na strokovno sposobnost, in da je torej njegova ponudba dopustna.


III.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZIntPK) v šestem odstavku 14. člena določa, da je organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezana postopke javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, pred sklenitvijo pogodbe v vrednosti nad 10.000 eurov brez DDV od ponudnika zaradi zagotovitve transparentnosti posla in preprečitve korupcijskih tveganj dolžna pridobiti izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. To izjavo oziroma podatke je organ ali organizacija javnega sektorja na njeno zahtevo dolžna predložiti komisiji. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe.

Naročnik je v dokumentu »Navodila ponudnikom« kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko »4. Ponudba« določil:

»Ponudba mora vsebovati vse spodaj naštete ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente

/…/
5.izpolnjen obrazec ePRO – Izjava/podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika;
/…/
Ponudniki v vseh zahtevanih obrazcih izpolnijo prazna polja in vsebine, ki so predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov./…/«.

Vlagatelj pravilno izpostavlja, da iz šestega odstavka 14. člena ZIntPK, ki določa dolžnost naročnika, da pridobi izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, izhaja, da mora naročnik takšno izjavo oziroma podatke pridobiti pred sklenitvijo pogodbe. To posledično pomeni, da naročnik omenjene izjave oziroma podatkov v postopku javnega naročanja ni dolžan pridobiti od vseh ponudnikov, temveč svojo obveznost izpolni že, če to izjavo oziroma podatke pred sklenitvijo pogodbe pridobi zgolj od izbranega ponudnika.

Vendar pa ne gre spregledati, da je naročnik v obravnavanem postopku javnega naročanja izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika zahteval že v fazi oddaje ponudbe, s tem pa do izteka roka za predložitev ponudb od vseh ponudnikov. Iz citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je v zakonskih rokih, določenih v 25. členu ZPVPJN, ni nihče izpodbijal (zahtevek za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil vložen), namreč nedvoumno izhaja, da so morali ponudniki v konkretnem postopku izpolnjen obrazec »ePRO – Izjava/podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika« (v nadaljevanju tudi: »Izjava – lastništvo ponudnika«) predložiti že v ponudbi. Upoštevaje predstavljeno jasno (in neizpodbijano) določbo, s katero je torej naročnik zahteval, da ponudniki izpolnjen obrazec »Izjava – lastništvo ponudnika« predložijo v ponudbi (tj. do roka za oddajo ponudb), Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam izbranega ponudnika, s katerimi ta po vsebini smiselno zatrjuje nasprotno, saj takšne navedbe z vsebino določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso podprte.

Da je citirano določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu zahteve po predložitvi omenjenega obrazca oziroma izjave ter podatkov že v ponudbi razumel tudi izbrani ponudnik, pokaže pregled njegove ponudbe, iz katere je razvidno, da je zahtevana obrazca »Izjava – lastništvo ponudnika« do roka za oddajo ponudb predložil tako za gospodarski subjekt ELEA IC, d.o.o., kot tudi za gospodarski subjekt MINERVO, d.d.

Na podlagi vpogleda v obrazec »Izjava – lastništvo ponudnika«, v ponudbi izbranega ponudnika predloženega za gospodarski subjekt ELEA IC, d.o.o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da na slednjem v rubriki, kamor je bilo potrebno vpisati pravne in fizične osebe, udeležene v lastništvu ponudnika, ni vpisana zgolj fizična oseba A. Ž., kakor to navaja vlagatelj, pač pa tudi fizične osebe A. P., M. P., J. R., M. Ž. ter pravna oseba A. Obenem iz izpiska iz AJPES za gospodarski subjekt ELEA IC, d.o.o., ki ga prilaga vlagatelj, izhaja, da našteti predstavljajo vse subjekte, ki so udeleženi v lastniški strukturi gospodarskega subjekta ELEA IC, d.o.o. Dalje iz omenjenega obrazca izhaja, da so pri vsakem od navedenih subjektov na obrazcu vpisani tako podatki o njihovem naslovu stalnega prebivališča oziroma sedeža kakor tudi o njihovem deležu lastništva, navedbo česar je naročnik še zahteval na omenjenem obrazcu. Zato Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja o tem, da naj bi bil na obrazcu, predloženem za gospodarski subjekt ELEA IC, d.o.o., kot edini subjekt, udeležen v njegovem lastništvu, naveden subjekt A. Ž., pa še ta brez navedbe podatkov o naslovu ter deležu lastništva.

Državna revizijska komisija tudi ne more pritrditi navedbam izbranega ponudnika o tem, da slednji, ki v obravnavanem postopku javnega naročanja nastopa s skupno ponudbo gospodarskih subjektov ELEA IC, d.o.o. (kot vodilnega partnerja), in MINERVO, d.d. (kot partnerja), omenjenega obrazca ni bil dolžan predložiti za gospodarski subjekt MINERVO, d.d., saj ta kot partner v skupni ponudbi po mnenju izbranega ponudnika naj ne bi imel statusa ponudnika. Pojasniti namreč gre, da je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZJN-3 v povezavi s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 za ponudnika šteti (tudi) vsakega posameznega iz skupine več gospodarskih subjektov, ki v postopku javnega naročanja predložijo skupno ponudbo, torej tudi partnerja v skupni ponudbi. Na podlagi navedenega gre torej zaključiti, da je treba v konkretnem primeru gospodarski subjekt MINERVO, d.d., za katerega med strankama ni sporno, da v skupni ponudbi nastopa kot partner, nedvomno šteti za ponudnika, kar pomeni, da so morali biti izjava oziroma podatki o njegovi lastniški strukturi v ponudbi predloženi tudi zanj. Da so omenjeni izjava oziroma podatki morali biti predloženi tudi za partnerje, sicer (kot to utemeljeno izpostavlja že naročnik) jasno izhaja tudi iz zadnje povedi obrazca »Izjava – lastništvo ponudnika«, ki izrecno določa, da se »predmetni obrazec predloži tudi za partnerje«.

