018-042/2019 Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Številka: 018-042/2019-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja stanovanjske soseske Novo Brdo« v sklopu 2: E3, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP GRADITELJ d.d., Maistrova ulica 7, 1241 Kamnik, ki ga zastopata odvetnica mag. Katja Seljak Varga, Radio cesta 12, 1230 Domžale in Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 4. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnikov predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 4. 7. 2018, Predhodnega informativnega obvestila (EU 1 – SL), ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 5. 7. 2018, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 6. 7. 2018, št. objave 2018/S 128-290693, in Obvestila o naročilu, št. objave JN004599/2018-B1, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 9. 2018, s popravki, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 15. 9. 2018, št. objave 2018/S 178-402507, s popravki (v nadaljevanju: obvestilo o naročilu), izvaja postopek oddaje naročila z namenom izbire izvajalca gradnje stanovanjske soseske v dveh sklopih.
Naročnik je dne 14. 3. 2019 sprejel Odločitev o izidu javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je prejete ponudbe zavrnil kot nedopustne iz razloga preseganja zagotovljenih finančnih sredstev, tudi vlagateljevo ponudbo v sklopu 2: E3.

Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 15. 3. 2019 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN004599/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 21. 03. 2019, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila v sklopu 2: E3 razveljavi. Vlagatelj zatrjuje, da
- naročnik odločitve o oddaji naročila ni sprejel v roku iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3,
- naročnik v predmetnem javnem naročilu ni navedel zagotovljenih finančnih sredstev, niti ni razkril ocenjene vrednosti del, zaradi česar je kršil načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-3,
- odločitev o oddaji naročila ni obrazložena, saj je naročnik v njej navedel le, da obe prejeti ponudbi presegata zagotovljena finančna sredstva naročnika, te navedbe pa ni obrazložil,
- naročnik ni izkazal, pa bi moral, koliko ima dejansko zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, zato ni mogoče ugotoviti, ali vlagateljeva ponudba res presega zagotovljena sredstva, naročnikovega ravnanja pa ni mogoče preizkusiti z vidika skladnosti z določbami ZJN-3,
- je obrazložitev odločitve o oddaji naročila tako pomanjkljiva, da je njen preizkus skrajno otežen, če ne že onemogočen; ker niso navedeni (vsi) razlogi o odločilnih dejstvih, je naročnik zagrešil tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršil 25. člen Ustave Republike Slovenije,
- naročnik z zavrnitvijo njegove ponudbe (in razkritjem višine njegove ponudbe) povzroča škodo vlagatelju in slovenski družbi, saj se stanovanjski fond za mlade ne bo realiziral v letu 2020, ampak šele v letu 2023,
- v primeru zavrnitve vseh ponudb naročnik lahko izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki jih naročnik ni pojasnil, sploh pa do njih v konkretnem primeru ni prišlo,
- je naročnik po javnih podatkih dobil cca. 60 milijonov EUR kreditov, razpolaga pa tudi z lastnimi sredstvi za predmet javnega naročila.

