018-036/2019 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

Številka: 018-036/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »rušenje in odstranjevanje nedovoljenih objektov in posegov v prostor ter zaseg predmetov po drugi osebi« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Silva Bračko, s. p., Plintovec 14, Zgornja Kungota (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 4. 2019

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 18. 1. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000260/2019-B01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-5/2019-17 z dne 20. 2. 2019 obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Žuran, d. o. o., Formin 8 b, Gorišnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 2. 2019 in med drugim z zahtevo, da »se izbranega ponudnika […] izloči kot neresnega ponudnika« po vsebini predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je navedel, da:
 je prišlo do kršitve 1. in 86. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter drugega odstavka 3. člena ZJN-3,
 so postavke 1a, 1b, 1c in 1d iz ponudbe izbranega ponudnika nesorazmerne, pri čemer je izbrani ponudnik kršil Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 s sprem.) in Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.),
 je izbrani ponudnik zaradi narave ocenjevanja nesorazmerno uskladil urne postavke za gradbene stroje oziroma strojne ure, kar je očitno pri postavki 2a,
 naročnik ni upošteval nesprejemljive in nesorazmerne razdelitve cen strojnih ur za postavki 2g in 2f,
 naročnik ni upošteval, da je izbrani ponudnik pri podaji neobičajno nize cene kršil standarde kakovosti,
 je cena za postavko 3a neobičajno nizka,
 je cena za postavko 6a neobičajno nizka,
 »gre tudi za sum kršitve, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco saj je izbrani ponudnik v prejšnji pogodbi istega naročnika sodeloval z enim od 4 ponudnikov v tem postopku, ki je za 61% dražji od izbranega ponudnika in ni bil naveden kot podizvajalec ali pogodbeni partner pri sklepanju prejšnje pogodbe«, zato »zahteva[…] preveritev iz prejšnje pogodbe, saj gre za zlorabo položaja ponudnika in izkrivljanje konkurence 2 ponudnikov«,
 »gre tudi za obstoj suma kršitve g in h alineje 6. točke 75. člena ZJN-3«,
 vrednost ponudbe izbranega ponudnika je za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe in v več kot tretjini postavk predstavlja neobičajno nizko ceno glede na druge ponudbe, s čimer obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, »dvom o načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti naročila v skladu s predpisi in dvom o spoštovanju obveznosti socialnega in delovnega prava EU«.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 3. 2019 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z vlagateljevimi očitki.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-5/2019-25 z dne 18. 3. 2019 zavrnil zahtevek za revizijo in odločil o povrnitvi stroškov. Naročnik je navedel, da:
 niso bili izpolnjeni pogoji iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3 za obligatorno preveritev neobičajno nizke ponudbe,
 ponudba izbranega ponudnika pri seštevku vrednosti vseh postavk predračuna ni bila najnižja, je pa bila ekonomsko najugodnejša, saj je izbrani ponudnik posamezne postavke ovrednotil tako, da je njegova ponudba prejela najvišje število točk glede na ponudbe drugih ponudnikov, takšno usklajevanje cen posameznih postavk pa ni prepovedano in zato ne more biti razlog za izločitev izbranega ponudnika,
 je oblikovanje cen svobodno in prepuščeno poslovni odločitvi ponudnika,
 ni nobenega dokaza, da izbrani ponudnik s cenami postavk 1a, 1b, 1c in 1d ne zagotavlja izpolnjevanja veljavnih obveznosti s področja delovnega in socialnega prava,
 do kršitve zakona, ki ureja minimalno plačo, lahko pride šele v izvedbeni fazi, naročnik pa tudi ni vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila določbe o oblikovanju cene posamezne postavke v skladu z zakonom, ki ureja minimalno plačo,
 je preveril položaj izbranega ponudnika v aplikaciji e-Dosje in ni ugotovil kršitev,
 je izbrani ponudnik že v letu 2016 opravljal storitve za naročnika in storitve je mogoče opravljati po ponujenih cenah,
 so nekonkretizirane in neresnične navedbe o sklenitvi dogovora s ciljem ali učinkom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence,
 ima njegovo ravnanje oporo tudi v zadevi št. 018-228/2017.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 430-5/2019-26 dne 18. 3. 2019 in 430-5/2019-27 z dne 22. 3. 2019 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-5/2019-25 z dne 18. 3. 2019 ne neposredno kot naslovnica ne posredno po naročniku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je pri oddaji javnega naročila prejel ponudbe štirih ponudnikov in jih razvrstil po merilu (točka II.2.5 objave, poglavje 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika, ki jo je štel kot dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, najugodnejša, zato jo je izbral. Vlagatelj se ni strinjal z izbiro ponudbe izbranega ponudnika in naročniku očital posamezne kršitve.