Ob dejstvu, da se torej Državna revizijska komisija strinja z navedbo vlagatelja, ki ji pritrjuje tudi naročnik, da je bil izbrani ponudnik omenjeno izjavo oziroma podatke glede lastništva gospodarskega subjekta MINERVO, d.d., dolžan predložiti že v ponudbi, posledično po drugi strani ne more soglašati s trditvijo naročnika, da je izbrani ponudnik obravnavano zahtevo izpolnil že s samo predložitvijo obrazca »Izjava – lastništvo ponudnika«, neodvisno pri tem od vprašanja, ali je v omenjeni obrazec vpisal zahtevane podatke ali ne. Naročnikova navedba o izpolnitvi obravnavane zahteve zgolj s predložitvijo omenjenega obrazca, brez vpisanih zahtevanih podatkov, ki – enako kot na obrazcu – niso bili navedeni niti kje drugje v ponudbi, je z življenjskega ter izkustvenega vidika nelogična in nevzdržna. Smisel zahteve po predložitvi obrazca, v katerega je potrebno vpisati določene podatke, namreč ne more biti zgolj v predložitvi obrazca kot takega, torej lahko tudi neizpolnjenega, temveč v predložitvi podatkov oziroma izjave, ki se v okviru takega obrazca zahteva. Da naročnikovi trditvi ni mogoče slediti, pa nenazadnje izhaja tudi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je v podtočki 5. točke »4. Ponudba« dokumenta »Navodila ponudnikom« izrecno navedeno, da mora ponudba vsebovati »izpolnjen obrazec ePRO – Izjava/podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«.

Čeprav so torej v konkretnem primeru ponudniki morali že v ponudbi predložiti izjavo oziroma podatke o svoji lastniški strukturi, pa niti naročnik niti izbrani ponudnik ne zanikata vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik za partnerja v skupni ponudbi, gospodarski subjekt MINERVO, d.d., tega ni storil. Da izbrani ponudnik za omenjeni gospodarski subjekt ni predložil izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih ter pravnih oseb v njegovem lastništvu niti na omenjenem obrazcu niti kjerkoli drugje v ponudbi, pokaže tudi pregled celotne ponudbe izbranega ponudnika, vključno z obrazcem »Izjava/podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika«, predloženim za gospodarski subjekt MINERVO, d.d., kjer v relevantni rubriki niso navedeni ime in priimek fizičnih oseb oziroma naziv pravnih oseb, udeleženih v lastništvu, naslov njihovega stalnega prebivališča oziroma sedeža ter delež lastništva v %, kot je to zahteval naročnik.

Ob upoštevanju ugotovitve, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da v ponudbi predložijo izjavo oziroma podatke o svoji lastniški strukturi (pri čemer je to izjavo oziroma podatke izrecno zahteval tudi za partnerje), in ob upoštevanju ugotovitve, da izbrani ponudnik te izjave oziroma podatkov za partnerja v skupni ponudbi MINERVO, d.d., ni predložil, se za utemeljeno izkaže navedba vlagatelja, da ponudba, kot jo je predložil izbrani ponudnik, zaradi umanjkanja zahtevane izjave oziroma podatkov ni bila skladna z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je – kljub manjkajoči izjavi oziroma podatkom o lastniški strukturi za gospodarski subjekt MINERVO, d.d. – ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno in slednjemu oddal javno naročilo, kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.


IV.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb v zvezi z domnevno kršitvijo pravice do vpogleda. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, poleg tega pa, kot pravilno izpostavlja že izbrani ponudnik, ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, ne pa, da vpogleda v dokumentacijo.


V.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila«, št. S002/2018 z dne 25. 9. 2018, ugodila in navedeno odločitev razveljavila.

Posledično Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V kolikor se bo naročnik odločil, da bo obravnavani postopek nadaljeval s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, naj ima v mislih zlasti, da lahko javno naročilo odda zgolj ponudniku, čigar ponudba ni obremenjena s pomanjkljivostmi oziroma je skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za primer, ko bi se naročnik odločil popraviti morebitne računske napake, gre posebej izpostaviti, da lahko to stori le na podlagi pisnega soglasja ponudnika, ki se nanaša na konkretno ugotovljeno in določno opredeljeno računsko napako, odkrito pri pregledu in ocenjevanja ponudb, ne pa na podlagi vnaprej pridobljenega splošnega soglasja za popravo vseh morebiti odkritih računskih napak. V kolikor se bo naročnik odločil preverjati obstoj ter vsebino podatkov oziroma navedb v ponudbi, naj to stori ob upoštevanju določb ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroška takse, ki jo je plačal v višini 2.678,20 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 2. 10. 2018).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN kot potreben priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski ter revizijski postopek v znesku 2.678,20 EUR. Strošek v navedeni višini je naročnik vlagatelju v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva.

Ker izbrani ponudnik zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, ki bi mu jih moral (ob dejstvu, da izbrani ponudnik nastopa na strani naročnika) povrniti vlagatelj, vlagatelj pa mora izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, le v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 6. 5. 2019

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- IRGO CONSULTING, d.o.o., Slovenčeva 93, 1000 Ljubljana,
- ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke, Ljubljana, Celovška cesta 182, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- MINERVO, d.d., Letališka 27a, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.