018-012/2019 Občina Ivančna Gorica

Številka: 018-012/2019-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zemeljska dela za izgradnjo otroških skakalnic na Polževem«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Inkaing, gradnje, posredovanje, prodaja d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 3. 2019

ODLOČILA

Ugotovi se, da je naročnik s sklepom št. 430-0029/2018-24, z dne 10. 1. 2019, zahtevku za revizijo v celoti ugodil tako, da je razveljavil odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz Sklepa o oddaji javnega naročila št. 430-0029/2018-15, z dne 7. 12. 2018.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 27. 9. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 006696/2018 -W01.

Naročnik je dne 7. 12. 2018 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila št. 430-0029/2018-15, s katerim je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Rekon d.o.o., Gasilska cesta 7, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik prejel tri ponudbe ter da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 19. 12. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Navaja, da je naročnik v točki 2.9.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji za sodelovanje) zahteval, da mora biti ponudnik sposoben tehnično in kadrovsko izvesti javno naročilo v 75 dneh od uvedbe v delo do primopredaje objekta investitorju, enako štetje roka pa izhaja tudi iz 6. člena vzorca gradbene pogodbe. V 75-dnevni rok se torej šteje čas od vključno dneva uvedbe v delo do dneva primopredaje, saj se v rok dokončanja del (poleg dejanske izvedbe del) šteje tudi kakovosten pregled s predajo izvedenih del naročniku ter izročitev vse potrebne dokumentacije. Vlagatelj povzema terminski plan izbranega ponudnika in ugotavlja, da navedene zahteve ni izpolnil, saj ni izkazal, da bo dela dokončal v 75 dneh, pač pa je navedel, da jih bo dokončal v 112 dneh, terminski plan pa tudi ne vsebuje ključnih točk štetja rokov, torej začetka in dokončanja del. Poleg tega dopolnjevane ponudbe v tem delu ni dopustno, saj ne gre za informacijo, ki bi jo bilo mogoče objektivno preveriti pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna tudi v delu, ki se nanaša na zahtevo iz točke 2.9.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Pogoji za sodelovanje), v skladu s katero ponudniki v zadnjih 6 mesecih pred objavo javnega naročila niso smeli imeli blokiranega transakcijskega računa. Naročnik je v zvezi s tem zahteval obrazec BON2 ali drugo primerljivo potrdilo, ki ni smelo biti starejše od 30 dni od roka za oddajo ponudb. V ponudbi izbranega ponudnika obrazca BON 2 ni, prav tako izbrani ponudnik ni predložil nobenega drugega potrdila, ki bi izkazovalo, da je predmetni pogoj izpolnil, naročnik pa izbranega ponudnika tudi ni pozval k predložitvi manjkajočega dokumenta. Izbrani ponudnik tudi ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe. Naročnik je v ta namen predvidel Obrazec št. 7, in sicer Menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice, v kateri je navedel, da mu ponudniki izročijo bianco menico ter menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice, navedel pa je tudi, da je priloga k menični izjavi bianco menica, ki mora biti (le) podpisana in žigosana. Izbrani ponudnik tej zahtevi ni sledil, saj je v menico že sam vpisal znesek in naziv trasata ter menico označil tudi s številko, naročnik pa je ponudnike izrecno opozoril, da bo ponudbe, katerih finančna zavarovanja ne bodo ustrezala zahtevam iz razpisne dokumentacije, izločil, pomanjkljivosti tega dela ponudbe pa tudi ni več mogoče odpraviti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28. 12. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je v terminskem planu naredil očitno napako, kar pa ne pomeni, da ni izpolnil naročnikove zahteve po dokončanju del v 75 dneh. Iz terminskega plana je jasno razvidno, da bo z deli pričel dne 5. 11. 2018, zaključil pa jih bo dne 19. 1. 2019, v prvi vrstici je zgolj napačno izračunal in zapisal povzetek celotnega terminskega plana. Ob navedenem bi ga naročnik lahko kvečjemu pozval na pojasnilo, česar pa ni storil. Izbrani ponudnik priznava, da v ponudbi ni predložil obrazca BON 2 (niti drugega primerljivega dokazila), a meni, da bi ga moral naročnik v zvezi s tem pozvati na dopolnitev ponudbe. Izbrani ponudnik priznava tudi, da je predložil izpolnjeno menico, vendar je prepričan, da tudi izpolnjena menica ne pomeni slabšega finančnega zavarovanja za naročnika, saj mu še vedno omogoča unovčenje brez zadržka.