Vlagatelj je očital, da je naročnik z izbiro ponudbe izbranega ponudnika storil številne kršitve. Iz dejanskega stanja, ki ga je navedel vlagatelj, je razvidno, da je mogoče navedbe oziroma razloge, ki naj bi utemeljili očitek o nezakoniti izbiri ponudbe izbranega ponudnika, umestiti v tri skupine. Tako je treba šteti, da je vlagatelj očital, da je naročnik izbral ponudbo, čeprav, prvič, izbrani ponudnik ni ponudil predmeta javnega naročila, ki bi bil skladen s tehničnimi specifikacijami oziroma zahtevami, kot jih je določil naročnik, drugič, so podani razlogi za izključitev izbranega ponudnika in, tretjič, je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka.

Vlagatelj je trdil, da izbrani ponudnik »ne upošteva minimalnih standardov« in da je »kršil tudi standarde kakovosti«, s čimer je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj navedel očitke, ki jih je treba vključiti v prvo skupino navedb oziroma razlogov; torej tistih, ki se nanašajo na ponudbo predmeta, ki naj ne bi bil skladen s tehničnimi specifikacijami oziroma zahtevami, kot jih je določil naročnik. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel takih dejstev, ki bi potrjevala očitek o ponudbi predmeta naročila male vrednosti v nasprotju z obsegom in vsebino, kot ju je določil naročnik, saj sta predhodno citirana očitka splošna. Državna revizijska komisija ne glede na navedeno niti po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ni mogla podpreti vlagateljevega očitka. Naročnik je predmet javnega naročila opisal v točki 1.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je podrobnejše zahteve za oblikovanje cene določil v točki 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v prilogi 2 določil obrazec predračuna, ki so ga morali ponudniki skladno z 2. točko prvega odstavka točke 1.18 in točko 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolniti, pri čemer se dejstvo, da ni vpisana cena za katero izmed postavk, šteje, da ponudnik »ponudbe ni oddal«. S podpisom in žigosanjem priloge 2 so ponudniki potrdili tudi izjavo, da so »pri izračunu ponudbenih cen upoštevali vse zahteve naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in vse predpise, ki urejajo področje predmeta javnega naročila« (prva alinea na drugi strani priloge 2). Ponudniki so s podpisom priloge 2 in torej potrditvijo izjave iz prve alinee na drugi strani priloge 2 izjavili, da so v ceni posameznih postavk upoštevali vse zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa tudi tehnične specifikacije. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil podpisano in žigosano prilogo 2, ki je tudi izpolnjena, ne da bi bilo razvidno, da bi bili opisi posameznih postavk kakorkoli omejeni ali spremenjeni oziroma da bi jim izbrani ponudnik dajal drugačen pomen od tistega, ki ga je določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz priloge 2, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je tudi razvidno, da jo je izbrani ponudnik izpolnil tako, da je navedel cene za storitve za zahtevane enote mere. Navedeno zato pomeni, da je naročnik smel upravičeno šteti, da je izbrani ponudnik ponudil storitve v obsegu in vsebini, kot je to zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi z drugo skupino razlogov, ki se nanašajo na to, da so podani razlogi za izključitev izbranega ponudnika, ugotavlja, da se je vlagatelj izrecno skliceval na alineji g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3, z navedbo, da »gre tudi za sum kršitve, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco«, pa vsebinsko še na alineo č šestega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik lahko skladno s šestim odstavkom 75. člena ZJN-3 iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt tudi v primerih iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3, in sicer ne glede na to, ali je izključitev iz teh razlogov predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da naročnik v točki 2.1, v kateri je določil razloge za izključitev, ni predvidel tudi razlogov za izključitev iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik ni predvidel razlogov za izključitev iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3 niti v drugih delih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kar tudi logično pomeni, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja nobena naročnikova zaveza, da bo izključil gospodarski subjekt, ki bi bil v katerem izmed položajev iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3.

Ker vlagatelj ni v položaju, da bi ga naročnik izključil iz katerega izmed razlogov iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3, je očitno, da naročnik ni mogel storiti kršitve šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v razmerju do vlagatelja.

Šesti odstavek 75. člena ZJN-3 omogoča naročniku izključitev gospodarskega subjekta, čeprav v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel razlogov za izključitev iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Dejstvo, da naročnik razlogov iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ne bi že pomenilo nezmožnosti naročnika, da izključi gospodarski subjekt (tu izbranega ponudnika). Vendar je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila očitno, da naročnik ni izključil izbranega ponudnika, temveč je izbral njegovo ponudbo.

Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ni mogla ugotoviti kršitve ZJN-3. Državna revizijska komisija dodaja, da tudi sicer ne bi mogla ugotoviti kršitve ZJN-3.