Naročnik je dne 26. 3. 2019 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega (v nadaljevanju: sklep), zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da
- odločitve o oddaji naročila zaradi izrednih okoliščin (vloženega zahtevka za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni mogel sprejeti, ker je bil vezan na sprejem odločitve Državne revizijske komisije, in da je odločitev o oddaji naročila sprejel v najkrajšem možnem času po njenem prejemu,
- je bila višina zagotovljenih sredstev določena s sklepom o začetku javnega naročila z dne 4. 7. 2018,
- višine zagotovljenih sredstev vlagatelju, skladno z določbami ZJN-3, ni dolžan razkriti (s tem v zvezi se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-039/2017 in v zadevi št. 018-226/2018),
- ima možnost, da nekaterih informacij o oddaji javnega naročila ne objavi na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZJN-3,
- je v konkretnem primeru sprejel odločitev, da bo ponovil javno naročilo, v katerem bo predvidel tudi izvedbo zemeljskih del (kot posledico odstopa od pogodbe z izvajalcem zemeljskih del), s čemer je konkretiziral razlog, zaradi katerega bi bilo razkritje višine zagotovljenih sredstev v nasprotju z javnim interesom, ki se kaže v načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 4. člena ZJN-3,
- je obe prejeti ponudbi v sklopu 2 zavrnil na enak način, ponudnika pa enakopravno obravnaval,
- se je vlagatelj lahko seznanil s poglavitnimi razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, saj je odločitev obrazložil tako, da se je vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno, ter da je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo,
- navedbam o neobrazloženosti odločitve o oddaji naročila ni mogoče slediti,
- ponudb ni zavrnil iz razlogov na svoji strani in se ni skliceval na spremenjene okoliščine, temveč je izključil oziroma zavrnil vse ponudbe zato, ker so bile nedopustne,
- postopek oddaje javnega naročila vodi popolnoma transparentno, kar je moč ugotoviti tudi glede na vsebino sklepa Državne revizijske komisije št. 018-198/2018-21,
- so navedbe o višini kreditov in lastnih sredstvih pavšalne in nerelevantne.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu opredelil z dokumentom z dne 2. 4. 2019 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in navedbah, da naročnik svoje odločitve o oddaji naročila ni zadostno obrazložil. Dodaja, da
- naročnik v sklepu širi obrazložitev svoje odločitve in kot dodaten razlog zanjo navaja, da bo v novem javnem naročilu predvidel tudi izvedbo zemeljskih del,
- se naročnik v sklepu sklicuje na določeno prakso Državne revizijske komisije, zamolči pa tisto, iz katere, v identičnih primerih kot je predmetni, izhaja, da zaključek naročnika, da ponudba presega zagotovljena sredstva, ne zadosti kriteriju obrazloženosti odločitve o oddaji naročila,
- je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-135/2017 zapisala, da četudi naročnik podatka o zagotovljenih sredstvih ni dolžan objaviti, mora zagotoviti, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ga zavezuje, da svojo oceno o preseganju zagotovljenih sredstev ustrezno utemelji, česar v konkretnem primeru naročnik ni storil,
- stališče Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-226/2018, na katerega se sklicuje naročnik, v konkretnem primeru ni uporabljivo, saj je v sklicevani zadevi naročnik v obrazložitvi zavrnitve zahtevka za revizijo natančno navedel, kje je opredelil višino zagotovljenih sredstev, kako naj bi se sredstva delila in porabljala po posameznih sklopih, v konkretnem primeru pa teh navedb ni,
- se naročnik, nepovezano z razlogi, zakaj naročila ni oddal, sklicuje na okoliščino, da bo v novem javnem naročilu širil obseg del, ki bodo predmet javnega naročila, zaradi česar se vlagatelj sprašuje, ali je naročnik navedeni razlog zlorabil zgolj zato, da bi opravičil svojo odločitev in bo tako lahko izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, v katerem bo določil drugačen obseg del kot v konkretnem primeru,
- je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-171/2018 zapisala, da mora odločitev naročnika vsebovati jasne, nedvoumne razloge do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno zakonitost in po potrebi zaščitijo svoje pravice, česar izpodbijana odločitev o oddaji naročila nima,
- je Državna revizijska komisija v zadevi št 018-216/2017 zapisala, da je naročnik dolžan ugotovitve, zakaj določena ponudba presega višino zagotovljenih sredstev, konkretizirati in navesti konkretne razloge in dejstva, ki opisano odločitev potrjujejo, česar naročnik v konkretnem primeru ni storil,
- je z naročnikovim ravnanjem razkrita ponudbena cena in možnost, da ostali ponudniki določijo nižjo ceno v novem postopku, zaradi česar je vlagatelj oškodovan, neposredno škodo vlagatelja pa predstavljajo stroški priprave ponudbe in stroški bančnih garancij, ki jih je vlagatelj priložil svoji ponudbi.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 3. 2019, dne 4. 4. 2019 in dne 12. 4. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku. Dne 29. 3. 2019 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Glede vlagateljevega očitka, da je naročnik kršil rok za sprejem odločitve, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je rok za sprejem odločitve sicer z zakonom določen rok, saj ZJN-3 v tretjem odstavku 90. člena določa, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, vendar pa gre za rok, ki je po svoji naravi instrukcijski (ne prekluziven) in pomeni navodilo naročniku, v kakšnem roku naj neko dejanje opravi. Čeprav je naročnik odločitev o oddaji naročila res sprejel kasneje, kot 90 dni po poteku roka za oddajo ponudb (ne glede na razlog), in s tem prekoračil instrukcijski rok, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za naročnika, niti po ZJN-3 niti po ZPVPJN, ne nastopijo nobene pravne posledice.