Naročnik je v izreku odločitve, št. 430-0029/2019-24 z dne 10. 1. 2019, zapisal, da je zahtevku za revizijo delno ugodil in razveljavil izpodbijano odločitev ter postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo preverjanja ponudb. V stroškovnem delu je naročnik vlagateljevi zahtevi v celoti ugodil. Naročnik se strinja z vlagateljem v tem, da izbrani ponudnik ni predložil niti obrazca BON 2 niti drugega primerljivega potrdila o tem, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo predmetnega javnega naročila ni imel blokiranega računa. Navaja, da bi moral izbranega ponudnika v zvezi s tem pozvati k predložitvi zahtevanih dokumentov in šele na podlagi takšne dopolnitve (v kolikor bi bila ustrezna) izdati odločitev o oddaji naročila ali pa ga izločiti brez dopolnitve. Navaja, da je izbranega ponudnika v zvezi s tem dne 10. 1. 2019 pozval k predložitvi dokazila (to je BON 2 obrazca ali drugega primerljivega potrdila). Izbrani ponudnik mu je istega dne posredoval dva obrazca BON 2 (z dne 21. 11. 2018 in 28. 6. 2018), s čimer je izkazal, da v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 10. 2018 ni imel blokiranega transakcijskega računa. Naročnik v nadaljevanju zavrača očitke, ki se nanašajo na terminski plan izbranega ponudnika. Navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil terminski plan, pri čemer je v prvi vrstici kot celotno obdobje trajanja projekta navedel obdobje od 30. 9. 2018 do 15. 1. 2019. Ker pa je bil rok za oddajo ponudb določen dne 11. 10. 2018, navedeno kaže na očitno napako izbranega ponudnika. Naročnik je zato upošteval navedbe iz druge do vključno enajste alineje terminskega plana, iz katerih je jasno razvidno da se bo z deli začelo dne 5. 11. 2018 in končalo dne 19. 1. 2019, kar znaša 75 dni. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na menico. Zatrjuje, da izpolnjena menica ne predstavlja ovir za njeno unovčitev ter da na ta način ni kršeno nobeno načelo javnega naročanja.

Vlagatelj je dne 18. 1. 2019 vložil Predlog za začetek revizijskega postopka (dokument št. 4/06/JM/MJ). Navaja, da ne nasprotuje naročnikovi odločitvi, ki je postopek oddaje javnega naročila delno razveljavil (v delu, ki se nanaša na odločitev) in postopek vrnil v fazo preverjanja ponudb, prav tako tudi ne nasprotuje naročnikovi odločitvi o stroških, saj mu je naročnik v tem delu ugodil v celoti. Nasprotuje pa tistemu delu naročnikove odločitve, iz katerega je razvidno, da je njegovemu zahtevku za revizijo ugodil le delno. Zatrjuje, da je tudi sam zahteval razveljavitev izpodbijane odločitve, kar je naročnik tudi storil, s čimer je bilo zahtevku za revizijo v celoti ugodeno. Glede na navedeno je izrek naročnikovega sklepa v 1. točki v nasprotju sam s seboj, nasprotuje pa tudi obrazložitvi. Naročnik je kot neutemeljena zavrnil očitka, ki se nanašata na terminski plan in na finančno zavarovanje za resnost ponudbe, kar pa je za sam izrek sklepa irelevantno, saj je bil cilj zahtevka za revizijo dosežen. Vlagatelj predlaga, da naj se zato izrek naročnikovega sklepa spremeni tako, da se zahtevku za revizijo ugodi v celoti. Če se Državna revizijska komisija z navedenim ne bo strinjala, pa naj se izreče o očitkih, ki jih je naročnik zavrnil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel tri razloge, zaradi katerih naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nedopustna, in sicer: 1. izbrani ponudnik s predloženim terminskim planom ni izkazal, da bo razpisana gradbena dela izvedel v 75 dneh, 2. izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega obrazca BON 2 ali drugega primerljivega potrdila o tem, da v zadnjih 6 mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa in 3. izbrani ponudnik je predložil menico, v katero je (v nasprotju z naročnikovo zahtevo) že sam vpisal znesek in naziv trasata, menico pa je označil tudi s številko. Vlagatelj je ob tem tudi opozoril, da ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na terminski plan in na menico, ni več dopustno dopolniti ali popraviti.

Naročnik je o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, št. 430-0029/2019-24 z dne 10. 1. 2019, pri tem pa je, glede na izrek naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, med vlagateljem in naročnikom nastal spor glede vprašanja, na kakšen način je naročnik ugodil zahtevku za revizijo oziroma ali je naročnik na podlagi ugotovitve, da je utemeljen le en očitek, ki se nanaša na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika, v celoti ugodil pravovarstvenemu predlogu, ki ga je postavil vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Medtem, ko vlagatelj ne nasprotuje odločitvi naročnika glede povrnitve stroškov pravnega varstva (vlagatelj priznava, da mu je naročnik v stroškovnem delu v celoti ugodil), prav tako tudi ne nasprotuje odločitvi, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji naročila, pa vlagatelj nasprotuje tistemu delu naročnikove odločitve, iz katere je razvidno, da je njegovemu zahtevku za revizijo ugodeno le delno. Zatrjuje, da je zahteval razveljavitev izpodbijane odločitve, kar je naročnik tudi storil, zato je izrek sklepa v nasprotju sam s seboj, nasprotuje pa tudi obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

Pri odločanju o zahtevku za revizijo lahko naročnik (v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN) sprejme eno izmed naslednjih odločitev:
- zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve v postopku oddaje javnega naročila ali da njegovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila, ali
- zahtevku za revizijo ugodi, zaradi česar delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali odpravi kršitev.

Če naročnik zahtevku za revizijo ugodi se postopek pravnega varstva zaključi že v predrevizijskem postopku. V takšnem primeru zakon določa, da postane naročnikova odločitev pravnomočna (šesti odstavek 28. člena ZPVPJN), kar pomeni, da v primeru, ko je bilo vlagateljevemu zahtevku v celoti ugodeno, postopka pravnega varstva ni mogoče nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Zakonodajalčeva ureditev je smiselna, saj je bila v takšnem primeru zatrjevana kršitev odpravljena in vlagatelj zato nima več pravnega interesa za vodenje postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da z vidika ugotavljanja vlagateljevega uspeha v postopku pravnega varstva (naročnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve, v predrevizijskem postopku razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila in vlagatelju ugodil tudi v stroškovnem delu) ni pomembno, da je naročnik pritrdil vlagatelju zgolj v enem izmed treh razlogov, zaradi katerih naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Čeprav je torej naročnik dva vlagateljeva očitka, ki se nanašata na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika (očitka, ki se nanašata na terminski plan in na finančno zavarovanje za resnost ponudbe), zavrnil, je bilo vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu ugodeno. Vlagateljev uspeh v predrevizijskem postopku je torej popoln, saj je bistveno, da je vlagatelj, ki je predlagal razveljavitev odločitve, to tudi dosegel, pa čeprav le na podlagi enega izmed več zatrjevanih razlogov.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je naročnik v predrevizijskem postopku s sklepom, št. 430-0029/2018-24 z dne 10. 1. 2019, v celoti ugodil vlagateljevemu predlogu, kot ga je podal v zahtevku za revizijo. Vlagatelj je namreč z zahtevkom za revizijo zahteval razveljavitev izpodbijane odločitve (Sklepa o oddaji javnega naročila št. 430-0029/2018-15, ki ga je naročnik sprejel dne 7. 12. 2018) in povrnitev stroškov pravnega varstva, naročnik pa je zahtevku za revizijo ugodil ter razveljavil navedeno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika ter vlagatelju priznal tudi vse priglašene stroške. Med naročnikom in vlagateljem torej ni več spora glede domnevno nezakonitega ravnanja naročnika v zvezi z izbiro ponudbe izbranega ponudnika, kar je predmet konkretnega zahtevka za revizijo. Naročnik je namreč zahtevku za revizijo (oziroma postavljenemu pravovarstvenemu predlogu) ugodil in sam saniral očitano kršitev tako, da je razveljavil izpodbijano odločitev o oddaji naročila. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju, upoštevajoč določila 274. in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se, glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporabljajo tudi v revizijskem postopku (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), odpadel pravni interes za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo oziroma da mu je odpadel pravni interes, da bi o zahtevku za revizijo odločila (tudi) Državna revizijska komisija. Temeljna predpostavka vsakega postopka pravnega varstva je namreč pravovarstvena potreba (pravni interes), kar pomeni, da mora vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku pravnega varstva, kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve zahtevku izboljšal svoj pravni položaj.

V obravnavanem primeru je vlagatelj z zahtevkom za revizijo zahteval razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, čemur je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, ugodil. Naročnik je torej vlagateljevemu zahtevku za revizijo v celoti ugodil oziroma izpolnil njegov zahtevek. Odločanje Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo zato ne bi moglo več vplivati oziroma izboljšati vlagateljevega položaja v postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa Državna revizijska komisija ne more presojati zakonitosti ravnanj, ki jih je s svojimi akti razveljavil že naročnik.

Glede na to, da je naročnik razveljavil odločitev o oddaji naročila, se je postopek vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, v kateri bo moral naročnik ponovno sprejeti eno izmed odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Zoper naročnikovo odločitev pa bodo imele vse aktivno legitimirane osebe (torej tudi vlagatelj) zopet možnost uveljavljanja pravnega varstva.

Ker je naročnik vlagatelju v stroškovnem delu (o čemer med strankama ni spora) v celoti ugodil, Državna revizijska komisija o stroških pravnega varstva ni posebej odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

Ljubljani, dne 8. 3. 2019



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. iur.
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica,
- Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Pod javorji 6, PC Žeje pri Komendi, Komenda,
- Rekon d.o.o., Gasilska cesta 7, Grosuplje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.