018-040/2019 Komunala, javno podjetje, d. o. o., Murska Sobota

Številka: 018-040/2019-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Servis vozil«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik F CENTER, d. o. o., Cankarjeva cesta 16, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Dejan Rituper, Slomškova ulica 25, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala, javno podjetje, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ulica 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 4. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 13. 3. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, dne 7. 2. 2019 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN000667/2019-W01. Dne 8. 3. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument z dne 6. 3. 2019), iz katerega je razvidno, da je naročilo v sklopu 2 dodelil ponudniku AVTO ŠKAFAR, prodaja in servis vozil, d. o. o., Plese 001, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 2 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 13. 3. 2019, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je navedel, da bo sam izpolnil naročilo, kot naslov servisne delavnice pa je označil Plese 1, Murska Sobota. Vlagatelj zatrjuje, da v navedeni delavnici izbrani ponudnik ne more izpolniti naročila, ker nima dovolj prostora za servisiranje tovornih vozil, katerih masa presega 3.500 kg. Prav tako tudi nima ustrezne opreme. Izbrani ponudnik je na obrazcu OBR-4 navedel seznam referenc, ki se nanašajo na prvi sklop vozil oz. na storitve, ki so bile opravljene na osebnih vozilih. Za sklop 2 ni predložil nobene reference. Vlagatelju je znano, da izbrani ponudnik ni opravljal storitev na tovornih vozilih, katerih masa presega 3.500 kg, temveč le na manjših tovornih vozilih, kar je razvidno tudi iz njegove spletne strani. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval, da ponudnik razpolaga s servisnim centrom, ki od sedeža naročnika ni oddaljen več kot 20 km, da razpolaga z najmanj tremi usposobljenimi mehaniki, da razpolaga s tehnično opremo za hitro in kvalitetno izvedbo servisov ter izpolnjuje ostale pogoje iz obrazca OBR-10. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik teh pogojev ne izpolnjuje in tega tudi ni izkazal z referencami. Ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje nujnih pogojev in nima ustrezne delavnice ter tehnične opreme, bi morala biti njegova ponudba izločena. Vlagatelj zato predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odpravi kršitev, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 18. 3. 2019 opredelil do zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Navaja, da je pooblaščeni serviser za znamke Renault in Dacia in da servisira vozila vseh znamk. Izbrani ponudnik zatrjuje, da ima dovolj prostora za servisiranje tovornih vozil, katerih masa presega 3.500 kg, saj ima dvigala in kanale za tovorna vozila. Izbrani ponudnik servisira tovorna vozila, tudi tista, katerih masa presega 3.500 kg, kar tudi oglaša na spletnih straneh. Zatrjuje, da je tehnično in strokovno usposobljen, saj razpolaga s servisnim centrom, ki od naročnika ni oddaljen več kot 20 km, razpolaga pa tudi z enajstimi usposobljenimi mehaniki in tehnično opremo za izvedbo servisov. Izbrani ponudnik navaja, da bi morala biti vlagatelju ta dejstva znana, saj je zaposlil dva delavca, ki sta bila prej zaposlena pri vlagatelju na tovornem programu.

Naročnik je s sklepom z dne 20. 3. 2019 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo seznama referenc na obrazcu OBR-4 potrdil, da je v zahtevanem obdobju izvedel najmanj eno storitev naročniku s sedežem v državah članicah EU, ki je podobna predmetu naročila, v vrednosti najmanj 1.500,00 EUR brez DDV v obdobju enega leta. Naročnik ni zahteval, da mora ponudnik uspešno izvesti najmanj eno storitev za vsak posamezni sklop posebej. Na enak način je pogoj razumel tudi vlagatelj, saj je predložil izključno reference, ki se nanašajo na servisiranje tovornih vozil, čeprav je kandidiral za vse sklope, naročnik pa mu je tudi priznal sposobnost. Naročnik navaja, da do roka za oddajo ponudb ni prejel nobenih vprašanj in da je oba ponudnika obravnaval enakopravno. Izbrani ponudnik je, nadaljuje naročnik, v ponudbi potrdil, da razpolaga s servisnim centrom, ki od sedeža naročnika ni oddaljen več kot 20 km, da razpolaga z najmanj tremi usposobljenimi mehaniki, da razpolaga s tehnično opremo za izvedbo servisov ter da izpolnjuje ostale pogoje iz obrazca OBR-10. Ker je bil pri predmetnem naročilu uporabljen postopek naročila male vrednosti, naročniku ni bilo treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi izbranega ponudnika. Revizijske navedbe, da je vlagatelju znano, da izbrani ponudnik ni opravljal storitev na tovornih vozilih, katerih masa presega 3.500 kg, oz. da na spletni strani ni razvidno, da bi se ukvarjal s servisom večjih tovornih vozil različnih znamk, ne morejo biti argument, da bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot nedopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 22. 3. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik izkazal tehnično in strokovno usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje izkazovanja tehnične in strokovne usposobljenosti za izvedbo naročila, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročilu gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži:

- seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
- seznam tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3),
- izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik nima ustrezne delavnice za servisiranje tovornih vozil, da nima ustrezne opreme in da nima ustreznega osebja. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik tudi ni izkazal, da je že opravljal storitve servisiranja na tovornih vozilih, saj se vse njegove reference nanašajo na servisiranje osebnih vozil.

V zvezi z izkazovanjem sposobnosti za izvedbo predmetnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pogoje za priznanje sposobnosti določil v poglavju 1.7 Navodil udeležencem za izdelavo ponudbe. Pogoje za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti je naročnik določil v točkah 7 in 8 poglavja 1.7, v katerih je zapisal:

»7. gospodarski subjekt je v zadnjih treh (3) letih, štetih od datuma za oddajo ponudb, uspešno izvedel najmanj eno storitve naročniku s sedežem v državah članicah EU, ki je podobna predmetu javnega naročila, pri čemer je vrednost posameznega posla v obdobju enega leta znašala najmanj 1.500,00 EUR brez DDV.

V primeru skupne ponudbe lahko pogoj izpolnjujejo partnerji skupaj. V primeru, da ponudnik nastopa s podizvajalci lahko pogoj izpolnjuje tudi s podizvajalci.

Ponudnik potrdi izpolnjevanje tega pogoja s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega obrazca »Seznam referenc (OBR-4)«.
Naročnik lahko naknadno od najugodnejšega ponudnika zahteva še predložitev izpolnjenega obrazca referenčnega potrdila (OBR-5).

8. gospodarski subjekt razpolaga s servisnim centrom, ki od sedeža naročnika ni oddaljen več kot 20 km, razpolaga z najmanj tremi usposobljenimi mehaniki in tehnično opremo za hitro in kvalitetno izvedbo servisov, ter izpolnjuje ostale pogoje iz obrazca (OBR-10).

V primeru skupne ponudbe morajo pogoj izpolnjevati tudi partnerji v skupni ponudbi oz. v primeru, da ponudnik nastopa s podizvajalci, tudi podizvajalci.

Ponudnik potrdi izpolnjevanje tega pogoja s predložitvijo izpolnjenega in podpisanega obrazca »Izjava o izpolnjevanju splošnih in kadrovskih strokovnih pogojev » (OBR-10)

Naročnik lahko naknadno od najugodnejšega ponudnika zahteva dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje navedenega pogoja.«

V obrazcu OBR-4 je naročnik predvidel podpis izjave, da je ponudnik v zadnjih treh letih, štetih od datuma za oddajo ponudb, uspešno izvedel najmanj eno storitev servisiranja vozil naročnikom s sedežem v državah članicah EU, pri čemer je vrednost posameznega posla v obdobju enega leta znašala najmanj 1.500,00 EUR brez DDV. Poleg tega je naročnik predvidel še tabelo, v katero so morali ponudniki vpisati seznam referenčnih poslov. Predložitve referenčnega potrdila naročnik v fazi predložitve ponudbe ni predvidel, si je pa pridržal pravico, da to zahteva naknadno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, ker je izkazal le reference s področja servisiranja osebnih vozil, ni pa izkazal referenc s področja servisiranja tovornih vozil, kar je predmet naročila v sklopu 2. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je razvidno iz poglavja 1.2 Navodil udeležencem za izdelavo ponudbe, predmetno naročilo razdelil na štiri sklope, in sicer:

- SKLOP 1 (servisiranje osebnih vozil);
- SKLOP 2 (servisiranje tovornih vozil);
- SKLOP 3 (servisiranje traktorjev);
- SKLOP 4 (servisiranje vozil znamke IVEKO).

Kljub razdelitvi naročila na sklope naročnik v razpisni dokumentaciji pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ni vezal na posamezne sklope, temveč je za vse sklope skupaj zahteval predložitev vsaj ene reference, ki se je morala nanašati na izvajanje storitve, ki je podobna predmetu javnega naročila. Z drugimi besedami: ponudniki glede na določbe razpisne dokumentacije niso bili dolžni za vsak sklop posebej predložiti reference, s katero bi izkazovali usposobljenost v posameznem sklopu, temveč je za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti zadostovala ena referenca, ki se je nanašala na podobne (in ne istovrstne ali identične!) storitve, kot je predmet naročila.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta kot dokaz za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti predložil izpolnjen in podpisan obrazec OBR-4, na katerem je v tabeli navedel osem referenčnih poslov, ki jih je za različne naročnike izvajal v obdobju od 2016 do 2018. Iz opisov vseh referenčnih poslov je razvidno, da se nanašajo na servisiranje, vzdrževanje in popravilo vozil. Glede na dikcijo referenčnega pogoja, kot je razvidna iz 7. točke poglavja 1.7 Navodil udeležencem za izdelavo ponudbe, je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo, saj je na način, predviden v razpisni dokumentaciji, predložil dokazilo o izvedbi vsaj ene izvedbe storitve, ki je podobna predmetu naročila. Storitev servisiranja in popravila vozil je namreč podobna storitvam, ki jih naročnik naroča s predmetnim naročilom.

Kot je mogoče razumeti zahtevek za revizijo, se vlagatelj zavzema za takšno razlago določil razpisne dokumentacije, v skladu s katero bi bili ponudniki dolžni za vsak sklop posebej predložiti specifičen referenčni posel. Takšna razlaga referenčnega pogoja pa nima podlage v razpisni dokumentaciji. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki predložijo referenco za vsak sklop posebej, niti ni zahteval, da predložijo reference, ki izkazujejo istovrstne ali identične storitve glede na posamezen sklop. Zahteval je predložitev (vsaj) ene reference, ki se je nanašala na podobno storitev, kot je razpisana. Ker naročnik razpisuje storitev servisiranja vozil (osebnih, tovornih in traktorjev), je storitve servisiranja, vzdrževanja in popravila vozil mogoče obravnavati kot podobne storitve, ki izpolnjujejo referenčno zahtevo.

Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno, oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). Ker naročnik določi zahteve, v skladu s katerimi morajo ponudniki predložiti ponudbe, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo, razlagati pa jih mora znotraj okvirov, kot izhajajo iz dikcije posameznih določb razpisne dokumentacije. Razširjanje, omejevanje (oženje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Naročnik torej posameznim zahtevam in pogojem po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ne le ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti in načelom enakopravne obravnave, pač pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Ob odsotnosti natančnejših oz. strožjih določil, ki bi od ponudnikov zahtevala predložitev specifičnega referenčnega posla za vsakega izmed sklopov, je zato treba zaključiti, da referenčnega pogoja ni mogoče razširiti na način, kot to zahteva vlagatelj, temveč ga je treba razlagati tako, kot je zapisan – za izkazovanje sposobnosti za izvedbo predmetnega naročila so bili ponudniki dolžni izkazati izvajanje vsaj ene storitve, ki je bila podobna razpisanim. Ker je izbrani ponudnik takšne referenčne storitve v svoji ponudbi izkazal na način, predviden v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe v tem delu ni mogoče označiti kot nedopustne. Ob tem je treba pripomniti, da je tudi vlagatelj, kot opozarja naročnik, v ponudbi predložil izključno reference za servisiranje tovornih vozil, čeprav je oddal ponudbo tudi v sklopu 1 – servisiranje osebnih vozil. Tudi on je torej referenčni pogoj pri izkazovanju lastne usposobljenosti razlagal na način, da referenca, ki se nanaša na servisiranje tovornih vozil, glede na podobnost storitve zadostuje za priznanje sposobnosti tudi za servisiranje osebnih vozil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da izbrani ponudnik nima ustrezne delavnice za servisiranje tovornih vozil, da nima ustrezne opreme in da nima ustreznega osebja. Kot je bilo že zapisano, je naročnik v 8. točki poglavja 1.7 Navodil udeležencem za izdelavo ponudbe od ponudnikov zahteval, da razpolagajo s servisnim centrom, ki od sedeža naročnika ni oddaljen več kot 20 km, da razpolagajo z najmanj tremi usposobljenimi mehaniki in da razpolagajo s tehnično opremo za hitro in kvalitetno izvedbo servisov. Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenih zahtev je naročnik predvidel predložitev izjave na obrazcu OBR-10, s katero so ponudniki potrdili, da razpolagajo s servisnim centrom na zahtevanem območju, da razpolagajo z najmanj tremi usposobljenimi mehaniki in da razpolagajo s tehnično opremo za hitro in kvalitetno izvedbo servisov. Tudi v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni natančneje specificiral, kakšen servisni center morajo ponudniki imeti (podana je le zahteva glede lokacije), niti ni natančneje določil, kakšno tehnično opremo morajo imeti in kakšne kvalifikacije morajo imeti mehaniki, da jih bo obravnaval kot usposobljene (podana je le zahteva glede števila mehanikov). Takšna široka in splošna opredelitev zahtev za tehnično opremljenost in kadrovsko strukturo pa posledično pomeni, da je mogoče pri ocenjevanju ponudbe opraviti zgolj splošno presojo ustreznosti tehnične opreme in mehanikov, ne da bi pri tem upoštevali morebitne specifične zahteve, ki bi lahko prišle v poštev le v primeru, če bi bile izrecno določene v razpisni dokumentaciji.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil izjavo na obrazcu OBR-10, v kateri je potrdil, da razpolaga z ustreznim servisnim centrom, tehnično opremo in delavci za izvedbo naročila. S tem je na način, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji, izkazal tehnično in kadrovsko sposobnost za izvedbo naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik nima ustreznega servisnega centra, v katerem bi lahko servisiral tovorna vozila, da nima usposobljenih mehanikov in da nima ustrezne opreme, s katero bi lahko izvedel naročilo. Svoje navedbe vlagatelj utemeljuje z okoliščino, da naj bi iz spletnih strani izbranega ponudnika izhajalo, da se ukvarja le s servisiranjem osebnih vozil, ne pa tudi s servisiranjem tovornih vozil. Izbrani ponudnik nasprotno v vlogi z dne 18. 3. 2019, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo, zatrjuje, da ima prostor za servisiranje tovornih vozil, katerih masa presega 3.500 kg, saj razpolaga s kanali za tovorna vozila in dvigali. Izbrani ponudnik navaja tudi, da razpolaga s servisnim centrom, ki od naročnika ni oddaljen več kot 20 km, da razpolaga z enajstimi usposobljenimi mehaniki, med katerimi so tudi specialisti za vzdrževanje tovornih vozil, in da razpolaga s tehnično opremo za hitro in kvalitetno izvedbo servisov.

Na podlagi preučitve navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik gospodarski subjekt, katerega dejavnost je servisiranje in popravilo vozil. Gre za gospodarski subjekt, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser za avtomobilske znamke Renault, Nissan in Dacia, servisira in popravlja pa tudi druge avtomobilske znamke. Izbrani ponudnik razpolaga s servisnim centrom za popravilo vozil in ima (kot je razvidno iz priloženih fotografij) tudi opremo za servisiranje tovornih vozil. Ima zaposlenih 11 mehanikov, tudi takšne, ki so specializirani za servisiranje tovornih vozil. Ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnično in kadrovsko sposobnost in ki so, kot je bilo že zapisano, zapisane široko in splošno, brez konkretizacije posameznih elementov tehnične opreme ali kvalifikacij mehanikov, ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 ocenil kot dopustno. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil zahtevano dokazilo, izjavo na obrazcu OBR-10, hkrati pa je bilo v postopku pravnega varstva izkazano, da razpolaga s tehnično opremo in kadri v obsegu, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je izbranemu ponudniku priznal tehnično in strokovno sposobnost za izvedbo naročila, zaradi česar je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 15. 4. 2019



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Komunala, javno podjetje, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
- Odvetnik Dejan Rituper, Slomškova ulica 25, 9000 Murska Sobota
- AVTO ŠKAFAR, prodaja in servis vozil, d. o. o., Plese 001, 9000 Murska Sobota
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.