Glede vlagateljevih očitkov v zvezi z institutom zavrnitve vseh ponudb Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik lahko, v skladu z določbami ZJN-3, zaključi postopek oddaje javnega naročila tudi brez izbire ponudnika, in sicer v primeru, ko a) ne prejme nobene ponudbe; b) prejme le nedopustne ponudbe, ki jih zavrne (in v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika navede razloge), c) prejme (tudi) dopustne ponudbe, vendar se zaradi različnih razlogov na njegovi strani odloči, da bo vse prejete ponudbe zavrnil (v skladu petim odstavkom 90. člena ZJN-3). Čeprav ZJN-3 tako v primeru iz opisane točke b) kot tudi v primeru iz opisane točke c) govori o »zavrnitvi ponudb«, Držana revizijska komisija opozarja, da gre za različna instituta, ki sta različno urejena in za katera ZJN-3 določa tudi različne posledice. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odločitve o oddaji naročila nedvoumno izhaja, da je naročnik na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 zavrnil vsako posamezno ponudbo kot nedopustno iz razloga preseganja višine zagotovljenih sredstev. Čeprav je naročnik res zavrnil vse prejete ponudbe, pa le-teh torej ni zavrnil iz razlogov na svoji strani (in na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3), temveč iz razlogov, na strani ponudnikov (oziroma razlogov, povezanih s predloženimi ponudbami), zaradi česar so navedbe vlagatelja, povezane z institutom zavrnitve vseh ponudb iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, nerelevantne.

Glede vlagateljevih očitkov v zvezi s pomanjkljivo obrazložitvijo oziroma neobrazložitvijo naročnikove odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja naslednje:

Državna revizijska komisija je v odločitvi v zadevi št. 018-226/2018 zapisala, da je v novejši praksi, ki v celoti temelji na določbah ZJN-3 (npr. odločitve v zadevah št. 018-038/2017-4, št. 018-135/2017-7, št. 018-216/2017), v zvezi z vprašanjem, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi ponudb kot nedopustnih zadostil standardu obrazloženosti in razloge za oceno o nedopustnosti ponudb navedel jasno ter konkretno do te mere, da je bila vlagatelju zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, oblikovala stališče, da se slednja uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Ta določa, da je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Določba, ki (med drugim) odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Prav tako je Državna revizijska komisija že v zadevi št. 018-226/2018 zapisala (ob tem se je sklicevala tudi na zadevo št. 018-139/2017), da določbe ZJN-3 ne nalagajo naročniku, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na portalu javnih naročil objaviti višino zagotovljenih sredstev ter da mu ni treba objaviti niti ocenjene vrednosti, ki jo sicer ureja zakonodaja na področju javnega naročanja. Državna revizijska komisija je takrat opozorila, da čeprav ZJN-3 naročniku objave podatka o zagotovljenih sredstvih ne nalaga, vseeno ne gre prezreti, da je naročnik tisti, ki mora zaradi uresničitve načela transparentnosti zagotoviti, da je ponudnik izbran (ali je, nasprotno, njegova ponudba zavrnjena) na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedeno naročnika zavezuje, da svojo oceno o preseganju zagotovljenih sredstev ustrezno obrazloži ter s tem omogoči preizkus njene razumnosti in pravilnosti. Kakšna, kako široka ter natančna naj bo v tem primeru obrazložitev, je prepuščeno presoji naročnika, ki mora tudi pri obrazložitvi odločitve o zavrnitvi ponudbe kot nedopustne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev slediti temeljnemu izhodišču in z navedbo jasnih odločilnih dejstev ponudnikom zagotoviti možnost uresničitve učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah opozorila tudi na možnost, da naročnik nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi, ker bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ker bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali ker bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti (četrti odstavek 90. člena ZJN-3) (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-038/2017, št. 018-039/2017, št. 018-217/2017).

Za potrebe presoje (ne)utemeljenosti vlagateljevih navedb je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v naročnikovo odločitev o oddaji naročila in ugotovila, da je naročnik v njej v zvezi z vlagateljevo ponudbo navedel:

»Ponudnikova ponudbena vrednost presega naročnikova zagotovljena finančna sredstva iz naročnikovega sklepa o začetku postopka, katerih pa naročnik skladno s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3, ki določa, da se »naročnik lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti«, ne bo razkril, saj bo postopek ponovil.