Ker šesti odstavek 75. člena ZJN-3 naročniku omogoča izključitev gospodarskega subjekta, če razlogov za izključitev iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in mu tega ne nalaga, je neodvisno od odgovora, ali bi vlagatelj glede na dejansko stanje zaradi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. naročnik se v njej ni zavezal za izključitev gospodarskih subjektov, ki bi bili v katerem izmed položajev iz alinej č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3) lahko uspešno dosegel ugotovitev kršitve šestega odstavka 75. člena ZJN-3, treba ugotoviti, da dejstva, ki jih je navedel vlagatelj, ne bi mogla biti podlaga za ugotovitev, da je naročnik kršil ZJN-3, ker ni izključil izbranega ponudnika v zvezi z razlogi za izključitev, ki jih določajo alineje č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da je izbrani ponudnik v katerem izmed položajev, ki jih določajo alineje č, g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik pa bi to moral ugotoviti.

Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je vlagatelj sicer navedel, da je podan sum kršitve alinej g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3, vendar svojega suma ni utemeljil z nobenim dejstvom. Državna revizijska komisija opozarja, da je v drugem odstavku 15. člena ZPVPJN določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Že samo zato, ker vlagatelj v zvezi s kršitvama alinej g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni pripravil zahtevka za revizijo na način, kot ga določa drugi odstavek 15. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ne bi imela podlage, da bi lahko štela, da bi naročnik lahko ugotovil, da je bil izbrani ponudnik v katerem izmed položajev, ki so določeni v alineah g in h šestega odstavka 75. člena ZJN-3.

V zvezi z razlogom za izključitev iz alinee č šestega odstavka 75. člena ZJN-3 pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj podal le sum kršitve, ki ga je utemeljeval na podlagi pretekle pogodbe z naročnikom in njenega izvajanja. Vendar vlagatelj ni navedel dejstev in ni predlagal dokazov, ki bi utemeljevali in dokazovali, da je razlog za izključitev iz alinee č šestega odstavka 75. člena ZJN-3 podan v tem postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija v zvezi s tretjo skupino razlogov, ki se nanašajo na neobičajno nizko ponudbo, ugotavlja, da je vlagatelj pojasnil in s sklicevanjem na izračune (primerjave vrednosti nekaterih postavk) utemeljeval, da bi moral naročnik šteti, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka zaradi kršitev veljavnih obveznosti s področja delovnega in socialnega prava. Vlagatelj je po vsebini uveljavljal, da bi jo moral naročnik zavrniti skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni v položaju, da bi naročnik želel zavrniti njegovo ponudbo kot neobičajno nizko. Uporaba instituta neobičajno nizke ponudbe iz 86. člena ZJN-3 torej ni uporabljiva za vlagateljev položaj.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika izbral in je ni zavrnil. Iz navedenega je tako razvidno, da jo je naročnik sprejel.

Iz točk 1.8 in 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je naročnik določil, da bo ocenjeval vsako postavko, da bo najugodnejši postavki dodelil določeno število točk, manj ugodnim istim postavkam iz drugih ponudb pa manj točk, in sicer po formuli, ki jo je predstavil. Skupni seštevek vseh točk je 100, izbrana pa bo tista ponudba, ki bo po seštevku točk za vse postavke prejela največ točk. Iz navedenega je razvidno, da se ugodnost ponudb glede na merilo ugotavlja na nivoju posameznih postavk, zato je se naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-5/2019-25 z dne 18. 3. 2019 (str. 2) neutemeljeno skliceval na stališče, ki se nanaša na omejitev ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe na nivoju posameznih postavk. Naročnik se je torej skliceval na stališče, ki je uporabljivo ob drugačnem dejanskem stanju. V obravnavanem primeru javnega naročanja so glede na merilo relevantne že posamezne postavke, zato se neobičajno nizka ponudba lahko ugotavlja tudi na nivoju posameznih postavk.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila sicer prejel štiri ponudbe, vendar se položaj iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, ki za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe zahteva prejem vsaj štirih pravočasnih ponudb, ne nanaša na dejansko stanje, kot je v obravnavanem primeru javnega naročanja. Ponudniki namreč glede na točke 1.8 in 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki določata merilo, ter 3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki določa navodila za izpolnitev predračuna, v ponudbi niso prikazali vrednosti ponudbe v smislu pojma iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3 (cena za vse postavke, upoštevaje količine), temveč le vrednosti posameznih postavk po enoti mere (in sicer brez DDV in z DDV). Pri ugotavljanju ugodnosti ponudb in njihovem ocenjevanju po merilih se tako ni upoštevala količina posameznih postavk in torej ponudniki niso prikazali, koliko bi znašala vrednost za določeno oziroma celotno količino storitev. Res je sicer, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-5/2019-25 z dne 18. 3. 2019 primerjal seštevka vrednosti vseh postavk iz ponudbe izbranega ponudnika in vlagateljeve ponudbe, vendar je očitno, da naročnik ne nabavlja vsake postavke v količini ena posamezne enote mere. Le seštevek vrednosti vseh postavk, če bi bila količina vsake postavke ena, bi namreč pomenila vrednost ponudbe v smislu pojma iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3. Primerjava seštevkov postavk, ki jo je naročnik prikazal v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-5/2019-25 z dne 18. 3. 2019, zato ni relevantna.

V obravnavanem primeru javnega naročanja bi bilo torej lahko relevantno le fakultativno preverjanje neobičajno nizke ponudbe. Vendar za to preverjanje ni bil izpolnjen pogoj iz prve povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, saj je iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN), razvidno, da naročnik od izbranega ponudnika ni zahteval nobenih podatkov ali utemeljitev o cenah postavk, ki so bile določene kot merilo (točki 1.8 in 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Iz prve povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3 je namreč razvidno, da obstaja naročnikova dolžnost preveriti neobičajno nizko ponudbo, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudbe neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila.

Državna revizijska komisija je tudi vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar ni ugotovila, da bi naročnik morebiti določil, da se zavezuje preveriti ponudbe s pomočjo instituta neobičajno nizke ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v četrtem odstavku 86. člena ZJN-3 določeno, da mora naročnik zavrniti ponudbo, če ugotovi, da je neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi s področja (med drugim) delovnega in socialnega prava. Iz četrtega odstavka 86. člena ZJN-3 torej izhaja obveznost določenega naročnikovega ravnanja. Vendar Državna revizijska komisija meni, da je treba upoštevati umestitev četrtega odstavka 86. člena ZJN-3 v 86. členu ZJN-3. Če naročnik meni, da je ponudba glede na njegove zahteve neobičajno nizka, jo mora pred zavrnitvijo z utemeljitvijo, da je neobičajno nizka, preveriti na način iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3. Naročnik mora tako pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, te podrobnosti pa se lahko nanašajo na katerega izmed primeroma naštetih elementov v nadaljevanju drugega odstavka 86. člena ZJN-3. Ena izmed teh podrobnosti se lahko nanaša tudi na izpolnjevanje obveznosti s področja (med drugim) delovnega in socialnega prava in torej obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 (točka č iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3), sicer pa so te lahko tudi npr. ekonomika storitev, ki se zagotavljajo (točka a iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3), izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodni pogoji, ki so na voljo ponudniku za izvajanje storitev (točka b iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3), izvirnost storitev, ki jih ponuja ponudnik (točka c iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3), izpolnjevanje zahtev glede podizvajalcev (točka d iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3) ali možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč (točka e iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3). Naročnik lahko ponudbo zavrne le, če ob upoštevanju elementov iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3 predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov (druga poved iz tretjega odstavka 86. člena ZJN-3). Iz tretjega odstavka 86. člena ZJN-3 je razvidno, da ureja, kdaj lahko naročnik zavrne ponudbo kot neobičajno nizko. Šele temu zakonskemu reševanju vprašanja neobičajno nizke ponudbe sledi četrti odstavek 86. člena ZJN-3. ZJN-3 tako omogoča naročniku, da preveri neobičajno nizke ponudbe tudi s stališča izpolnjevanja veljavnih obveznosti s področja delovnega in socialnega prava (prva poved iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3 v povezavi s točko č iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3 glede na drugi odstavek 3. člena ZJN-3), pri čemer mu v primeru, če ugotovi, da ponudba ni skladna z elementom iz točke č iz druge povedi iz drugega odstavka 86. člena ZJN-3, ki se sklicuje na drugi odstavek 3. člena ZJN-3, nalaga zavrnitev take ponudbe. Tako naročnik nima diskrecije, da ne bi zavrnil ponudbe, če bi ugotovil, da je ta neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi na področju (med drugim) socialnega in delovnega prava.

V obravnavanem primeru je razvidno, da niso bili izpolnjeni pogoji ne iz prve ne iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3 za preverjanje neobičajno nizke ponudbe, zato Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je naročnik opustil ravnanje, ki mu ga nalaga četrti odstavek 86. člena ZJN-3. Na podani zaključek ne vpliva vlagateljevo utemeljevanje procentualnih razlik med postavkami iz ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja, saj ZJN-3 naročniku, razen v primeru iz druge povedi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, prepušča diskrecijo, ali bo preveril, ali je ponudba neobičajno nizka.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila, saj na podlagi navedb in po vpogledu v dokumentacijo ni uspela zaključiti, da so podane kršitve, ki bi lahko utemeljile predlagano razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 4. 2019

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana,
 Silva Bračko, s. p., Plintovec 14, 2201 Zgornja Kungota,
 Žuran, d. o. o., Formin 8 b, 2272 Gorišnica,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.