Na podlagi ugotovljenega ter skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ponudnik ni predložil dopustne ponudbe, zato jo je naročnik na podlagi 89. člena ZJN-3 izključil.«

Iz citirane obrazložitve odločitve o oddaji naročila torej izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, ker je ugotovil, da vlagateljeva ponudbena cena presega njegova zagotovljena sredstva. Navedeni razlog za zavrnitev ponudbe je predviden v 29. točki prvega odstavka 2. člena v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 in je kot tak zakonit. V povzetku odločitve o oddaji naročila je naročnik jasno navedel tudi ugotovitev, da »ni prejel nobene dopustne ponudbe, zato bo ponovil postopek oddaje javnega naročila.«. S tem, ko je naročnik navedel, da bo postopek ponovil, ob upoštevanju, da se je izrecno skliceval na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 (ki predstavlja podlago za nerazkritje določenih podatkov), je po presoji Državne revizijske komisije ustrezno utemeljil, zakaj višine zagotovljenih sredstev ne bo razkril.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je v obravnavanem primeru vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnikova odločitev je v predmetnem postopku, glede na konkretne okoliščine, obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost. Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim očitkom o tem, da odločitev o oddaji naročila ni obrazložena v skladu z določbami ZJN-3 oziroma je pomanjkljivo obrazložena, ter očitkom o posledični kršitvi določb pravdnega postopka in 25. člena Ustave Republike Slovenije ni mogoče slediti.

Ker naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel podatka o višini zagotovljenih sredstev (ob sklicevanju na četrti odstavek 90. člena ZJN-3), je v odstopljeno dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila vpogledala Državna revizijska komisija in preverila, ali naročnikova ugotovitev, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva, drži. Ob tem je ugotovila, da se v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila nahaja dokument Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 4. 7. 2018, št. 4301-7/2018-1, v katerem je naročnik v točki 3. navedel višino zagotovljenih finančnih sredstev v EUR (brez DDV), v točki 4. je navedel višino ocenjene vrednosti za posamezen sklop v EUR (brez DDV) in način njenega oblikovanja ter v točki 5. navedel konto v proračunu ali finančnem načrtu.

Izhajajoč iz predhodno navedenih podatkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila na pregleden način predstavljeni podatki o (skupni) višini zagotovljenih sredstev podatki ter podatki o višini ocenjene vrednosti naročila za posamezen sklop (sklop 1: E2 in sklop 2:E3), katerih vsota predstavlja natančno višino navedenih zagotovljenih sredstev. Na podlagi teh podatkov je mogoče opraviti primerjavo med ponudbenimi cenami in višino zagotovljenih sredstev. Ob primerjavi vlagateljeve ponudbene cene za sklop 2: E3, kot je razvidna iz njegovega ponudbenega predračuna (Skupna rekapitulacija GOI del Novo Brdo – sklop E3) in kot izhaja tudi iz dokumenta Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 30. 10. 2018, ter višine zagotovljenih sredstev, upoštevaje delitev sredstev med oba sklopa, kot izhaja iz točke 3. in 4. sklepa o začetku postopka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbena cena vlagatelja presega naročnikova zagotovljena sredstva. Navedeno predstavlja dejansko stanje, zaradi katerega naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju ZJN-3, ko ponudbe vlagatelja, v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ni označil za dopustno. Ob upoštevanju ugotovljenega gre navedbo vlagatelja, v kateri se sprašuje o tem, ali je naročnik razlog preseganja zagotovljenih sredstev zlorabil zato, da bi lahko izvedel nov postopek oddaje javnega naročila z razširjenih obsegom del, zavrniti kot brezpredmetno, prav tako pa tudi neizkazano navedbo vlagatelja o pridobljenih kreditih naročnika in višini lastnih sredstev.

Vlagatelj zatrjuje še, da se naročnik sklicuje na določeno prakso Državne revizijske komisije, a da zamolči tisto, ki ne govori v prid skladnosti njegovega ravnanja z ZJN-3 glede obrazloženosti odločitve o oddaji naročila, vendar Državna revizijska komisija navedbi vlagatelja ne more slediti. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje navedbam vlagatelja v delih, ko iz odločitev Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje, povzema njene (splošne) ugotovitve npr. o tem, da mora naročnik, kljub temu, da podatka o višini zagotovljenih sredstev ne objavi, ustrezno utemeljiti svojo oceno; o tem, da ponudba presega zagotovljena sredstva (odločitev v zadevi št. 018-135/2017); da mora naročnikova odločitev vsebovati jasne, nedoumne razloge do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve (odločitev v zadevi št. 018-171/2018); ter o tem, da mora naročnik navesti konkretne razloge in dejstva, ki potrjujejo njegovo odločitev (odločitev v zadevi št. 018-216/2017), pa ugotavlja, da dejansko stanje v navedenih treh odločitvah Državne revizijske komisije ni primerljivo stanju v obravnavani zadevi. Za razliko od obravnavane zadeve in predhodno citirane vsebine obrazložitve odločitev o oddaji naročila, (tedanji) naročniki namreč v odločitvi o oddaji naročila niso zapisali več, kot da ponudba »presega naročnikova zagotovljena sredstva« oziroma da je ponudba »cenovno za naročnika nesprejemljiva« oziroma da »ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno naročilo.«. Ob odsotnosti drugih navedb tedanjih naročnikov je Državna revizijska komisija v preteklih obravnavanih zadevah ugotovila, da naročnik(i) svoje(ih) odločitve(ev) zaradi cen, ki presegajo naročnikova zagotovljena sredstva, niso zadostno obrazložili. Državna revizijska komisija ni mogla slediti niti zatrjevanju vlagatelja, da je naročnik v zadevi št. 018-226/2018, za razliko od naročnika v predmetnem postopku, v obrazložitvi zavrnitve zahtevka za revizijo natančno navedel, kje je opredelil višino zagotovljenih sredstev, kako naj bi se sredstva delila in porabljala po posameznih sklopih. Obstoj teh podatkov je namreč ugotovila Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dokumentacijo naročnika, v odločitvi o oddaji naročila pa je (takratni) naročnik, tako kot tudi naročnik v predmetni zadevi, navedel le dokument, v katerem je višina razpoložljivih sredstev navedena, ni pa je razkril niti ni razkril njene delitve po posameznih sklopih.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3, ko je na podlagi ugotovitve preseganja zagotovljenih sredstev vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno in jo zavrnil, zaradi česar je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je dne 29. 3. 2019 prejela vlogo naročnika Predlog za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet z dne 27. 3. 2019, vlagateljev Odgovor na predlog za začetek novega postopka javnega naročanja z dne 2. 4. 2019 pa dne 3. 4. 2019.

ZPVPJN v 4. alineji prvega odstavka 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

V obravnavanem primeru je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da je v predmetnem postopku javnega naročanja zavrnil vsako od prejetih ponudb iz razloga preseganja zagotovljenih finančnih sredstev in da bo postopek oddaje javnega naročila ponovil. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot neutemeljenega zavrnila, s čemer je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o (ne)oddaji naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko začel nov postopek oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka za isti predmet naročanja, zaradi odpadlega pravnega interesa za odločanje zavrgla.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov za pripravo zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov za pripravo mnenja v zvezi s predlogom naročnika za začetek novega postopka z istim predmetom.

Skladno s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN, stroške predrevizijskega in revizijskega postopka predstavljajo a) taksa za predrevizijski in revizijski postopek in b) drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov. Skladno z drugim odstavkom 70. člena ZPVPJN vsaka stranka predhodno krije svoje stroške, ki so posledica vloženega zahtevka za revizijo. O stroških, skladno z desetim odstavkom 70. člena ZPVPJN odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, upoštevaje načelo uspeha zahtevka za revizijo, kot to določata tretji in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN.

Kot pojasnjeno že v obrazložitvi 2. točke tega sklepa, lahko naročnik, na podlagi prvega odstavka 20. člena ZPVPJN, na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka z istim predmetom. V zvezi s tem predlogom lahko vlagatelj poda svoje mnenje na podlagi drugega odstavka 20. člena ZPVPJN. Ker je omenjeni predlog za izdajo sklepa, posledično pa tudi vlagateljeva možnost, da v zvezi z njim poda svoje mnenje, neposredno povezan z vloženim zahtevkom za revizijo, je tudi odločitev o stroških v zvezi s tem predlogom za izdajo sklepa podvržena načelu uspeha zahtevka za revizijo.

Ker je torej povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z njim, kot predhodno obrazloženo, ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov za pripravo zahtevka za revizijo, opredelitve do navedb naročnika in mnenja v zvezi s predlogom naročnika za začetek novega postopka z istim predmetom, zavrnila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 15. 4. 2019






Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana
- mag. Katja Seljak Varga, Radio cesta 12, 1230 Domžale
- Odvetniška družba Fašun, Melihen, Milač, Strojan, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu