018-198/2018 Stanovanjski sklad Republike Slovenije

Številka: 018-198/2018-21

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja stanovanjske soseske Novo Brdo«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Strabag d.o.o., Letališka cesta 33, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 3. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 4. 7. 2018, Predhodnega informativnega obvestila (EU 1 – SL), ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 5. 7. 2018, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 6. 7. 2018, št. objave 2018/S 128-290693, in Obvestila o naročilu, št. objave JN004599/2018-B1, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 14. 9. 2018, s popravki, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 15. 9. 2018, št. objave 2018/S 178-402507, s popravki (v nadaljevanju: obvestilo o naročilu), izvaja postopek oddaje naročila z namenom izbire izvajalca gradnje stanovanjske soseske v dveh sklopih.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 10. 2018 zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v obeh sklopih. Primarno predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, podredno pa predlaga, da se naročniku v postopku oddaje predmetnega javnega naročila naloži določitev ustreznih tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila in odprava nezakonitih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita večje število kršitev, ki jih je Državna revizijska komisija obravnavala v naslednjih sklopih:
1) Določanje rokov
2) Dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila
3) Predmet javnega naročila (tehnične specifikacije)
4) Oblikovanje ponudbene cene
5) Vodja del
6) Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
7) Jamčevanje za solidnost gradbe
8) Vzorec pogodbe o izvedbi javnega naročila

Naročnik je dne 13. 11. 2018 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega (v nadaljevanju: sklep), zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu opredelil z dokumentom z dne 19. 11. 2018 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 15. 11. 2018, dne 4. 12. 2018 in dne 21. 1. 2019, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je potrebno za določitev višine takse uporabiti drugo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN. Le-ta določa, da znaša taksa v primeru, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, in se javno naročilo oddaja po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, partnerstvu za inovacije ali konkurenčnem dialogu, 4.000 eurov.

Plačilo takse je vezano na zahtevek za revizijo, torej na vlogo (prim. stališče 5. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014 z dne 28.3.2014). Z vidika zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) ter dostopnosti do slednjega (10. člen ZPVPJN) 71. člena ZPVPJN ni mogoče razlagali na način, da bi moral vlagatelj, če je naročnik javno naročilo razdelil na sklope, plačati višjo takso, kot če naročnik javnega naročila ne bi razdelil na sklope. Četudi vlagatelj vloži eno vlogo oziroma en zahtevek za revizijo, ki se nanaša na naročnikovo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v več sklopih, znaša taksa tako 4.000 eurov. Ob upoštevanju, da je vlagatelj vložil en zahtevek za revizijo, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v obeh razpisanih sklopih, takso pa plačal za vsak sklop posebej (kar izhaja tudi iz zahtevku za revizijo priloženih dveh potrdil o plačilu takse), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zakonsko določeno takso preplačal.


1) Določanje rokov

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma opisuje dejansko stanje v zvezi z roki ter z roki povezana naročnikova ravnanja. Navaja, da je naročnik javno naročilo na portalu javnih naročil objavil dne 14. 9. 2018 in določil, da rok za postavljanje vprašanj poteče dne 2. 10. 2018 ob 10.00, rok za prejem ponudb pa dne 17. 10. 2018 ob 10.00. V krajšem časovnem obdobju, pred in po poteku roka za postavljanje vprašanj, je objavil obsežno dodatno ali popravljeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in 87 odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov. Dne 4. 10. 2018 je na portalu javnih naročil objavil pojasnilo o podaljšanju roka za postavljanje vprašanj (do dne 8. 10. 2018 do 10.00), podaljšanju roka za prejem ponudb (do dne 30. 10. 2018 do 10.00) in spremembi termina odpiranja ponudb. Dne 8. 10. 2018 je objavil novo pojasnilo, da bo rok za postavljanje vprašanj ponovno podaljšal do dne 15. 10. 2018 do 10.00, saj je podaljšani rok potekel preden je bilo objavljeno njegovo podaljšanje. Ker je bil popravek na portalu javnih naročil objavljen šele dne 12. 10. 2018, po koncu običajnega poslovnega časa potencialnih ponudnikov (ker ura objave popravka na portalu javnih naročil ni vidna, vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da Direktorat za javno naročanje pozove k razkritju tega podatka), potencialni ponudniki naročniku med dnem 2. 10. 2018 in dnem 12. 10. 2018 niso mogli zastavljati vprašanj, tudi po objavi popravka pa so imeli ponudniki za postavljanje vprašanj zgolj dve uri časa, in sicer dne 15. 10. 2018 od 8. ure zjutraj, ko se delovni čas pri potencialnih ponudnikih običajno začne, do 10. ure, ko je potekel rok za postavljanje vprašanj. Zaradi kratkega roka vseh vprašanj naročniku ni bilo mogoče zastaviti. Ker je naročnik, po poteku zadnjega roka za postavljanje vprašanj, objavil še približno 90-100 odgovorov na vprašanja in čistopise določenih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, z objavo teh (bistvenih) sprememb pa ustvaril dodatne nejasnosti ter pri ponudnikih povzročil dodatna vprašanja, tudi s tem v zvezi vprašanj naročniku ni bilo mogoče več zastaviti.

Vlagatelj zatrjuje, da
- mora naročnik ponudnikom omogočiti dovolj časa, da se seznanijo z vsemi potrebnimi informacijami, zberejo vso zahtevano dokumentacijo in pripravijo dopustno ponudbo (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-175/2016) in da je s svojimi ravnanji grobo kršil 74. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3),
- je naročnik neažurno objavljal odgovore na vprašanja potencialnih ponudnikov, pojasnila in spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- je bil naročnik nedosleden pri podaljševanju rokov za postavljanje vprašanj in da je rok dvakrat podaljšal zgolj navidezno, zaradi česar ponudniki niso imeli na voljo dovolj časa za pripravo ustrezne ponudbe,
- čeprav roka šestih dni iz točke a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 formalno ni prekršil, je naročnik, upoštevaje kompleksnost predmeta javnega naročila in nepreglednost na portalu javnih naročil, zaradi nedoločitve primernega (sorazmernega) podaljšanja roka za prejem ponudb prekršil četrti odstavek 74. člena ZJN-3 ter več temeljnih načel javnega naročanja (načelo sorazmernosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti).

Vlagatelj predlaga, da se naročniku naloži ustrezno podaljšanje roka, ki bo sorazmeren kompleksnosti javnega naročila in pomembnosti informacij in sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik se z navedbami vlagatelja ne strinja. V sklepu navaja, da
- je bilo javno naročilo objavljeno z zadostno skrbnostjo in da so bili upoštevani vsi zakonsko določeni roki, da je na vprašanja odgovarjal v najkrajšem možnem času in da je na portal javnih naročil pravočasno pošiljal popravke v zvezi s podaljševanjem vseh rokov,
- objavljeno predhodno informativno obvestilo kaže na njegovo še posebej skrbno ravnanje z vidika transparentnosti postopka oddaje javnega naročila,
- objav obvestil na portalu javnih naročil ne izvaja sam, zato nanje nima vpliva,
- vsak popravek še ne predstavlja bistvene spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi katerega bi moral naročnik vsakič podaljšati rok za postavljanje vprašanj in rok za prejem ponudb in da so se konkretne spremembe v večji meri nanašale na umik posameznih določil in niso onemogočale pravočasne priprave ponudbe,
- naročnikove odgovornosti ne more predstavljati odločitev vlagatelja, da vprašanj ni zastavljal v času med dnem 17. 9. 2018 in dnem 2. 10. 2018,
- je celoten rok za prejem ponudb znašal več kot 45 dni, kar je dovolj za kvalitetno pripravo ponudb, dve prejeti ponudbi pa kažeta na to, da je ponudbo bilo mogoče pripraviti in oddati v zahtevanem roku.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da
- je bilo predhodno informativno obvestilo zgolj navidezno, ker ni vsebovalo podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče pripravljati ponudbo,
- ne izpodbija ustreznosti postavljenega roka za prejem ponudb, temveč izpodbija prekratko postavljen rok za postavljanje vprašanj in razčiščevanje nejasnosti (zelo) nejasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
- so ponudniki z objavo vprašanj začeli takoj, ko je bilo javno naročilo objavljeno, naročnik pa je z objavo odgovorov odlašal,
- je rok iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 glede podaje popravkov pravni standard, ki se presoja glede na vsakokratno javno naročilo in v konkretnem primeru ni ustrezen, ne glede na to, kako formalistično ga naročnik bere,
- je naročnik v bistveno večjem in pomembnejšem sklopu 1 prejel zgolj eno ponudbo, v manjšem sklopu 2 pa dve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3 (prvi odstavek 74. člena ZJN-3). V predmetni zadevi naročnik izvaja odprti postopek, v katerem je minimalni rok za prejem ponudb najmanj 35 dni, če je predvidena oddaja ponudb v klasični, papirni obliki (drugi odstavek 40. člena ZJN-3), oziroma najmanj 30 dni, če je predvidena oddaja ponudb z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim, osmim, devetim in desetim odstavkom 37. člena ZJN-3 (peti odstavek 40. člena ZJN-3), šteto od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu.

Z namenom, da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, naročnik rok za prejem ponudb podaljša, če iz kakšnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najkasneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (relevantni prvi del točke a) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3) ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (relevantni prvi del točke b) tretjega odstavka 74. člena ZJN-3). Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb (četrti odstavek 74. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija po vpogledu na portal javnih naročil ugotavlja, da je naročnik
- v obvestilu o naročilu, ki je bilo v objavo na portal javnih naročil poslano dne 13. 9. 2018, določil, da se rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj izteče dne 2. 10. 2018 ob 10.00, rok za prejem ponudb pa dne 17. 10. 2018 ob 10.00,
- s Popravkom (EU 14 – SL), ki je bil v objavo na portalu javnih naročil poslan dne 4. 10. 2018, objavljen pa dne 8. 10. 2018, št. objave JN004599/2018-K01, in v Uradnem listu EU dne 9. 10. 2018, št. objave 2018/S 194-438190 (v nadaljevanju: prvi popravek), rok za postavljanje ponudnikovih vprašanj podaljšal do dne 8. 10. 2018 do 10.00, rok za prejem ponudb pa do dne 30. 10. 2018 do 10.00,
- s Popravkom (EU 14 – SL), ki je bil v objavo na portalu javnih naročil poslan dne 8. 10. 2018, objavljen pa dne 12. 10. 2018, št. objave JN004599/2017-K02, in v Uradnem listu EU dne 13. 10. 2018, št. objave 2018/S 198-447136 (v nadaljevanju: drugi popravek), rok za postavljanje vprašanj podaljšal še do dne 15. 10. 2018 (ni pa več podaljšal roka za prejem ponudb).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o naročilu v objavo na portal javnih naročil poslal dne 13. 9. 2018 (točka VI.5 obvestila o naročilu), rok za prejem ponudb pa se je iztekel dne 30. 10. 2018 ob 10.00. Iz navedenega najprej izhaja, da je naročnik določil rok za prejem ponudb daljši od 30 dni, zato mu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 74. člena ZJN-3, v povezavi s 40. členom ZJN-3, dalje pa iz navedenega izhaja tudi, da naročnik pri določanju rokov ni postopal v skladu s tretjim odstavkom 40. člena ZJN-3 (in zaradi objave predhodnega informativnega obvestila roka za prejem ponudb skrajšal). Ker je naročnik (zadnje) dodatne informacije objavil dne 18. 10. 2018 (več kot šest dni pred potekom roka za prejem ponudb), mu ni mogoče očitati niti, da je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 74. člena ZJN-3 (kar priznava tudi vlagatelj sam, ko navaja, da »čeprav naročnik roka šestih dni pred iztekom roka za prejem ponudb iz 1) točke tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 formalno ni prekršil«, stran 9 zahtevka za revizijo).

Ker je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke. Iz navedenih določb ZPP tako izhaja, da mora vlagatelj (da bi z zahtevkom za revizijo uspel) kršitev zatrjevati tako, da v zahtevku za revizijo jasno, določno in konkretizirano navede pravno pomembna dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost (trditveno breme) in predloži dokaze, z namenom, da ta dejstva dokaže oziroma potrdi (dokazno breme) (v nadaljevanju: pravilo o trditveno – dokaznem bremenu).

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik prekršil četrti odstavek 74. člena ZJN-3 in več temeljnih načel s tem, ko ni določil primernega (sorazmernega) roka za prejem ponudb. S tem v zvezi zatrjuje, da so bile objavljene »(bistvene) spremembe dokumentacije« (stran 9 zahtevka za revizijo), vendar pa, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, s temi navedbami ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja. Da bi vlagatelj s svojimi navedbami lahko uspel, bi moral konkretizirano pojasniti, katere informacije oziroma spremembe so bile tako bistvene in zakaj, da terjajo sorazmerno podaljšanje roka za prejem ponudb. Ker vlagatelj svojega trditvenega bremena (pa tudi ne dokaznega) v zvezi z obravnavanim očitkom ni izpolnil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve četrtega odstavka 74. člena ZJN-3 (kar priznava v opredelitvi do navedb naročnika (stran 3) tudi vlagatelj sam, ko navede, da »ne izpodbija ustreznosti postavljenega roka za oddajo ponudb«), posledično pa mu ni mogoče očitati niti s tem povezanih zatrjevanih kršitev temeljnih načel javnega naročanja.

Za razliko od 74. člena ZJN-3, ki ureja rok za prejem ponudb, prva poved četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 ureja rok za postavljanje vprašanj. Če naročnik pravočasno prejme zahtevo (to je v roku, določenem za prejem ponudnikovih vprašanj), mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

V zvezi z zastavljanjem vprašanj, ki jih glede morebitnih nejasnosti v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katera se ta obvestila sklicujejo, potencialni ponudniki zastavljajo naročniku, ZJN-3 ne vsebuje posebnih določb. Tako npr. ne določa, kakšen je minimalni rok, ki ga naročnik lahko določi za postavljanje vprašanj, kdaj, v kakšnih okoliščinah in kolikokrat (in če sploh) je naročnik ta rok dolžan podaljševati, v kolikšnem času mora na zastavljena vprašanja odgovoriti, na kakšen način (npr. na vsako vprašanje posebej, na več vprašanj skupaj), kako pogosto bo odgovarjal na vprašanja (npr. enkrat dnevno, enkrat tedensko) ipd. Navedeno je odvisno od posameznega naročnika in njegove organizacije izvajanja postopka oddaje javnega naročila. Edina z opisanim institutom povezana omejitev, ob siceršnjem upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, izhaja iz prehodno že zapisanega tretjega odstavka 74. člena ZJN-3.

Ker je naročnik na portalu javnih naročil dodatne informacije v obliki odgovorov na več vprašanj potencialnih ponudnikov objavil (nazadnje) dne 17. 10. 2018, dodatne informacije v obliki popravka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (popravek popisa električnih instalacij in električne opreme) dne 18. 10. 2018, rok za prejem ponudb pa se je iztekel dne 30. 10. 2018, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku prav tako ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 61. člena ZJN-3. V kolikor gre navedbe vlagatelja o potrebnem sorazmernem podaljšanju roka v skladu s četrtim odstavkom 74. člena ZJN-3 razumeti tako, da bi se navedena zakonska določba morala upoštevati tudi za primer roka za zastavljanje vprašanj, jim Državna revizijska komisija ne more slediti, saj se navedena določba četrtega odstavka 74. člena ZJN-3, tako kot ostale določbe 74. člena ZJN-3, nanaša (le) na rok za prejem ponudb in ne na rok za zastavljanje vprašanj. V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija ugotavlja še, da je določba četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 jasna in, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, ne predstavlja pravnega standarda, ki se presoja glede na vsakokratno javno naročilo.

Čeprav držijo navedbe vlagatelja, da je naročnik (večje število) dodatnih informacij objavil dne 17. 10. 2018, to je po izteku roka za postavljanje vprašanj, zaradi česar potencialni ponudniki nadaljnjih vprašanj v zvezi s temi objavami niso mogli več zastavljati, pa Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da bi kršil določbe ZJN-3, ker roka za postavljanje vprašanj ni (zopet) podaljšal. Za tako obveznost naročnika v ZJN-3 namreč ni najti ustrezne podlage. Čeprav v zvezi z novimi informacijami, ki so bile podane po poteku roka za postavljanje vprašanj, potencialni ponudniku naročniku vprašanj res niso mogli več zastavljati oziroma ga opozoriti na kršitve (zaradi načina delovanja portala javnih naročil), pa pravno varstvo potencialnih ponudnikov v tem delu ni bilo onemogočeno. Upoštevaje roke iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je (bilo) pravno varstvo zagotovljeno z možnostjo vložitve zahtevka za revizijo zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (objavljene po poteku roka za postavljanje vprašanj), za katerega ne bi bilo mogoče ugotoviti obstoja omejitve v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik na vprašanja zainteresiranih ponudnikov na portalu javnih naročil odgovoril dne 17. 9. 2018, dne 24. 9. 2018, dne 28. 9. 2018, dne 1. 10. 2018, dne 4. 10. 2018, dne 8. 10. 2018, dne 17. 10. 2018 in dne 18. 10. 2018, spremembe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je objavil na portalu www.eponudbe.si, in sicer vzorec pogodbe z vidnimi spremembami in čistopis za vsak sklop posebej dne 28. 9. 2018, popis električnih instalacij in električne opreme za vsak sklop posebej dne 1. 10. 2018, obrazec ESPD, popis strojne instalacije in strojne opreme, arboristično mnenje dne 4. 10. 2018, čistopis dokumenta Specifikacije, čistopis vzorca pogodbe za vsak sklop posebej dne 17. 10. 2018 in popis električnih instalacij in električne opreme za vsak sklop posebej dne 18. 10. 2018. Upoštevaje predhodne ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z rokom za zastavljanje vprašanj in upoštevaje kronologijo naročnikovega objavljanja informacij, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi navedbam vlagatelja o naročnikovem neažurnem objavljanju odgovorov na vprašanja potencialnih ponudnikov ni mogoče slediti.

Ker je naročnik v dodatnih pojasnilih na portalu javnih naročil objavil informacijo o podaljšanju roka za postavljanje vprašanj, in sicer dne 4. 10. 2018 in dne 8. 10. 2018, v obeh primerih pa istega dne v objavo na portal javnih naročil poslal tudi ustrezen popravek (kar izhaja iz obvestil samih), in je naročnik, kot navaja tudi sam, tisti, ki spremembe (le) posreduje na portal javnih naročil, ni pa hkrati tudi tisti, ki objavo (dejansko) izvede, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti niti očitkom o naročnikovi nedoslednosti in pasivnosti pri podaljševanju rokov za postavljanje vprašanj ter o njihovemu navideznemu podaljševanju. Ker razkritje podatka o uri objave drugega popravka dne 12. 10. 2018 v nobenem primeru ne bi vplivalo na ugotovitev, da naročniku v zvezi z rokom za zastavljanje vprašanj ni mogoče očitati kršitev ZJN-3, je Državna revizijska komisija izvedbo dokaznega predloga zavrnila kot nepotrebno.

V zaključku obravnavnih očitkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je pri določitvi roka za postavljanje vprašanj in roka za prejem ponudb kršil določbe ZJN-3, predlog vlagatelja, da se naročniku naloži ustrezno podaljšanje roka, pa je v posledici ugotovljenega neutemeljen.


2) Dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- naročnik dostopa do projektne dokumentacije in soglasij iz gradbenega dovoljenja ni omogočil preko portala javnih naročil, ni je objavil na spletni strani niti ni na drugačen način omogočil, da se dokumentacija pošlje zainteresiranim ponudnikom,
- naročnik pogojuje dostop do projektne dokumentacije z vpogledom na sedežu naročnika brez utemeljenih razlogov,
- neobjavljene dokumentacije ni mogoče šteti za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi zavezovala ponudnika, saj se z dokumentacijo, ki naj bi se nahajala na sedežu naročnika, niso mogli seznaniti in je uporabljati na način, ki bi omogočil ustrezno oddajo ponudbe,
- mora natančno preučiti tako PGD kot PZI dokumentacijo, če želi opredeliti vsa tveganja nepredvidljivih nepredvidenih del, ki jih je potrebno vključiti v ponudbo,
- pri pripravi njegove ponudbe sodeluje 6-8 ljudi, ki praktično ves čas potrebujejo podatke iz celotne projektne dokumentacije, vendar zaradi kratkega roka za prejem ponudb niso imeli dovolj časa, da vpogledujejo še v dokumentacijo na sedežu naročnika,
- mora naročnik v primeru, ko celotna dokumentacija ne bo dostopna prek spleta, že ob objavi obvestila, skladno s tretjim odstavkom 61. člena ZJN-3, rok za oddajo ponudb podaljšati za pet dni.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil več temeljnih načel javnega naročanja, in sicer načelo transparentnosti (dostop do dokumentacije na sedežu naročnika), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (različnost sedeža ponudnikov) in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (tak način dostopa povzroča različno visoke stroške), ravnanje naročnika, ko je dostop do tehničnih specifikacij omogočil le z vpogledom na svojem sedežu, pa je v neskladju z 61. členom ZJN-3.

Naročnik se z navedbami vlagatelja ne strinja in v sklepu navaja, da
- elektronsko ni bila dostopna le PGD dokumentacija, ker z njo ne razpolaga v elektronski obliki, in da dostopa zaradi preobsežnosti projektne dokumentacije ni mogel omogočiti,
- PGD dokumentacija za pripravo ponudbe ni bistvena, ker je njena vsebina razvidna iz ostale objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in da je bila na vpogled pri naročniku na voljo kot dodatna pomoč ponudnikom pri pripravi ponudbe,
- da je bila možnost seznanitve z dokumentacijo zagotovljena vsem ponudnikom, vendar na vpogled ni prišle nihče, kar potrjuje, da je objavljena dokumentacija zadostovala za pripravo ponudbe,
- je stvar posameznega ponudnika, koliko ljudi angažira za pregled dokumentacije in pripravo ponudbe,
- vlagatelj ne pojasni, v čem seznanitev s PGD dokumentacijo vpliva na oblikovanje njegove ponudbene cene,
- je bilo javno naročilo objavljeno več kot 45 dni, kar je skladno tudi z določbo tretjega odstavka 61. člena ZJN-3,
- smiselno enako velja tudi glede neobjavljenih soglasij iz gradbenega dovoljenja.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da
- je PGD dokumentacija za sestavo ponudbe bistvena, na kar kaže več določb vzorca pogodbe (izvedba del, predaja dokumentacije ob uvedbi v delo, sestavni deli pogodbe), s čemer je naročnik PGD dokumentacijo predpisal kot obvezno,
- ni jasno, kako naj ponudniki prevzamejo vsa tveganja, povezana z izvedbo del, če je dokumentacije preobsežna, da bi jo naročnik dal na voljo ponudnikom pred pripravo ponudbe,
- naročnik ne pove, iz katerih ostalih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj bi bila razvidna PGD dokumentacija,
- se sprašuje o zakonitosti situacije, ko predmet pogodbe in obvezni del pogodbe ni prosto dostopen ponudnikom,
- je po vložitvi zahtevka za revizijo pregledal objavljene PZI načrte (armaturni načrti gradbenih konstrukcij in seznam PZI načrtov gradbenih konstrukcij) in ugotovil, da naročnik tudi PZI dokumentacije ni objavil v celoti, pri čemer navaja, kateri načrti za posamezen sklop manjkajo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj šele v opredelitvi do navedb naročnika (in zato prepozno) opozoril na odsotnost objave nekaterih PZI načrtov. Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah, podlago naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo lahko predstavljajo le tista dejstva in kršitve, ki so bili navedeni, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca predrevizijskega postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom. Vlagatelj na podlagi šestega odstavka 29. člena ZPVPJN zato v opredelitvi do navedb naročnika ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti v predrevizijskem postopku, čemur pa vlagatelj, zgolj z navedbo, da »prej tega ni mogel pregledati, ker za to ni imel dovolj časa« (stran 10 opredelitve do navedb naročnika), po presoji Državne revizijske komisije, ni zadostil. Vlagatelj je z očitkom o neobjavi nekaterih PZI načrtov prekludiran, zato ga Državna revizijska komisija ni obravnavala.

Skladno s prvim odstavkom 61. člena ZJN-3 naročnik omogoči od datuma objave obvestila z elektronskimi sredstvi neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V obvestilu navede spletni naslov, na katerem je dokumentacija dostopna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o naročilu ponudnike obvestil, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila na voljo na spletnem naslovu https://eponudbe.si/ (točka I.3). Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik na dveh mestih zapisal, da je projektna dokumentacija (PGD in PZI) dostopna na vpogled pri naročniku, in sicer v
- dokumentu Navodila ponudnikom, 3. DOKUMENTACIJA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA, kjer je določil, da dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila sestavlja (med drugim) tudi »17. projektna dokumentacija (PGD in PZI) (na voljo pri naročniku)«,
- dokumentu ePRO_Specifikacije (v nadaljevanju: dokument Specifikacije), II. OPIS FUNKCIONALNIH ENOT OZ. OBMOČIJ, f) PROJEKTI ZA IZVEDBO – PZI sklopa E2, kjer je določil: »Seznam projektne dokumentacije območja E2 je sestavni del razpisne dokumentacije, projektna dokumentacija je na vpogled pri naročniku. Območje E2: Stanovanjska pozidava v območju urejanja OPPN 252, funkcionalna enota E2, ki jo je izdelal biro Dekleva Gregorič arhitekti, projektiranje d.o.o., št. 118-16 – E2:
PZI, junij z dopolnitvami 2018
PGD, februar 2018
PGD dopolnitev 01, april 2018
PGD dopolnitev 02, april 2018
PGD dopolnitev 03, junij 2018.«.
Smiselno enako, kot v drugi alineji prejšnjega odstavka, je naročnik določil tudi za sklop E3.

Čeprav iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3 izhaja, da naročnik omogoči dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prek spletnega naslova, ki ga navede v obvestilu o naročilu, in čeprav v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz drugega odstavka 61. člena ZJN-3 (če do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela ni mogoče zagotoviti dostopa, kot izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3, iz enega od razlogov iz 37. člena ZJN-3, lahko naročnik v obvestilu navede, da bo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ali njen del poslan na drug način v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZJN-3) niti niso izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz tretjega odstavka 61. člena ZJN-3 (če do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče zagotoviti dostopa, kot izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZJN-3, ker namerava naročnik ravnati v skladu s 35. členom ZJN-3, naročnik v obvestilu, navede ukrepe, ki jih zahteva za varovanje zaupnosti informacij, ter način, na katerega je mogoče dostopati do dokumentacije ali njenega dela), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-3 ne onemogoča, da bi se ponudniki seznanili z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenim delom tudi na drugačen način oziroma da bi naročnik, ob spoštovanju temeljnih načel javnega naročanja, dostop (seznanitev) do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela zagotovil na drugačen način, kot izhaja iz opisanega prvega odstavka 61. člena ZJN-3.

Da prvega odstavka 61. člena ZJN-3 ni mogoče razumeti na tako ozek način, kot zatrjuje vlagatelj (torej, da je dokumentacija zainteresiranim ponudnikom dostopna nujno v elektronski obliki oziroma jim je na nek način »poslana«), kaže, poleg predhodno opisanih izjem, še najmanj določba drugega odstavka 74. člena ZJN-3 (74. člen ZJN-3 sicer ureja rok za prejem ponudb), ki predvideva tudi možnost drugačne seznanitve z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenega dela, kot v elektronski obliki, to je »Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem […]«.

Ker torej ZJN-3 določa tudi drugačne načine seznanitve z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma njenim delom, vlagatelj niti s sklicevanjem na kršitev temeljnih načel javnega naročanja ne more ustvariti pravil, ki jih 61. člen ZJN-3 ne določa, saj temeljna načela predstavljajo vrednostna merila, ki se jih uporablja pri tolmačenju pravil ZJN-3. Ne glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče šteti, da je naročnik s tem, ko je zagotovil dostop do (dela) projektne dokumentacije z vpogledom na svojem sedežu, kršil temeljna načela javnega naročanja, kot zatrjuje vlagatelj, in sicer
- načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) - naročnik je dostop do neobjavljenega dela projektne dokumentacije zagotovil z vpogledom na svojem sedežu. Vlagatelj drugače niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, ampak zgolj ugiba (navaja, da »dokumentacija, ki naj bi se nahajala na sedežu naročnika« (stran 15 zahtevka za revizijo), zaradi česar ni mogoče zaključiti, da te dokumentacije pri naročniku ni bilo, vanjo pa ni vpogledal iz razlogov na svoji strani (navaja, da se »zaradi prekratkega roka in zahtevnosti javnega naročila ni mogel seznaniti z vso razpisno dokumentacijo, saj ni imel na voljo ustreznega kadra« in da »zaradi kratkega roka za prejem ponudb niso imele dovolj časa, da bi poleg […] še vpogledale v vso tehnično dokumentacijo na sedežu naročnika« (stran 17 zahtevka za revizijo)).
- načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) - vsi ponudniki so imeli enake možnosti, da se z neobjavljenim delom projektne dokumentacije seznanijo. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bil dostop oziroma vpogled odvisen od osebe ponudnika ali da bi vpogled naročnik kako drugače omejeval (npr. časovno). Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni jasno, kako tako zagotovljen način dostopa do dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vpliva na položaj vlagatelja, glede na to, da ima vlagatelj sedež v istem kraju kot naročnik (Ljubljana).
- načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) - zgolj dejstvo, da različnim ponudnikom pri vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila nastajajo različno visoki stroški, kot zatrjuje vlagatelj, še ne pomeni, da je s tem omejena konkurenca med njimi. Stroški posameznega ponudnika v zvezi z vpogledom (tudi elektronskim) so namreč odvisni (tudi) od njegove organizacije dela in načina priprave ponudb, ocenjenega števila potrebnega kadra, porabljenega časa za njen pregled ipd. Četudi ima (bi imel) vlagatelj s takim načinom vpogleda imel stroške, ki so lahko drugačni od stroškov drugih ponudnikov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni jasno, kako bi to lahko vplivalo na konkurenco med njimi, saj morajo (bi morali) zato, da se seznanijo z delom dokumentacije, vsi priti na lokacijo naročnika, s tem pa so vsem zagotovljene enake izhodiščne možnosti za pripravo ponudbe. Ob tem gre ponoviti, da ima v konkretnem primeru vlagatelj sedež v istem kraju kot naročnik.

Ker torej ZJN-3 naročniku omogoča, da dostop do (dela) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zagotovi na drugačen način kot le na tistega, ki izhaja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 61. člena ZJN-3, in upoštevaje, da v konkretnem primeru naročniku ni mogoče očitati kršitve obravnavnih temeljnih načel javnega naročanja, Državna revizijska komisija očitke vlagatelja, usmerjene v nezakonitost naročnikovega ravnanja glede zagotovitve drugačnega dostopa do (dela) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot elektronskega, zavrača kot neutemeljene.

Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi očitke vlagatelja, da spornega dela dokumentacije ni bilo mogoče uporabljati na način, ki bi omogočil ustrezno oddajo ponudbe (dostop ni bil omejen, vlagatelj pa ga ni izkoristil) in da dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki ni bil zagotovljen (»poslan«) na elektronski način, ni mogoče šteti za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj povzema tudi določbo tretjega odstavka 61. člena ZJN-3. Ker iz te navedbe ni mogoče razbrati kršitev ZJN-3, ki jih vlagatelj očita naročniku, je Državna revizijska komisija vsebinsko ni presojala.


3) Predmet javnega naročila (tehnične specifikacije)

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ne oporeka dejstvu, da je naročnik za predmetno javno naročilo izbral cenovno klavzulo »ključ v roke«, oporeka pa površnosti, pavšalnosti in neskrbnosti naročnika pri pripravi tehničnih specifikacij za javno naročilo. Vlagatelj povzema več odločitev Državne revizijske komisije, iz katerih izhaja, kakšne so naročnikove obveznosti pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer odločitev v zadevi št. 018-120/2017, odločitev v zadevi št. 018-071/2017, odločitev v zadevi št. 018-095/2018 in odločitev v zadevi št. 018-224/2016. Ker naročnik v okviru tehničnih specifikacij ni zagotovil vseh podatkov, vlagatelj ne more oceniti, do kakšnih tveganj bi med izvajanjem pogodbenih del lahko prišlo, posledično pa ne more oblikovati ponudbene cene s klavzulo »ključ v roke«. Zatrjuje tudi, da naročnik z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na izvajalca, poleg tveganj, ki izvirajo iz 659. člena OZ, prenaša tudi številna druga tveganja (npr. slabo pripravljenih in neusklajenih delov tehničnih specifikacij, tveganja, povezana s stroški, ki niso zajeti v popis del), kar je glede na 68. člen ZJN-3, prepovedano.

Naročnik navedbe vlagatelja glede nejasnosti tehničnih specifikacij zavrača in navaja, da ni imel nikakršnega namena določitve obsega potrebnih del prevaliti na ponudnika. Meni, da so navedbe vlagatelja, da ni mogel izračunati stroškov, neutemeljene, saj so se ponudniki lahko seznanili z vso dokumentacijo in popisi del, zaradi česar natančno vedo, kakšna dela bodo prevzeli.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potreba naročnika po določeni storitvi, blagu ali gradnji ena od osnovnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila, hkrati pa je vodilo naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila mora naročnik predmet javnega naročila opisati jasno, nedvoumno in tako, da imajo vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki zadostne informacije za pripravo dopustne ponudbe. S tem v zvezi je potrebno upoštevati, da ZJN-3 naročniku ne nalaga, da pripravi vseobsegajočo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevati pa je potrebno tudi, da vsak ponudnik s sodelovanjem v postopku oddaje javnega naročila nase prevzema določena tveganja.

Tehnične specifikacije, ki v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil gradenj pomenijo »skupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik [...]«, naročnik ob upoštevanju določil 68. člena ZJN-3, navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem določi zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, ki odražajo njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi z izvedbo javnega naročila doseči.

Na podlagi opisa predmeta javnega naročila, katerega način in obseg je odvisen predvsem od lastnosti predmeta in njegove kompleksnosti, se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali zahtevan predmet javnega naročila lahko ponudijo.

Pri opisu predmeta javnega naročila in njegovih pričakovanih tehničnih lastnostih je naročnik načeloma samostojen, vendar mora izhajati iz temeljnih načel javnega naročanja. Zagotoviti mora, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost njegovih zahtev glede na predmet naročila in ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo diskriminacijo ponudnikov (načelo enakopravne obravnave ponudnikov, 7. člen ZJN-3), javno naročanje mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (načelo sorazmernosti, 8. člen ZJN-3), prav tako pa z javnim naročilom ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki, ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence in od ponudnika ne sme zahtevati, da pri izvedbi naročila sodeluje z določenimi podizvajalci ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, 5. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija v nadaljevanju presoja posamezne očitke vlagatelja glede ravnanja naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij, ki naj bi se odrazili v naročnikovi kršitvi (predvsem 68. člena) ZJN-3.




a) BIM dokumentacija

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- naročnik ponudnikom ni dal na voljo ustreznih tehničnih specifikacij glede na zahteve v zvezi BIM modelom, ki so nujne za določitev ponudbene cene,
- bi morali ponudniki razpolagati z BIM 3D modelom, ki je navodilo za izdelavo BIM 4D in 5D modela, saj brez njega lahko le ugibajo, kakšno delo in koliko dela jih s tem v zvezi čaka,
- bo potrebno, če BIM 3D model nima ustreznih atributov, ki bi jih bilo mogoče polno uporabiti v BIM 4D in 5D modelu, le-te šele definirati, za kar bo potrebno angažirati posebnega BIM strokovnjaka; če so atributi ustrezno definirani, pa bo izvajalec zahtevano pripravil v razumnem roku in s sorazmernimi stroški,
- ima naročnik BIM 3D model že izdelan, neobjavo pa vlagatelj pripisuje potencialni neusklajenosti BIM 3D modela z ostalo projektno dokumentacijo,
- naj naročnik, v kolikor ne bo razkril tega dela tehnične specifikacije, obveznosti izvajalca v zvezi z BIM modelom izloči iz pogodbenega obsega dela, izvajalcu pa omogoči, da ceno za to storitev oblikuje po uvedbi v delo.

Vlagatelj zatrjuje, da je določba, v skladu s katero morajo ponudniki pred oddajo ponudbe preučiti (vso) projektno dokumentacijo in pridobiti vse podatke, v nasprotju z ravnanjem naročnika glede BIM dokumentacije. Naročnik namreč na eni strani s splošno določbo zahteva, da ponudniki natančno in nujno preučijo vso dokumentacijo, hkrati pa delov dokumentacije, s katerimi razpolaga, ne posreduje in izjavlja, da je ponudniki ne potrebujejo. Naročnik tako ponudnike sili, da dajejo neresnične izjave o tem, da so se v celoti seznanili z dokumentacijo, zaradi navedene kontradiktornosti pa ni mogoče oddati ponudbe.

Naročnik se z navedbami vlagatelja ne strinja in v sklepu navaja, da
- se gradnja ne bo izvajala na podlagi BIM modela in da ga ponudnik ne bo izdeloval oziroma spreminjal,
- sta BIM 4D in 5D modela namenjena izključno spremljanju gradnje v fazi izvajanja predmeta javnega naročila (sprotno predlaganje vseh potrebnih podatkov in sprememb na gradbišču za potrebe spremljanja gradbišča v BIM modelu v ustreznih formatih za nadgradnjo in posodabljanje obstoječega BIM modela za končni BIM 6D model), zato je s tem povezane stroške mogoče vnaprej oceniti,
- so vlagateljeve navedbe o neusklajenosti BIM 3D modela in o neustreznosti atributov domneve in da ne vidi potrebe po razkrivanju podatkov, ki niso nujni za pripravo ponudbe,
- BIM model ni dokončno izdelan in potrjen, zato ga ni mogoče predložiti,
- je posredovanje podatkov v zvezi s BIM 3D modelom povezano tudi z zaščito avtorskih pravic, zato teh podatkov upravičeno ne objavlja.

Naročnik navaja še, da
- opozorila na portalu javnih naročil v zvezi z domnevno kontradiktornostjo zahteve po pridobitvi vseh podatkov in ne predložitvijo BIM 3D modela ni prejel, vendar je prepričan, da je vnaprej predvidel obseg informacij, potrebnih za pripravo ponudbe,
- je odveč bojazen, da bo ponudnikom očital, da se z dokumentacijo niso seznanili, če je sam ocenil, da BIM dokumentacija v obsegu, kot jo zahteva vlagatelj, za pripravo ponudbe ni nujna.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da je celotna projektna dokumentacija podvržena isti avtorsko pravni zakonodaji, kot BIM model, pa to ni ovira za njeno razkritje, in navaja, da bi naročnik lahko, skladno z ZJN-3, določil dodatne pogoje za prevzem tega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pa tega ni storil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve v zvezi z BIM modelom določil v:
- dokumentu Specifikacije, IV. SPECIFIKACIJA DEL BIM MODELA*:
»Najkasneje do uvedbe del bo naročnik predal ponudniku BIM 3D model in navodila za obstoječega BIM 3D modela za končni BIM 6D model. Naročnik bo za ponudnika zagotovil eno licenco - platformo za uporabo BIM tehnologije in modela.

* BIM model se uporablja izključno za 4D in 5D spremljanje gradnje ter uporabo končnega 6D modela v času uporabe in vzdrževanju objekta.

Obveznosti ponudnika:
*predložiti BIM izvedbeni plan** v roku 30 dni od uvedbe v delo;
*najkasneje do uvedbe v delo imenovati BIM skrbnika z izkušnjami s spremljavo ter koordiniranjem projektov v BIM tehnologiji;
*BIM skrbnik bo spremljal in koordiniral evidentiranje izvedenih del ter dostavljal informacije v ustreznem formatu projektantu, nadzorniku in naročniku. V času izvedbe bo skrbel za natančne vsebinske informacije, ki bodo omogočale posodobitve 3D BIM modela na izvedeno stanje z vsemi potrjenimi in vgrajenimi materiali oz. opremo in bo kakovostna osnova z vsemi informacijami za izdelavo 6D BIM modela.

** Ponudnik je dolžan predložiti BIM izvedbeni plan v izvornem formatu. Dokumentacija mora vključevati tudi postopke in procesne diagrame z jasno obrazložitvijo procesa izdelave in kontrole za naslednje cilje in aktivnosti:
- poročanje o napredku gradnje s pomočjo in uporabo BIM modela;
- izdelava mesečnih poročil in situacij s pomočjo in uporabo BIM modela
- spremljava izvedenih količin na gradbišču s pomočjo BIM modela;
- povezovanje podatkov o stopnji izvedenosti za posamezne elemente BIM modela, ki bodo uporabljeni za časovno in stroškovno spremljanje ter informacije za izdelavo 4D in 5D modelov/simulacij
- priprava podatkov in dokumentov v digitalni obliki (z vsemi specifikacijami, garancijami, navodili za uporabo in vzdrževanje in drugo dokumentacijo) vezano na zgrajene objekte in njihove elemente za povezovanje neposredno na BIM model končnega stanja najpozneje do končanja gradnje.

Ponudnik (BIM skrbnik) mora sprotno predložiti vse potrebne podatke in spremembe na gradbišču za potrebe spremljanja gradbišča v BIM modelu (z vrisanimi spremembami v PZI dwg projekte, z informacijskim obrazcem, kot print screen BIM modela z grafično in numerično oznako spremembe in v obliki fotografije iz gradbišča) v ustreznih formatih za nadgradnjo in posodabljanje obstoječega BIM modela za končni BIM 6D model.«

- dokumentu Specifikacije, VI. ZAVEZE PONUDNIKA: »uporaba in tekoče spremljanje izvajanja del vključno s terminskim in količinskim spremljanjem gradnje z BIM tehnologijo, (4D, 5D BIM pristop), in za potrebe 6D BIM modela (PID BIM); izdelava BIM LOD 400 delavniških in montažnih načrtov za izdelavo PID BIM modela.«

- v 7.6. členu vzorca pogodbe: »sodelovati in uporabljati orodja pri spremljanju 4D in 5D BIM modela gradnje ter nadgradnji 3D BIM modela za uporabo v 6D BIM tehnologiji. Sprotno in v ustreznem formatu predložiti vse podatke za nadgradnjo 3D BIM modela ter 4D in 5D BIM spremljanja gradnje. Vsa izvedena dela se sprotno vnese v BIM model za 4D in 5D spremljanje gradnje;« in »montažne in delavniške načrte izdelati tudi v BIM LOD 400 za izdelavo PID BIM modela ter zanje pridobiti potrditev vodje projekta (OVP)«.

V zvezi s temi zahtevami je naročnik na portalu javnih naročil prejel več vprašanj, skupno vsem pa je bilo, da so zainteresirani ponudniki od naročnika želeli pridobiti dodatne informacije v zvezi z BIM modelom, in sicer BIM izvedbene načrte. Naročnik zahtevanih podatkov ponudnikom ni predal, s pojasnili, da se gradnja ne bo izvajala na podlagi BIM modela in da imajo ponudniki na razpolago vso relevantno dokumentacijo za pripravo ponudbe (odgovor naročnika z dne 4. 10. 2018 ob 9.40), da je v specifikacijah natančno naveden obseg del in obveznosti ponudnika in da imajo ponudniki na razpolago vso dokumentacijo, potrebno za ustrezno in kvalitetno pripravo ponudbe in izvedbo pogodbeno dogovorjenih del (odgovor naročnika z dne 17. 10. 2018 ob 13.52).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sklepu ne nasprotuje navedbi vlagatelja v delu, da BIM 3D model že obstoji, se pa ne strinja z njim, da je le-ta že dokončno izdelan; nasprotno, navaja da BIM model še ni dokončno izdelan in potrjen, kar je razlog, da ga ponudnikom ni mogoče predložiti.

Kot že zapisano, od naročnika ni mogoče pričakovati, da bo pripravil vseobsegajočo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prav tako pa naročniku ni mogoče nalagati, da za potrebe postopka oddaje javnega naročila pripravlja oziroma pridobiva posamezne podatke (npr. dokončno izdela BIM 3D model), s katerimi sicer (še) ne razpolaga, zato, da bi ponudnikom na ta način (ob večjem obsegu podatkov) zmanjševal tveganje, ki ga prevzemajo z oddajo ponudbe.

Državna revizijska komisija je že zapisala (npr. v odločitvi v zadevi št. 018-469/2006), da je oblikovanje ponudbene cene avtonomna pravica vsakega ponudnika, ki ponudbeno ceno oblikuje v skladu s svojimi poslovnimi odločitvami na način, da doseže tržno konkurenčno ponudbeno ceno, ki zagotavlja kakovostno izvedbo predmeta javnega naročila. Ponudnik ima, kot samostojen subjekt na trgu, možnost, da v ponudbeno ceno vključi vsa tveganja, tudi tista, ki presegajo njegova (običajna) predvidevanja in s tako ceno konkurira z drugimi ponudniki na javnem naročilu. Pri tem je nujno, da naročnik zagotovi, da imajo vsi ponudniki enak izhodiščni položaj, ki je podlaga za ocenjevanje in odločitev o prevzemu tveganj. V konkretnem primeru je naročnik določil, da morajo ponudniki ponudbeno ceno oblikovati po klavzuli »ključ v roke«. Posebnost tako oblikovane cene je v tem, da se izvajalec zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta, pri tem pa dogovorjena cena vsebuje tudi vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo (659. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB s sprem., v nadaljevanju: OZ). Cena, določena s klavzulo »ključ v roke«, je tako določena v skupnem znesku za celoten objekt (predmet), ki poleg vrednosti predvidljivih del obsega tudi vrednost nepredvidenih nepredvidljivih del (to je tistih del, ki jih v času sklenitve pogodbe izvajalec ni mogel predvidevati, so pa nujna za dokončanje objekta (predmeta)).

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre od vlagatelja, ki je strokovnjak na področju gradenj, pričakovati, da bo glede na razpoložljive podatke (jasno opisane zahteve v zvezi z izdelavo BIM dokumentacije iz dokumenta Specifikacije in vzorca pogodbe) in upoštevajoč lastne procese izvajanja del ter izkušnje zmogel oceniti potreben obseg del (tveganja) v zvezi z BIM dokumentacijo glede na zatrjevano odsotnost podatkov o BIM 3D modelu, jih finančno ovrednotiti in oblikovati ponudbeno ceno (potencialno tveganje v povezavi z nominiranjem BIM strokovnjaka vlagatelj izpostavlja že v zahtevku za revizijo). V kolikor vlagatelj ugotovi, da vseh tveganj v ponudbeni ceni ne more zajeti ali da bi z oblikovanjem določene ponudbene cene nase prevzel preveliko breme, je na njem odločitev, ali bo na javnem naročilu s predložitvijo ponudbe sploh sodeloval.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da naročnik na eni strani s splošno določbo zahteva, da ponudniki natančno in nujno preučijo vso dokumentacijo, hkrati pa nujnih delov dokumentacije ponudnikom ne posreduje. Državna revizijska komisija s tem očitkom v zvezi najprej ugotavlja, da ni mogoče slediti naročnikovi navedbi, da opozorila na portalu v zvezi s tem očitkom ni prejel, saj je dne 4. 10. 2018 ob 9.40 objavil odgovor na vprašanje potencialnega ponudnika, v katerem je ponudnik opozarjal (med drugim) tudi na neskladnost naročnikovih zahtev. Državna revizijska komisija v zvezi s splošno določbo ugotavlja, da je naročnik v dokumentu Specifikacije, VI. Zaveze ponudnika določil »Ponudnik je zavezan, da pred oddajo ponudbe preuči projektno dokumentacijo, si ogleda lokacijo in predvidi potreben obseg in zahtevnost ter organizacijo gradnje. Neodvisno od podatkov, ki so vsebovani v razpisni dokumentaciji, mora ponudnik pred oddajo ponudbe pridobiti vse podatke, ki se nanašajo na predmet naročila po tej razpisni dokumentaciji in lahko vplivajo na predmet naročila, na ponudbeno ceno ali ponudnikove obveznosti. […]«, ugotavlja pa tudi, da se citirana zahteva naročnika nanaša na podatke, ki v fazi do oddaje ponudbe že obstajajo in zgolj s temi podatki (ki že obstajajo) se je vlagatelj, glede na vsebino zahteve, dolžan seznaniti. Ker naročnik dokončno izdelanega BIM 3D modela še nima, zahteve po seznanitvi na take podatke ni mogoče širiti, saj to že po naravi stvari ni možno.

V dokaz zatrjevanih očitkov, obravnavanih v tej točki, je vlagatelj predlagal angažiranje strokovnjaka za BIM, npr. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Katedre za operativno gradbeništvo, za izdelavo forenzične analize poteka projektiranja in gradnje ter določitve odgovornosti za zamudo ali društva SiBIM. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel, katera konkretna dejstva (očitane kršitve) s predlaganim dokaznim predlogom dokazuje in kako bo izvedba dokaznega predloga vplivala na ugotavljanje zatrjevane očitane kršitve naročnika, zato je dokazni predlog kot nesubstanciranega zavrnila. Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika predlaga še, da se o pomembnosti BIM 3D modela za oblikovanje cene s klavzulo »ključ v roke« povpraša BIM strokovnjake, a Državna revizijska komisija ugotavlja, da morebiten odgovor, ki bi potrdil vlagateljeve navedbe, v konkretnem primeru ne bi spremenil prehodnih ugotovitev Državne revizijske komisije v tej točki.

b) Vzorčna stanovanja

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- bi moral naročnik objaviti podrobna navodila glede izdelave vzorčnih stanovanj in natančno opredeliti zahteve glede njihove izdelave (velikost, oprema, pozicija na načrtu, prek katere bi bila razvidna kvadratura, lega, razporeditev stanovanj ipd.), ne pa zgolj navesti, da bosta vzorčni stanovanji dve in tipsko različni, saj bi se ponudniki le tako lahko seznanili s predmetom javnega naročila, ocenili okvirni strošek njihove izdelave in oblikovali ponudbeno ceno,
- izdelava vzorčnih stanovanj predstavlja znaten strošek, ki se lahko giblje med 10.000,00 in 50.000,00 EUR ali še več, kar je odvisno o velikosti stanovanja, razporeditve in zahtev glede njegove opremljenosti,
- naročnik od ponudnikov zahteva, da v svojo ponudbeno ceno vključijo izdelavo dveh vzorčnih stanovanj, skupaj z njuno celotno opremo.

Naročnik v sklepu navaja, da
- mora izvajalec vzorčna stanovanja izdelati v okviru predmeta javnega naročila,
- je strošek izdelave vzorčnih stanovanj vključen že v okviru popisov in ne gre za dodaten strošek v smislu izdelave dodatnih stanovanj, ki v popis niso vključena oziroma njihovega morebitnega opremljanja z notranjim pohištvom izven predmeta javnega naročila,
- je navedeno razlog, da ni podal nikakršnih dodatnih navodil glede njihove izdelave,
- vzorčna stanovanja predstavljajo prva stanovanja, ki bodo izdelana v okviru javnega naročila, po ugotovitvi njihove ustreznosti pa bo moral izvajalec izdelati še ostala.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da naročnik ne zahteva zgolj izvedbe stanovanj, ki je vključena v popis, temveč popolno opremljenost dveh stanovanj, za razstavne, promocijske namene ter oglede potencialnih kupcev, saj opremljeno stanovanje daje boljšo predstavo o potencialnih stanovanjih, elementov v zvezi z opremljanjem pa naročnik ni opredelil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve glede izdelave vzorčnih stanovanj določil v:
- v dokumentu Specifikacije, VI. Zaveze ponudnika, kjer je med drugim določil: »[…], izdelava vzorčnih stanovanj« ter
- v členu 7.6. vzorca pogodbe (obeh sklopov), v kateri je med drugim določil: »[…] izdelati vzorčna stanovanja skladno s terminskim planom in navodili naročnika […]«.

Naročnik je na portalu javnih naročil glede izdelave vzročnih stanovanj prejel več vprašanj potencialnih ponudnikov, in sicer
- vprašanje: »V 7.6. členu pogodbe je navedena naslednja obveznost izvajalca:
"izdelati vzorčna stanovanja skladno z terminskim planom in navodili naročnika". Da bomo lahko ponudniki pravilno ovrednotili stroške v zvezi z izdelavo vzorčnih stanovanj, naj naročnik določi število in tip vzorčnih stanovanj, ki jih je predvidel ter določi rok (čas), do katerega morajo biti vzorčna stanovanja pripravljena!«,
na katerega je naročnik dne 28. 9. 2018 ob 13.51 odgovoril:
»Vzorčni stanovanji sta dve, ki sta tipsko različni. Vzorčni stanovanji je potrebno izdelati v najkrajšem možnem roku, glede na potek gradnje.«,

- vprašanje: »Prosimo da naročnik določi, katera stanovanja (označena pozicija stanovanja v načrtu) morajo biti skladno s7.6. členom pogodbe izdelana kot vzorčna stanovanja in do kdaj.«,
na katerega je naročnik dne 28. 9. 2018 ob 13.56 odgovoril:
»Na vprašanje je naročnik že odgovoril.«

- vprašanje: »Vezano na odgovor objavljen dne 28.9.2018 13:56: VPRAŠANJE Prosimo, da naročnik določi, katera stanovanja (označena pozicija stanovanja v načrtu) morajo biti skladno s 7.6. členom pogodbe izdelana kot vzorčna stanovanja in do kdaj. ODGOVOR: Na vprašanje je naročnik že odgovoril. Na konkretno vprašanje naročnik ni odgovoril, zato ga ponovno pozivamo, da določi konkretno, katero stanovanje mora biti pripravljeno kot vzorčno: določi v katerem objektu in v katerem nadstropju se nahaja ter označi številko stanovanja, saj so vsi ti podatki pomembni za pravilno pripravo terminskega plana in posledično vplivajo tudi na višino stroškov vzorčnih stanovanj.«,
na katerega je naročnik dne 4. 10. 2018 ob 9.40 odgovoril:
»Naročnik je že podal število vzorčnih stanovanj, mikrolokacija posameznega stanovanja ni potrebna za uspešno pripravo razpisa. Mikrolokacija se bo določila na podlagi dogovora z izbranim ponudnikom.«

Državna revizijska komisija na podlagi odgovorov, ki so postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skladno s prvo povedjo tretjega odstavka 67. člena ZJN-3, ugotavlja, da je naročnik določil izvedbo dveh, tipsko različnih vzorčnih stanovanj, v najkrajšem možnem času glede na potek gradnje, pri čemer bosta mikrolokacijo določila naročnik in izbrani ponudnik. Naročnik v sklepu navaja, da potrebe po dodatnih navodilih glede izdelave vzorčnih stanovanj ni, saj so vse zahteve že zajete v okviru pripravljenega popisa del. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedb vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika izhaja, da tej naročnikovi navedbi pritrjuje (navaja namreč »Naročnik od izbranega ponudnika zahteva izdelavo 2 vzorčnih stanovanj. To ni zgolj izvedba stanovanj, ki je vključena v popis, temveč popolno opremljenost dveh stanovanj […]«, stran 11). Med vlagateljem in naročnikom tako ni sporno, da zahtevani vzorčni stanovanji predstavljata del celote vseh stanovanj, ki se jih ponudniki zavezujejo izvesti v okviru predmeta tega javnega naročila in v obsegu, kot že izhaja iz popisa del. Navedba vlagatelja, da zaradi odsotnosti navodil glede izdelave vzorčnih stanovanj, to je podatkov o velikosti, poziciji na načrtu, kvadraturi, legi in razporeditvi stanovanja (z izjemo opremljenosti, ki bo obravnavana v nadaljevanju), ne more oblikovati ponudbene cene, je tako neutemeljena.

V zvezi z očitkom o odsotnosti navodil glede (popolne) opremljenosti obeh vzorčnih stanovanj pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem v zvezi na portalu javnih naročil ni prejel opozorila (vprašanja so se nanašala zgolj na število in tip vzorčnih stanovanj, rok njihove izvedbe, pozicijo vzorčnih stanovanj v načrtu, objekt, nadstropje in številko stanovanja). V predrevizijskem in revizijskem postopku se, skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN, ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. Ker je v predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil bilo objavljeno obvestilo o naročilu (kot izhaja iz poglavja I.) in ker naročnik na zatrjevano odsotnost navodil v zvezi s (popolno) opremljenostjo obeh vzorčnih stanovanj pomanjkljivost ni bil opozorjen, Državna revizijska komisija teh navedb vlagatelja ni presojala.

c) Vzorec protokola prevzema

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da se o postopkih poteka prevzema naročnik in ponudnik dogovorita v posebnem protokolu, na katerega se na več mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi sklicuje, vendar njegove vsebine ni objavil,
- iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil izhaja, da bo pri prevzemu zahteval prisotnost večjega števila udeležencev, koliko in katerih ter kaj se bo od njih zahtevalo, pa tudi koliko časa bo prevzem trajal, pa ni pojasnil, ravno ti podatki pa so osnova za dimenzioniranje kadra s strani ponudnika in določitev stroškov za prevzem in oblikovanje ponudbene cene.

Naročnik v sklepu navaja, da
- je protokol izvedbeni dokument, s katerim se pisno uskladijo vsebine, o katerih se pogodbeni stranki lahko dogovorita šele v zadnji fazi izvajanja gradnje in skladno z dejanskim stanjem, saj bi bilo dogovarjanje o teh vsebinah v času oddaje ponudbe nemogoče,
- je prepričan, da za oceno stroška prevzema ponudniki ne potrebujejo podrobnega protokola, saj se v njem predvidijo zgolj točni roki primopredaj po posameznih stanovanjih, poslovnih enotah in skupnih delih ter določi število skupin za pregled, pri čemer število skupin in točne datume vedno določa izvajalec, naročnik pa mu zgolj sledi, kar se zapiše v protokol.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s protokolom prevzema določil:
- v dokumentu Specifikacije, V. Časovni mejniki (med drugim): »Naročnik in ponudnik opravita prevzem v 120 dneh po končanju del (po pridobitvi pravnomočnega uporabnega dovoljenja objektov), o postopkih poteka prevzema se dogovorita v posebnem protokolu.«
- v 9.1. členu vzorca pogodbe (v obeh sklopih): »[…] Za postopke prevzema objektov vključno s primopredajami skupnih delov in naprav ter primopredajami posameznih enot se pred izvedbo sestavi poseben protokol, ki ga podpišeta naročnik in izvajalec.«.

Naročnik je glede protokola prevzema prejel več vprašanj z zahtevo po konkretnejši opredelitvi njegove vsebine, na katera je na portalu javnih naročil odgovoril:
- dne 4. 10. 2018 ob 9.06: »V protokolu se natančno navedejo datumi za kvalitativni prevzem in predajo dokumentacije, vse v okviru podpisane gradbene pogodbe.«,
- dne 4. 10. 2018 ob 10.13: »Prevzemi se bodo izvajali skladno s protokolom, prav tako dinamika, vse v okviru pogodbenih določil.«,
- dne 4. 10. 2018 ob 10.35: »Število udeležencev in roki bodo dogovorjeni s protokolom. V naročnikovem interesu je, da se izvede čim prej.«,
- dne 17. 10. 2018 ob 13.58: »Naročnik je na vprašanje že odgovoril; protokol je le dogovor glede terminov in načina prevzemov v obojestranskem soglasju.«.

Naročnikovi odgovori so postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skladno s prvo povedjo tretjega odstavka 67. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija, upoštevaje zgoraj citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede protokola prevzema in upoštevaje naročnikove odgovore, ugotavlja, da bo vsebina protokola določena v izvedbeni fazi javnega naročila, saj njene vsebine v fazi do oddaje ponudb niti ni mogoče konkretno opredeliti. Državna revizijska komisija ne oporeka vlagatelju, da mora izvedbo prevzema oziroma njegov strošek ustrezno ovrednotiti v ponudbeni ceni, vendar pa ugotavlja, da odsotnost konkretizirane vsebine protokola vlagatelju v fazi priprave ponudbe vlagatelju ne preprečuje, da bi (avtonomno) oblikoval svojo ponudbeno ceno in oddal dopustno ponudbo. Od vlagatelja, ki je strokovnjak na področju gradenj, gre namreč pričakovati, da bo, upoštevaje razpoložljive podatke (vse zahteve v zvezi z izgradnjo, torej zahteve v zvezi s celotnim predmetom javnega naročila) in upoštevajoč predvideno izvajanje del (časovnico izvedbe javnega naročila, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter glede na pretekle izkušnje, zmogel oceniti tveganje pri izvedbi zanj sporne določbe in določiti ustrezno ponudbeno ceno (obsežneje je oblikovanje ponudbene cene in opredelitev tveganj Državna revizijska komisija obravnavala v točki 3a) te obrazložitve in se v izogib ponavljanju sklicuje na tam zapisano).

d) Meritve zvočne izolacije

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da zahteve glede meritve zvočne izolacije niso dovolj natančno opredeljene, da bi bilo mogoče oblikovati ponudbeno ceno in pripraviti dopustno ponudbo. Naročnik ni opredelil za koliko konstrukcijskih sklopov je meritve potrebno opraviti in kakšno število meritev je potrebno za posamezni konstrukcijski sklop niti to ni opredeljeno v veljavni zakonodaji, na katero se je, v odgovoru na portalu javnih naročil, skliceval naročnik.

Naročnik v sklepu navaja, da
- se meritve zvočne izolacije opravijo skladno z zahtevami veljavne zakonodaje,
- mora pri večstanovanjskih objektih izvajalec pred tehničnim pregledom zagotoviti izvedbo meritev zvočne izolacije, ki so namenjene postopku priprave dokazila o zanesljivosti objekta in posledično zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja, kar je v domeni ponudnika,
- bi moral biti ponudnik kot strokovnjak na svojem področju seznanjen z omenjenimi postopki in aktivnostmi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu Specifikacije, VI. Zaveze ponudnika določil zahteve glede meritve zvočne izolacije, in sicer: »meritve zvočne izolacije za vse izvedene konstrukcije in vgrajene elemente; rezultati meritev morajo ustrezati zahtevam veljavnega pravilnika oziroma standardov ter izdelanemu elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah in izkazom o zaščiti pred hrupom. Izvedenih del, ki ne bodo ustrezala pogojem iz te alineje naročnik oziroma vodja nadzora ne bo priznal in bo zahteval ponovno izvedbo.«.

Iz navedenega izhaja, da naročnik zahtev glede meritve zvočne izolacije ni določil zgolj pavšalno, v smislu generalne skladnosti z veljavno zakonodajo, ampak je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da morajo rezultati meritev »ustrezati zahtevam veljavnega pravilnika oziroma standardov ter izdelanemu elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah in izkazom o zaščiti pred hrupom«, v odgovoru na portalu javnih naročil, ki je bil objavljen dne 17. 10. 2018 ob 12.23, pa je še enkrat navedel, da se meritve »izvedejo skladno s specifikacijami in veljavno zakonodajo.«. Državna revizijska komisija po vpogledu v projektno dokumentacijo ELABORAT GF_ZVOK ugotavlja, da je naročnik objavil dokument Izkaz o zaščiti pred hrupom iz avgusta 2018, kot tudi dokument Elaborat zaščite pred hrupom v stavbah iz avgusta 2018, v katerem so v točki 3.0 navedeni seznam relevantnih predpisov in tehnični normativi: Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/2012, s sprem.), Tehnična smernica TSG-1-005:2012 Zaščita pred hrupom v stavbah (št.: 35101-453/2011, 25.1.2012), Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, s sprem.) ter več standardov. Iz navedenega izhaja, da je naročnik natančno opredelil zahtevan obseg izvajanja meritev zvočne izolacije, saj je že v zahtevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, za kaj vse se meritve izvedejo (»za vse izvedene konstrukcije in vgrajene materiale«), določil pa je tudi, katerim konkretnim predpisom morajo ustrezati. Ker je torej obseg meritev določen, število njihovih ponovitev pa odvisno od (kvalitete) predhodno izvedenih del izvajalca predmetnega javnega naročila (ponudnik mora meritve izvesti tolikokrat, kot je to potrebno, da bo izkazana ustreznost izvedenih del glede na pogoje, ki jih bo naročnik oziroma vodja del priznal) in ne od naročnika, Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja o nenatančno opredeljenih tehničnih specifikacijah v zvezi z meritvami zvočne izolacije zavrača kot neutemeljene.

e) Zemeljska dela

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da so tehnične specifikacije za zemeljska dela pripravljene v nasprotju z 68. členom ZJN-3 in temeljnimi načeli javnega naročanja, saj so pomanjkljive do te mere, da ni znano, kaj naj bi ponudniki pri zemeljskih delih sploh ponudili. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da naročniku naloži, da vsa zemeljska dela iz predmetnega postopka javnega naročila umakne oziroma podredno ugotovi, da so tehnične specifikacije glede zemeljskih del neustrezne, dokler naročnik zemeljska dela v bistvenem delu oddaja s cenovno klavzulo »ključ v roke«.

Vlagatelj zatrjuje, da
- naročnik zahteva, da se pri izvedbi upošteva že izvedeno stanje gradbene jame, vendar nihče ne ve, kakšne lastnosti bo imela in v kakšnem stanju bo gradbena jama, ko jo bo prevzel izvajalec predmetnega javnega naročila, saj so določena zemeljska dela še v teku,
- naročnik pričakuje, da ponudniki kot del tehnične specifikacije upoštevajo okoliščine, ki v času oddaje ponudbe ne bodo obstajale in ne bodo poznane niti naročniku,
- naročnik ponudnikom ni predal predizmer za zemeljska dela, s katerimi nedvomno razpolaga, niti ni določil kote primopredaje višine izkopa, zaradi česar ni mogoče ugotoviti količin in tehničnih specifikacij izkopa,
- da je že glede na številna nepredvidena dela zaradi bistveno drugačnega stanja na terenu od tistega, ki ga je izvajalcu dal na voljo naročnik, ki pomenijo (javno znano) neizogibno zamudo (zahtevek trenutnega izvajalca za podaljšanje roka je naročnik že prejel in naj ga predloži Državni revizijski komisiji), objektivno nemogoče, da bi naročnik za predmetno javno naročilo zagotovil nujno potrebne podatke za pripravo ponudbe,
- da bi moral naročnik klavzulo »ključ v roke« spremeniti v klavzulo »cena na enoto« za vsa zemeljska dela, ne zgolj za dela v postavkah 3 do 7, saj gre za isto vrsto del (zemeljska dela, ki jih trenutno izvaja drug izvajalec), iz postavk pa ni mogoče razbrati niti obsega, niti lokacije, količine oziroma načina izvedbe teh del,
- v primeroma izpostavljeni postavki 8 (nadzor geomehanika) in postavki 13 (črpanje vode iz gradbene jame) enoto mere predstavlja »kpl«, vendar ni znano, kaj ti dve postavki po vsebini obsegata in njun natančen obseg del še ni znan, zaradi česar bi bil obračun s cenovno klavzulo »cena na enoto« nujen,
- pri postavkah, kjer je kot enota mere določen komplet (kpl), formalna sprememba klavzule iz »ključ v roke« v »cena na enoto« ne bo spremenila ničesar, saj količine znotraj postavke »kpl« še vedno ne bodo določene.

Vlagatelj predlaga angažiranje izvedenca gradbene stroke, ki naj se med drugim opredeli do vprašanja, ali je na podlagi dostopnih podatkov mogoče izračunati tveganje vseh nepredvidenih in nepredvidljivih del.

Naročnik v sklepu navedbe o nejasnih in pomanjkljivih tehničnih specifikacijah zemeljskih del zavrača in se čudi, da je vlagatelju situacija v zvezi z zemeljskimi deli trenutnega izvajalca poznana bolj, kot njemu samemu, saj je zahtevek za podaljšanje roka prejel šele po tem, ko je prejel zahtevek za revizijo.

Naročnik navaja, da
- je iz klavzule »ključ v roke« izločil dela v postavkah 3 do 7, ki pomenijo potencialno tveganje za ponudnika glede količin, zaradi nadaljevanja del od predhodnega izvajalca, ostale postavke pa so vezane na druga zemeljska dela in so s strani projektanta v okviru klavzule »ključ v roke« dovolj natančno opredeljene,
- je kot »kpl« opredeljen nadzor geomehanika, pri katerem mora ponudnik, glede na njegovo tehnologijo gradnje in čas izvedbe, sam oceniti koliko časa bo potreboval, enako velja tudi za postavke črpanje vode, izvedba transportnih poti, čiščenje dna gradbene jame, izdelava klančine za dostop do gradbene jame,
- vrednost vseh teh del predstavlja manj kot promil celotne pogodbene vrednosti,
- glede očitka v zvezi s postavkami, kjer je kot enoto mere določil »kpl«, ni prejel nobenega opozorila.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja:
- da je naročnikovo sprenevedanje o trenutku seznanitve s problematiko glede zemeljskih del mogoče razčistiti na način, da Državna revizijska komisija zasliši zakonitega zastopnika izvajalca zemeljskih del o podrobnostih seznanitve naročnika,
- naročnik cenovne klavzule pri zemeljskih delih v resnici sploh ni spremenil,
- cena na enoto »kpl« ni nič drugega kot prikrita klavzula »ključ v roke«,
- naročnik priznava, da je takšen način določitve cene neprimeren.

Kot v tej obrazložitvi že zapisano, je predmet javnega naročila izgradnja stanovanjske soseske, za katerega mora ponudnik ceno oblikovati s klavzulo »ključ v roke«. (Predhodna) zemeljska dela v zvezi z izkopom gradbene jame je naročnik oddal z drugim, ločenim javnim naročilom, kar izhaja iz več delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (velja za oba sklopa), in sicer iz
- popisa del, zavihek zemeljska dela »Naročnik SSRS je za izvedbo izkopa in varovanja gradbene jame že izvedel javni razpis, na katerem je bil izbran izvajalec RAFAEL gradbena dejavnost d.o.o. Sevnica. V času zaključevanja preostale projektne dokumentacije faze PZI (ki je del tega razpisa), se dela izkopov in varovanja gradbene jame že izvajajo.«,
- dokumenta Specifikacije: »Trenutno na tem območju že potekajo zemeljska dela in zaščita gradbene jame.«.

Iz uvodnih opomb popisa zemeljskih del (popis GO klet, vrstice 7-13) izhaja, da bo izvajalec izkopov in varovanja gradbene jame (po drugem, ločenem javnem naročilu) izvedel dela do nivoja konglomerata oziroma proda, izvajalec po predmetnem javnem naročilu pa bo izvedel dokončni izkop gradbene jame, ki je potreben pod koto konglomerata in pripravil temeljna tla, skladno z navodili vseh delov geomehanskega poročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta Poročilo o geološko-geomehanskih in hidrogeoloških raziskavah z dne 17. 5. 2017 in Dodatek k poročilu o geološko-geomehanskih raziskavah z dne 6. 9. 2018 del objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Z odgovorom na portalu javnih naročil z dne 17. 10. 2018 ob 13.39: »Naročnik bo postavke 3 do 7 v zavihkih Zemeljska dela za posamezni sklop obračunal kot »cena na enoto« in z njih umika klavzulo »ključ v roke«. […]« in z vzorcem spremenjene pogodbe, objavljene istega dne, je naročnik pri nekaterih postavkah iz popisa zemeljskih del, ki se nanašajo na dokončni izkop gradbene jame ter dobavo in vgrajevanje tamponskega materiala (v obeh sklopih: dokument Popis del: 118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_01 GO klet oziroma dokument 118 BRDO II (PZI_razpis)_E3_POPIS_01 GO klet.xlsx), spremenil način njihovega obračunavanja, in sicer iz klavzule »ključ v roke« v klavzulo »cena na enoto. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za naslednje postavke:
- Postavka 3: »Strojni široki izkop v terenu IV.ktg, z nakladanjem na kamion […]«
- Postavka 4: »Strojni izkop za pasovne temelje v terenu IV.ktg., z nakladanjem na kamion. […]«
- Postavka 5: »Odvoz izkopanega materiala v trajno deponijo izvajalca oz. predelavo. […]«
- Postavka 6: »Dobava in vgrajevanje tamponskega materiala za sanacijo mest s slabim materialom, s planiranjem v plasteh do 30cm ter utrjevanjem do potrebne zbitosti […]«
- Postavka 7: »Dobava in vgrajevanje tamponskega materiala pod talnimi ploščami in pasovnimi temelji, nasip v debelini 30cm, s planiranjem […]«.

Preostale postavke iz popisa zemeljskih del v sklopu 1, v katerih je klavzula »ključ v roke« ohranjena, so:
- Postavka 1: »Čiščenje in priprava dna izvedene gradbene jame pred pričetkom del – pavšal, E/M: kpl, količina: 1«;
- Postavka 2: »Izvedba transportnih poti za čas gradnje […] – pavšal, E/M: kpl, količina: 1«;
- Postavka 8: »Nadzor geomehanika, E/M: kpl, količina: 1«;
- Postavka 9: »Dobava in vgradnja novega koherentnega zasipnega materiala […], E/M: m3, količina: 16.035,00«;
- Postavka 10: »Zasip vkopanega dela objekta […], E/M: m3, količina: 2.265,00«;
- Postavka 11: »Dobava in polaganje ločilnega geosintetika, […], E/M: m2, količina: 1.422,00«;
- Postavka 12: »Izdelava gradbiščne klančine […], E/M: kpl, količina: 1,00«;
- Postavka 13: »Črpanje vode iz gradbene jame nastale pred prevzemom del v izvedbo ter ves čas potrebe izvajanja del podzemnega dela […], E/M: kpl, količina: 1,00«.
V sklopu 2 gre za smiselno enake postavke kot v sklopu 1, a z drugačnimi količinami (kjer so le-te določene v m2 ali m3) in dodatno postavko »Zasip vkopanega dela objekta z materialom od izkopa […], E/M: m3, količina: 3.000,00« (op. gre za dodatno postavko 9, postavke ki sledijo, so glede na postavke iz popisa zemeljskih za sklop 1 ustrezno preštevilčene).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tisti, ki je izbranemu ponudniku dolžan zagotoviti pogoje za pričetek izvajanja del po predmetnem javnem naročilu, na način in v obsegu, kot jih je predvidel kot izhodišče za pripravo popisov del. Situacija, ko ne ponudnikom ne naročniku stanje gradbene jame oziroma stanje za primopredajo izkopa v fazi pred oddajo ponudbe ni in (zaradi narave stvari) ne more biti znano, po presoji Državne revizijske komisije v konkretnem primeru še ne omogoča zaključka, da tehnične specifikacije za zemeljska dela niso določene dovolj natančno, da ponudniki ne bi vedeli, kaj se naroča, oziroma da so določene na način, ki ponudnikom (vlagatelju) onemogoča pripravo dopustne ponudbe.

Naročnik je namreč v popisu jasno opredelil, da bo izkop gradbene jame izveden do nivoja konglomerata oziroma proda, kar je predmet drugega, ločenega javnega naročila. V tem smislu gre po presoji Državne revizijske komisije razumeti tudi zahtevo po upoštevanju že izvedenega stanja gradbene jame (in ne v smislu dejanskega stanja gradbene jame v naravi v trenutku primopredaje) in v tem smislu gre kot neutemeljene zavrniti navedbe vlagatelja o nepoznavanju končnega stanja in drugih podatkov glede gradbene jame. Slednjo ugotovitev potrjuje tudi odgovor naročnika na portalu javnih naročil »Gradbena jama bo pripravljena do sloja konglomerata (ki se po dopolnjenem geomehanskem poročilu nahaja na 80% površine gradbene jame, na 20% pa prodec [...])« z dne 4. 10. 2018 ob 10.35. Navedeni nivo predstavlja osnovo za nadaljevanje del izbranega ponudnika na tem javnem naročilu, torej osnovo za izvedbo dokončnega izkopa gradbene jame, ki je potreben pod koto konglomerata in pripravo temeljnih tal, skladno z navodili vseh delov geomehanskega poročila, kot je jasno opredeljeno v postavkah 3-7 popisa zemeljskih del (zasip, vgrajevanje tamponskega materiala, planiranje ipd).

Tudi glede preostalih postavk, pri katerih je naročnik ohranil način obračunavanja s klavzulo »ključ v roke« (to je, v sklopu 1 v postavkah 1, 2, 8-14, v sklopu 2 pa v postavkah 1, 2, 9-15), Državna revizijska komisija ugotavlja, da so določene dovolj jasno, da je na njihovi podlagi mogoče pripraviti dopustno ponudbo.

Postavke, katerih količina je določena z mersko enoto »kpl«, je namreč naročnik opredelil na način, da je ponudnikom prepustil odločitev, da upoštevaje popise del, projektno dokumentacijo in drugo relevantno dokumentacijo sami opredelijo njihov način izvedbe ter predvidijo potek njihovega izvajanja (npr. čiščenje in priprava dna gradbene jame pred pričetkom del, izvedba transportnih poti za čas gradnje, nadzor geomehanika). Četudi le-te niso razdelane do zadnje podrobnosti (za kar se zavzema vlagatelj), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-3 naročnika k takemu ravnanju in opisu tehničnih specifikacij ne zavezuje, hkrati pa je iz opisa (vsebine) navedenih postavk jasno razvidno, kaj naročnik želi (obligacija uspeha). Na ponudniku je, da upoštevaje svoj delovni proces torej določi način njihove izvedbe.

Prav tako pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so jasno določene tudi postavke, katerih količine so določene z mersko enoto »m2« ali »m3« in so količinsko tudi konkretno ovrednotene (npr. 16.035 m3 za dobavo in vgradnjo novega koherentnega zasipnega materiala, 1.422,00 m2 za dobavo in polaganje ločilnega geosintetika). Upoštevati gre tudi, da je naročnik v popisu del navedel tudi podatke, ki so predstavljali podlago za pripravljene kalkulacije po popisu del (npr. predvidena povprečna kota terena pred pričetkom izvajanja del je 301,70 (vrh konglomerata); kota dna izkopa v območju kleti objektov je 301,41 ter dodatno poglobitev za pasovne temelje; kota dna izkopa v območju garaže je 301,76 ter dodatno poglobitev za pasovne temelje; Predvideni izkop se izvede do kote dna podložnega betona in dodatno 30cm za sloj tamponskega nasipa.«, vrstice 52-56 popisa zemeljskih del).

Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, mora naročnik ponudnikom zagotoviti tiste informacije in toliko informacij, kot jih je potrebno, da na njihovi podlagi (enako informirani) ponudniki lahko oblikujejo ponudbeno ceno. Izhajajoč iz predhodno navedenega, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da bi tehnične specifikacije v delu zemeljskih del opredelil na način, ki ne bi bil skladen z 68. členom ZJN-3. Dodatno Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre od ponudnikov, kot strokovnjakov na področju gradnje pričakovati, da v okviru priprave ponudbene cene, na podlagi znanj, preteklih izkušenj in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, oblikujejo svojo ponudbeno ceno in vanjo, v kolikor ugotovijo, da je to potrebno, vključijo tudi morebitna tveganja, povezana z izvedbo zahtevanih del (več o določitvi predmeta javnega naročila in oblikovanju ponudbene cene je Državna revizijska komisija zapisala v točki 3) in točki 3a) te obrazložitve in se v izogib ponavljanju nanju sklicuje).

V posledici ugotovljenega, Državna revizijska komisija zavrača navedbe vlagatelja, s katerimi opisuje problematiko glede trenutnega izvajanja izkopa gradbene jame, kot brezpredmetne, zaradi tega pa zavrača tudi vse s tem povezane vlagateljeve dokazne predloge.

Ker, kot ugotovljeno, naročniku ni mogoče očitati, da je tehnične specifikacije v obravnavanem delu pripravil na način, ki ni skladen z ZJN-3, je Državna revizijska komisija tudi dokazni predlog s postavitvijo izvedenca gradbene stroke zavrnila kot nepotrebnega. Izvedba tega dokaza namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na predstavljene ugotovitve Državne revizijske komisije.

Naročnik opozarja, da v zvezi z navedbo vlagatelja glede oblikovanja postavk z mersko enoto »kpl« ni prejel nobenega opozorila. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedbe vlagatelja ni mogoče razumeti kot (samostojnega) očitka naročniku, temveč kot opozorilo oziroma kot del trditvene podlage o neustreznosti predvidenega načina obračunavanja glede na pripravljenost tehničnih specifikacij v primeru, da bi naročnik klavzulo »ključ v roke« v spornih postavkah z mersko enoto »kpl« spremenil v klavzulo »cena na enoto«. Vlagatelj namreč meni, da bi moral naročnik, v primeru take spremembe obračuna s spremenjeno cenovno klavzulo v spornih postavkah, v spornih postavkah korigirati tudi njihovo količino (ne samo mersko enoto (npr. h, m2, m3…).

f) Sklicevanje na blagovno znamko proizvajalca opreme

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- se je naročnik v več postavkah popisa del neutemeljeno skliceval na blagovno znamko in tip proizvoda določenega proizvajalca z oznako »kot naprimer«, s čemer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov,
- pri izdelkih oziroma materialih, kjer je navedel proizvajalca določenega izdelka, navedbi ni dodal besed »ali enakovredno«,
- se naročnik na blagovno znamko lahko sklicuje le takrat, ko na drug način ne more opisati produkta, v konkretnem primeru pa je s podanim opisom dovolj natančno in razumljivo opisal predmet javnega naročila,
- iz določbe o enakovrednosti ponujenega materiala iz dokumenta Specifikacije ne izhaja, v katerem delu se zahteva enakovrednost izdelka, saj je pojasnilo splošno in opisuje lastnosti, ki predstavljajo celoto izdelka, dovoljena enakovrednost pa dejansko pomeni identičnost ponujenega izdelka zahtevanemu,
- ponudnike, ki bi ponudili enakovreden izdelek drugega proizvajalca, naročnik spravlja v neenak položaj s tem, ko je določil, da pred vgradnjo materiala oziroma opreme potrdi njegovo enakovrednost, ta pridržana pravica naročnika kaže na njegovo očitno namero, da od ponudnikov zahteva le izdelke navedenega proizvajalca.

Naročnik v sklepu navaja, da
- z navedenimi blagovnimi znamkami pri posameznih postavkah v popisu del ni kršil ZJN-3, saj so navedene primeroma in ne kot zahteva,
- zgolj opis pri posameznih postavkah ne zadošča in drugače predmeta javnega naročila ne more dovolj natančno opisati,
- je v dokumentu Specifikacije določeno, v katerem delu se zahteva enakovrednost izdelkov,
- s potrditvijo enakovrednosti izdelka pred vgradnjo zgolj preveri, če ponujeni proizvod dejansko ustreza njegovim zahtevam in gre za dodatno previdnost, da bo dejansko dobil, kar potrebuje.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik na portalu javnih naročil prejel vprašanje: »V popisih del so navedeni proizvajalci opreme z oznako "kot naprimer: ..." in opisno navedene karakteristike opreme. Naročnik naj navede pri proizvajalcih opreme tiste specifikacije, ki so za naročnika bistvene, da jih ponudniki lahko upoštevajo in vključijo v svojo ponudbo, pri tem naj se naročnik omeji na bistvene parametre in ne na splošne specifikacije iz katalogov proizvajalcev opreme. Niso vsi parametri merodajni za določanje ekvivalentnosti opreme.«,
na katerega je dne 17. 10. 2018 ob 14.18 odgovoril:
»Ekvivalent je opisan v specifikacijah na strani 13, predzadnji odstavek.«

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik na zatrjevano kršitev o neutemeljenem sklicevanju na blagovno znamko in tip proizvoda, na kršitev o umanjkanju besede »ali enakovredno« pri navedbah proizvajalca določenega izdelka ter na nezakonitost zahteve po predhodni potrditvi ponujenega enakovrednega materiala ni bil opozorjen (opozorjen je bil le na problematičnost parametrov za določanje ekvivalentnosti ponujene opreme, kot izhaja iz predhodno citiranega odgovora na portalu javnih naročil). V posledici navedenega Državna revizijska komisija teh navedb, v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN (več o tem je Državna revizijska komisija zapisala v točki 3b) te obrazložitve in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje), vsebinsko ni presojala.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da iz določbe o enakovrednosti ponujenega materiala ne izhaja, v katerem delu se zahteva enakovrednost pri posameznem izdelku, saj je pojasnilo splošno, opisuje lastnosti, ki predstavljajo celoto izdelka, pri tem pa dovoljena enakovrednost ponujenega izdelka dejansko pomeni identičnost ponujenega izdelka zahtevanemu, zaradi česar naročnik obravnava ponudnike, pa Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da ZJN-3 v šestem odstavku 68. člena določa, da v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, če tega ne upravičuje predmet javne naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če predmeta javnega naročila ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Kot izhaja iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-194/2016, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno navesti tiste lastnosti oziroma specifikacije blaga, ki so pomembne za ugotavljanje enakovrednosti ponujenega blaga.

V konkretnem primeru je naročnik v dokumentu Specifikacije, VI. Zaveze ponudnika zapisal:
»[...] V razpisni dokumentaciji (popisi del za izdelavo ponudbenega predračuna) lahko ponudniki na vseh mestih, kjer sta zahtevana material oz. oprema navedena z znamkami, tipi ali proizvajalci, ponudijo material oz. opremo, ki sta najmanj enakovredna zahtevani, zlasti v lastnostih: tehnične lastnosti, kvaliteta, trajnost, oblikovna primerljivost in primernost, okoljska sprejemljivost, stroški vzdrževanja in servisiranja, dobavljivost nadomestnih delov, odzivnost servisa, zadnje stanje tehnike, garancijska in življenjska doba posameznega materiala oz. opreme itd. V primeru zamenjave materiala oz. opreme je potrebno za vsak ponujen material ali opremo izdelati elaborat, s katerim se dokažejo enakovrednost in zagotavljanje bistvenih lastnosti. [...]«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj sam s seboj v nasprotju, saj na eni strani zatrjuje, da je določba o enakovrednosti ponujenega materiala splošna, na drugi strani pa iz njegovih navedb izhaja, da določba opisuje take lastnosti, ki dejansko pomenijo identičnost ponujenega izdelka (da torej lastnosti opisuje preveč podrobno oziroma specifično). Iz sedmega odstavka 68. člena ZJN-3 izhaja dolžnost ponudnika, da v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način dokaže, da predlagane rešitve (material) enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ker vlagatelj ne konkretizira, katera ali katere od navedenih bistvenih lastnosti so tiste, zaradi katerih ne more ponuditi (ali izkazati) enakovrednega proizvoda opisanemu ter predložiti dopustne ponudbe, s svojimi navedbami o neustreznosti določbe o enakovrednosti ponujenega materiala ne zadosti trditvenemu (pa tudi ne dokaznemu) bremenu. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni mogoče napraviti zaključka, da naročnik z določbo o enakovrednosti ponujenega materiala ni zadostil določbam ZJN-3.

g) Sanitarne kabine

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je naročnik tehnične specifikacije za sanitarne kabine, najmanj pa tehnično zahtevo »pregradna steklena stena 53x245cm, kaljeno prozorno steklo, vgrajeno v U profil – nerjaveče jeklo«, navedel tako, da le-te ustrezajo le izdelku enega proizvajalca (Varis Lendava d.o.o.) in da enakovreden izdelek ni mogoč,
- bi moral naročnik najmanj v tej postavki spremeniti tehnični opis tako, da bi ponudniki lahko ponudili izdelek drugega proizvajalca,
- je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki,
- da naročnik favorizira navedenega proizvajalca, kar izhaja iz zapisa v tehničnem poročilu, da se detajlne rešitve GK izvajajo na osnovi sodelovanja med arhitekti in projektanti kabin v fazi projektiranja objekta oziroma GK.

Vlagatelj predlaga angažiranje izvedenca gradbene stroke, ki naj pove, ali je cela postavka, iz katere je razvidno, da je sanitarna kabina z vso opremo definirana zelo podrobno, definirana tako, da ustreza tehničnim zahtevam splošnosti in dostopnosti.

Naročnik v sklepu navaja, da si vlagatelj omenjeno zahtevo povsem napačno razlaga, saj ne gre za kabino proizvajalca Varis Lendava, d.o.o., četudi je le-ta sodeloval v fazi projektiranja, in navedbe o favoriziranju zavrača. Ker sanitarna kabina predstavlja izdelek, ki ga je potrebno izdelati po meri, ga lahko ponudi oziroma izdela vsak ponudnik.

Kot izhaja že iz do sedaj predstavljenih določb v zvezi z oblikovanjem predmeta in tehničnih specifikacij (več o določitvi predmeta javnega naročila in tehničnih specifikacijah je Državna revizijska komisija zapisala v točki 3) in točki 3f) te obrazložitve in se v izogib ponavljanju nanju sklicuje), pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi oziroma naroči predmet javnega naročanja, ne določajo pa, kaj naj naročnik nabavi oziroma naroči. Pri opisu predmeta naročila in pričakovanih tehničnih lastnostih je naročnik načeloma samostojen, vendar mora izhajati iz temeljnih načel javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelji z vložitvijo zahtevka za revizijo varujejo svoj pravni položaj, in sicer ko zatrjevane kršitev naročnika vplivajo na njihov položaj v smislu, da bi jim bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem možnost pridobitve naročila. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na odgovor na vprašanje, ali tehnične specifikacije za sanitarne kabine (zlasti upoštevaje izpostavljeno tehnično zahtevo) izpolnjuje le izdelek proizvajalca Varis Lendava, d.o.o., vlagatelj ne zatrjuje, kako (domnevne) kršitve naročnika posegajo v njegov položaj ponudnika, mu onemogočajo oziroma otežujejo sodelovanje v postopku. Zaradi navedenega vsebinske presoje izpostavljenega očitka ni mogoče opraviti, Državna revizijska komisija pa ne more zaključiti, da je naročnik z oblikovanjem tehničnih specifikacij za sanitarne kabine kršil ZJN-3. V posledici ugotovljenega, je Državna revizijska komisija dokazni predlog s postavitvijo izvedenca gradbene stroke zavrnila kot nepotrebnega.

h) Razhajanja v popisih del in projektni dokumentaciji I.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da v popisu del za elektroinštalacije in v PZI načrtih prihaja do razhajanj tipa opreme in količin. Izpostavlja tri neskladja, v katerih naj bi naročnik poljubno odgovarjal, kateri dokument je merodajen v primeru ugotovljenih neskladij, popis del ali projektna dokumentacija. Naročnikovi odgovori, po zatrjevanju vlagatelja, kažejo na to, da so v objavljeni projektni dokumentaciji neskladja ter da le-ta ni pripravljena na način, ki bi bil skladen z 68. členom ZJN-3.

Vlagatelj opozarja, da naročnik na del vprašanja na portalu javnih naročil, to je, ali je pri oblikovanju ponudbe relevanten popis del ali PZI načrt, ni odgovoril in se ni dotaknil pomanjkljivosti v popisih elektro del, niti ostalih pomanjkljivosti v popisih strojnih del.

Naročnik v sklepu navaja, da ni odgovarjal poljubno, ampak konkretno, in da drugi del vprašanja ni bil spregledan, saj je v zadnji objavi popravka popisa del spremenil količine, kar ni vplivalo na skupno količino svetil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na portalu javnih naročil prejel vprašanje:
»1. V popisu za elektro instalacije ter pri PZI načrtih prihaja do razhajanja tipa opreme in količin. Kot primer navajamo zavihek razsvetljava za sklop E2 in E3, kjer je:
- svetilka SV15:
- PZI načrt: stropna LED svetilka 12W, fi200mm
- popis del: Stropno nadgradno svetilo, dimenzij: fi=300mm, višine 61mm. Opremljeno z LED virom moči 24W/1800 lm, z integriranim napajalnikom. […]
2. svetilka SV17:
- PZI načrt: stropna LED svetilka 18W, fi300mm
- popis del: Stropno nadgradno svetilo, dimenzij: fi=350mm, višine 115mm. Opremljeno z LED virom moči 18W/1400 lm, z integriranim napajalnikom. […]
3. Prav tako so prisotne razlike pri količinah elementov in opreme za sklop E2 in E3 med dejanskimi količinami izrisanih v načrtih ter popisi. Naj navedemo zgolj en primer. Npr. objekt L, sklop E2, količina svetilk SV1 v popisu je 6kos, dejansko v PZI načrtu je 12kos, itd
Podobno kot zgoraj navedeno, se pojavljajo podobne nejasnosti pri preostalih popisih elektro in strojnih del za sklop E2 in E3.
Naročnika pozivamo, da obvesti ponudnike del kateri podatki so relevantni pri sami ponudbi na ključ (t.j. iz popisa del ali PZI načrtov?).«
na katerega je dne 17. 10. 2018 ob 14.06 odgovoril:
»Ad 1.) Pravilna navedba je v popisu.
Ad 2.) Pravilna navedba je v popisu.
Ad 3.) Pravilno število svetilk je v projektu. V popisu je del svetilk SV1 zajetih v postavki svetilke SV2, vendar je skupno število svetilk SV1 in SV2 je ustrezno.«

Izhajajoč iz naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drži navedba vlagatelja, da se naročnik v izpostavljenih treh primerih neskladij med podatki ni skliceval na en sam (relevanten) dokument, temveč v dveh odgovorih na popis del, v enem odgovoru pa na projekt(no dokumentacijo). Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da tak način naročnikovega odgovarjanja (oziroma njegovo sklicevanja na različne dokumente) sam po sebi še ne daje podlage za zaključek, da je na vprašanja odgovarjal poljubno, niti ne daje podlage za zaključek, da so v objavljeni projektni dokumentaciji neskladja ter da ni pripravljena skladno z 68. členom ZJN-3, kot zatrjuje vlagatelj. Naročnik je namreč na konkretno izpostavljena neskladja podal konkretne odgovore, kateri dokument je v posameznem primeru relevanten za presojo razhajanj med tipi in količinami opreme v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da naročnik na vprašanje, kateri dokument je relevanten za presojo morebitnih razhajanj med tipi in količinami opreme v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni odgovoril in se ni dotaknil pomanjkljivosti v ostalih popisih del. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odgovoru na izpostavljeno vprašanje odgovora sicer res ni podal, je pa nanj odgovoril v okviru dveh drugih (vsebinsko enakih) vprašanj, na obe dne 17. 10. 2018 ob 14.18, in sicer »Ni navedeno za kakšna neskladja gre. Zaradi pavšalnega navajanja pomanjkljivosti na vprašanje ni moč odgovoriti.«. Kot izhaja že iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil, tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni konkretiziral (in izkazal) pomanjkljivosti oziroma zatrjevanih neskladij (ravno to pa je namen instituta postavljanja vprašanj na portalu javnih naročil), za katera bi bil odgovor na vprašanje potencialnega ponudnika uporabljiv. Ker potrebe o postavljanju pravila glede urejanja neskladij ni, če sploh ni jasno, katera zatrjevana neskladja naj to pravilo uredi, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v zvezi z obravnavanimi očitki ni mogoče očitati ravnanj v nasprotju z ZJN-3.

i) Razhajanja v popisih del in projektni dokumentaciji II.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v tabelaričnem prikazu navedel 18 neskladij med projektno dokumentacijo in popisom del, na katera (kot zatrjuje sam) naročnika na portalu javnih naročil ni uspel opozoriti zaradi izteka roka za postavljanje vprašanj.

Naročnik je v sklepu po vsebini odgovoril na 14 zatrjevanih neskladij.

Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, mora naročnik v roku, določenem za prejem ponudnikovih vprašanj, vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente (četrti odstavek 61. člena ZJN-3) (več o roku za postavljanje vprašanje je Državna revizijska komisija zapisala v točki 1) in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje). Kot že zapisano, zaradi načina delovanja portala javnih naročil ponudniki po poteku roka za postavljanje vprašanj le-tega ne bodo mogli več uporabiti niti za postavljanje zahtev za dodatna pojasnila o novo objavljenih informacijah niti za opozarjanje naročnika na morebitne nove kršitve. V zvezi z zahtevkom za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v primerih, ko naročnik na portalu javnih naročil poda dodatne informacije po poteku navedenega roka, zato ne bo mogoče šteti, da ni mogoče obravnavati kršitev, ki se nanašajo na zahteve iz spremenjenih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN). V nasprotnem primeru bi bila namreč ponudnikom odvzeta možnost pravnega varstva na podlagi okoliščin, na katere sami niso mogli vplivati.

Upoštevaje navedeno, je Državna revizijska komisija zato za vsako zatrjevano neskladje pred njegovo meritorno obravnavo presojala, ali se nanj nanaša omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ob odsotnosti opozorila na portalu javnih naročil in upoštevaje, da ne gre za očitke v zvezi z informacijami, ki bi jih naročnik zagotovil šele po poteku roka za postavljanje vprašanj, vsebinsko ni presojala naslednjih neskladij med projektno dokumentacijo in popisom del iz tabele:
- točka 1. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE klet.xlsx«, zavihek ogrevanje, poziciji 7 in 8,
- točka 2. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE klet.xlsx«, zavihek hidrant, pozicije 1, 2, 3, 4, 5,
- točka 3. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek hlajenje, pozicija 2,
- točka 4. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek vodovod in kanalizacija, pozicija 2,
- točka 5. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek prezračevanje, pozicija 6,
- točka 6. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek prezračevanje, pozicija 7,
- točka 7. Popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek prezračevanje, pozicija 1.

Vlagatelj nekaterih zatrjevanih neskladij v tabeli ni zatrjeval na (jasen, določen in konkretiziran) način, da bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, na katere postavke v popisu del ali na kateri del projektne dokumentacije se nanašajo. V kolikor gre naslednja zatrjevana neskladja med projektno dokumentacijo in popisom del iz tabele razumeti tako, da vlagatelj v
- točki 8: »V načrtu za razsvetljavo sklop razsvetljave E2 ni vrisana svetilka v kletnem prostoru: M1_K (P3.13) _ shramba 13, M2_K (P3.14) _ shramba 11. Glede na količino popisa 25kos, ter količino vrisanih svetilk v projektni dokumentaciji 24kos je prišlo do napake.« zatrjuje neskladje med popisom del za razsvetljavo in projektno dokumentacijo »118 BRDO II (PZI)_E2_04-1 ELEKTRICNE_risbe_objekt M.pdf«, številka lista P3.13 in P3.14,
- točki 9: »Skupna prešteta količina svetilk SV18 v kletnih prostorih znaša 39 kosov namesto 38kosov, kot navedeno v popisu.« zatrjuje neskladje med projektno dokumentacijo in popisom del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_04-1 ELEKTRICNE.xlsx, zavihek razsvetljava, pozicija 24«,
- točki 12: »Količina pri sklopu E2 za kletno etažo pri svetilkah SV14 se ne ujema med popisom (241kos) ter projektno dokumentacijo (255kos). Prav taka ne z popisom SV14.1 (10kos)« zatrjuje neskladje projektne dokumentacije s popisom del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_04-1 ELEKTRICNE.xlsx«, zavihek razsvetljava, pozicija 20 in 21,
- točki 14: »Količina med popisom ter načrti v objektu L, sklop E2 se razlikuje: SV3 je količina svetilk v PZI načrtu 30kosov v popisu pa 29kosov. SV5 je količina svetilk v PZI načrtu 33kosov v popisu pa 32kosov.« zatrjuje neskaldje projektne dokumentacije in popisa del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_04-1 ELEKTRICNE.xlsx«, zavihek razsvetljava, pozicija 4 in 7,
- točki 15: »Poz 9: zunanja, audio domofonska enota v alu. ohišju dim.: 221 x 146 x 3, 6 tipkami za poziv, tipko za osvetlitev napisov, kompletno z vgradno dozo. Namesto dveh domofonov, kot razvidno v projektni dokumentaciji je samo en kos v popisu, Vsega skupaj so na sklopu E2, objekt Z2 trije domofoni (Poz 9 in poz 12).« zatrjuje neskladje projektne dokumentacije s popisom del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_04-1 ELEKTRICNE.xlsx«, zavihek pozivne naprave, pozicija 9,
- točki 16: »Popis del: Dobava in montaža notranje kompaktne stenske enote za VRF sistem z masko v standardni beli barvi, s 4-stopenjskim ventilatorjem […] Tehnično poročilo: Vse predvidene notranje hladilne naprave so tipske, z nazivno močjo od 2,5 do 3,5 kW […]« zatrjuje neskladje v nazivni moči po popisu del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek hlajenje, pozicija 2 in načrtom »118 BRDO II (PZI)_E2_05:STROJNE_06 risbe_sheme SML_R4«,
- točki 17: »Tehnični podatki: nazivna moč: hlajenje: 3.6 kW // gretje 4.0 kW […]« zatrjuje neskladje v nazivni moči notranje enote po popisu del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_05 STROJNE.xlsx«, zavihek hlajenje, pozicija 2 in načrtom »118 BRDO II (PZI)_E2_05:STROJNE_06 risbe_sheme SML_R4«,
tudi teh Državna revizijska komisija ni vsebinsko presojala iz enakih razlogov, kot izhajajo iz predhodno obravnavanih neskladij v točkah 1-7.

Državna revizijska komisija prav tako vsebinsko ni presojala
- zatrjevanega neskladja iz točke 18: »Pri Z1_P je naročnik pozabil vrisati vrata ter zunanjo domofonsko enoto.«, saj ga vlagatelj ni zatrjeval na jasen, določen in konkretiziran način, da bi bilo (sploh) mogoče nedvoumno ugotoviti, na katero postavko v popisu oziroma kateri del projektne dokumentacije se nanaša,
- zatrjevanega neskladja iz točke 11: »Kje se nahaja vrisana svetilka SV9 v načrtu za sklop E2 pri Z1 in Z2?« in iz točke 13: »Vodomerni števec vrisan v načrtu je karakteristik, ki se tipično ne vgrajujejo v stanovanjske enote.«, saj iz njune vsebine ni mogoče razbrati očitanih kršitev ZJN-3.

Vlagatelj zatrjuje tudi neskladje iz točke 10: »Pri svetilki SV8C.1 se količina svetilk v popisu (2kos) ne ujema s količino v načrtu (3kos). Glej načrt E2 Z1_T (P3.35). Enako se ponovi pri SV8C.1 se količina svetilk v popisu (2kos) ne ujema s količino v načrtu (3kos). Glej načrt E2 Z1 T (P3.42).«. V kolikor gre zatrjevano neskladje razumeti tako, da vlagatelj v sklopu 1 zatrjuje neskladnost načrtov v dokumentu »118 BRDO II (PZI)_E2_04-1 ELEKTRICNE_risbe_objekt Z.pdf«, številka lista P3.35 in številka lista P3.42, in popisa elektro del iz dokumenta »1_118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_04-5 ELEKTRICNE_181018.xlsx«, pozicija brez postavke, vrstica 22, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za zatrjevano pomanjkljivost, ki je bila spremenjena po poteku roka za postavljanje vprašanj. Naročnik je namreč dne 18. 10. 2018 objavil spremenjen popis del, v katerem je pri svetilu SV8C.1 spremenil količine glede na prehodno objavljena popisa del. Po vpogledu v navedeno projektno dokumentacijo, številka lista P3.35 in številka lista P3.42, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v njih, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, svetilke SV8C.1, niso vrisane, zaradi česar presoje skladnosti popisa del in projektne dokumentacije ni bilo mogoče opraviti, Državna revizijska komisija pa posledično obstoja zatrjevanega neskladja ne more ugotoviti.


j) Ocenjene količine

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da se v popisu del na več mestih pojavi dikcija, da je količina ocenjena oziroma da se točna količina določi na podlagi podatkov projektanta. Ob odsotnosti točnih zahtev v zvezi s količinami vlagatelj zatrjuje, da ni mogoče pripraviti ponudbene cene, zato se vlagatelj zavzema za spremembo klavzule, po kateri morajo ponudniki oblikovati ponudbeno ceno, in sicer iz klavzule »ključ v roke« v klavzulo »cena na enoto«. Predlaga angažiranje izvedenca gradbene stroke.

Vlagatelj kot sporne izpostavlja naslednje postavke v popisu del:
- enota E2, popis del podzemnega dela, zemeljska dela, postavki 3.c in 6
- enota E3, popis del podzemnega dela, zemeljska dela, postavke 3.c, 6 in 9
- enota E2, popis del nadzemnega dela, ključavničarska dela, postavki 5 in 7
- enota E3, popis del nadzemnega dela, ključavničarska dela, postavki 5 in 7
- enota E2, popis del nadzemnega dela, suhomontažna dela, postavka 8
- enota E3, popis del nadzemnega dela, suhomontažna dela, postavka 8.

Naročnik v sklepu odgovarja le, da je v postavkah 3.c in 6 že spremenil pogoje in zanje določil obračun s klavzulo »cena na enoto«.

Glede izpostavljenih postavk 3.c in 6 iz popisa zemeljskih del v obeh sklopih je Državna revizijska komisija že v točki 3e) te obrazložitve ugotovila, da je naročnik dne 17. 10. 2018 z odgovorom na portalu javnih naročil in objavo spremenjenih vzorcev pogodbe spremenil način obračunavanja, in sicer iz cenovne klavzule »ključ v roke« v cenovno klavzulo »cena na enoto«. V posledici ugotovljenega je očitek o odsotnosti točne količine vlagatelja v tem delu brezpredmeten.

Glede izpostavljene postavke 5 iz popisa ključavničarskih del v obeh sklopih, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sporni postavki določil »Dobava in dostava tipske premične lestve […] Lestev po izboru projektanta arhitekture«, količina »kos 2«, iz česar izhaja, da je vlagateljev očitek o odsotnosti točne količine v zvezi s sporno postavko neutemeljen. V kolikor je vlagatelj želel v zvezi s to postavko kot sporno izpostaviti neopredeljenost predmeta v smislu zahteve »lestev po izboru projektanta arhitekture«, pa Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da je naročnik na portalu javnih naročil dne 17. 10. 2018 ob 13.52 objavil odgovor, v katerem je navedeno zahtevo specificiral na način: »poz. 5: Gre za tipsko premično lestev, višine cca do 100 cm. Kot npr. dvokraka lestev s stopnicami, obojestranska, standardna izvedba, stopnice 2x3 EUROKRAFT št. art.: 945316 49 ali enakovredno.«, zato tudi ta očitek vlagatelja ni utemeljen.

Za izpostavljeno postavko 9 iz popisa zemeljskih del v sklopu 2 (E3): »Zasip vkopanega dela objekta z materialom od izkopa […]z nakladanjem in dostavo iz začasne gradbiščne deponije , z razgrinjanjem, planiranjem in utrjevanjem v plasteh do potrebne zbitosti […] (količina je ocenjena)«, postavko 7 iz popisa ključavničarskih del v obeh sklopih: »Dobava in montaža jeklene konstrukcije za elemente na strehi […] Točno količino se določi na podlagi točnih podatkov projektanta instalacij.« in postavko 8 iz popisa suhomontažnih del v obeh sklopih: »Dobava in montaža manjših oblog pri zasteklitvah […] vse kar ni v projektu še detaljno zrisano, je pa nujno potrebno pri kvalitetni izvedbi«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev očitek, da zaradi odsotnosti navedbe točnih količin oziroma da zaradi podatka o njihovi oceni v spornih postavkah ne more oblikovati ponudbene cene, ni utemeljen. Iz popisa del v spornih postavkah izhajajo (s strani projektanta) opredeljene količine (3.000 m3; 2.030,00 kg oziroma 1.200,00 kg; 450 m2 oziroma 210 m2). Četudi zapisane količine predstavljajo projektantsko oceno, ne pa točnih, dokončnih količin (ki jih naročnik ponudnikom v konkretnem primeru niti ne more dati), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju (avtonomno) oblikovanje ponudbene cene ni onemogočeno, od vlagatelja, kot strokovnjaka na področju gradenj, pa gre pričakovati, da bo, glede na razpoložljive podatke in upoštevajoč svoje pretekle izkušnje, zmogel oceniti morebitna tveganja (npr. tveganje povečanja količin, pri čemer ne gre izključiti možnosti njihovega zmanjšanja) in jih finančno ovrednotiti.

k) Hidroizolacija talne plošče

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da hidroizolacija talne plošče ni pravilno projektirana (pravilna bi bila izvedba hidroizolacije pod talno ploščo, pri projektirani rešitvi pa lahko začne voda postopoma prodirati skozi talno ploščo zaradi hidrostatičnega pritiska in se začne nabirati med talno ploščo in hidroizolacijo, kar vodi v zamakanje). Ob vedenju, da je v projektni dokumentaciji projektantska napaka, ki bo rezultirala v neustrezni izvedbi gradnje in v izvajalčevem jamčevanju za skrite napake gradnje (v konkretnem primeru v obliki zamakanja), ponudbene cene ni mogoče oblikovati po klavzuli »ključ v roke«.

Naročnik v sklepu odgovarja, da gre za standardno rešitev izvedbe črne hidroizolacije v primeru pasovnih temeljev, pri kateri vztraja in pojasnjuje, da je na stiku med obodno steno kletne etaže in pasovnim temeljem garaže oziroma temeljno ploščo objekta projektirana mehanska zapora iz pocinkane pločevine za preprečevanje vdora vode v sloj hidroizolacije med steno in temelji. Naročnik meni, da ni v domeni vlagatelja, da naročniku narekuje način izvedbe.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v točki 3) te obrazložitve, mora naročnik predmet javnega naročila opisati jasno, nedvoumno in tako, da imajo vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki zadostne informacije za pripravo dopustne ponudbe. Pri opisu predmeta javnega naročila in njegovih pričakovanih tehničnih lastnostih je načeloma samostojen, kar pomeni, da avtonomno določa način gradnje in rešitve, ki jih morajo zainteresirani ponudniki upoštevati (kasneje pa izbrani ponudnik izvesti), vendar pa mora pri opisu izhajati iz temeljnih načel javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da tehnične specifikacije za hidroizolacijo talne plošče ne bi bile pripravljene v skladu z ZJN-3, temveč da zaradi nepravilnega projektiranja (projektantske napake) ne more oddati ponudbe. Vlagatelj torej zatrjuje, da hidroizolacija talne plošče ni pravilno projektirana, vendar vlagatelj za svoje navedbe o (potencialni) projektantski napaki ne predlaga nobenih dokazov. Četudi bi vlagatelj svoje navedbe o nepravilnem projektiranju hidroizolacije talne plošče uspel izkazati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi teh navedb ne bi bilo mogoče napraviti zaključka, da naročnik obstoječih tehničnih specifikacij za hidroizolacijo talne plošče ni oblikoval jasno, nedvoumno, konkretno, torej na način, ki ne bi bil skladen z ZJN-3, niti mu ne bi bilo mogoče očitati, da bi s tako oblikovanimi tehničnimi specifikacijami kršil katero od temeljnih načel javnega naročanja. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja v obravnavanem delu zavrnila kot neutemeljene.

l) Senčila

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik ni definiral tehničnih specifikacij za senčila, saj ni definiral kakšne so natančne dimenzije senčil, zaradi česar ni mogoče pripraviti ponudbe.

Naročnik v sklepu odgovarja, da so dimenzije senčil opisane v shemah, detajl pa predpisuje način vgradnje, da so opisane dimenzije informativne in da ponudnik projektirano dimenzijo senčila prilagodi načinu vgradnje produkta, ki ga ponuja.

Državna revizijska komisija po vpogledu v popis del »118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_01 GO.xlsx«, zavihek okna - vrata, ugotavlja, da je naročnik tehnične specifikacije za okna določil na način, da je opredelil za kakšno okno gre (npr. postavka O.O1 – enokrilno francosko okno na fasadi), njegovo zidarsko mero (npr. 85/254 cm, z upoštevanjem razširitvenih profilov), način odpiranja (npr. enokrilno in na ventus), v projektni dokumentaciji »118 BRDO II (PZI)_E2_01 ARHITEKTURA_10_sheme_okna.pdf« pa glede senčil (med drugim) navedel tudi: »dimenzije senčila so v shemah prikazane informativno!«.

Po vpogledu na portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovori na vprašanja zainteresiranih ponudnikov na portalu javnih naročil pojasnil še »Senčilo (tako zunanje, kot karnisa, ki je predpriprava notranjega senčila) je sestavni del okna in ga izvajalec ponuja v sklopu postavke okna. Dimenzije senčil so v shemah opisane in so prilagojene referenčnemu produktu. Dejanska končna dimenzija senčila bo prilagojena načinu vgradnje produkta, ki bo dejansko vgrajen (zato opomba, da so dimenzije informativne).« (odgovor z dne 17. 10. 2018 ob 13.23) in »[...] Predpriprava notranjega senčila je enako kot zunanje senčilo sestavni del postavke okna.« (odgovor z dne 17. 10. 2018 ob 13.39). V skladu s tretjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 sta oba odgovora sta postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pojasnil, da so navedene dimenzije informativne zato, ker so prilagojene referenčnemu produktu iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dejanske dimenzije pa bodo prilagojene načinu vgradnje ponujenega produkta. Ker naročnik ne ve, katero okno mu bo (ob upoštevanju tehničnih specifikacij) ponudil posamezen ponudnik, od njega tudi ni mogoče pričakovati, da poda podatek o natančni(h) dimenzij(ah) senčil. Z njimi bo (še pred naročnikom) razpolagal ponudnik, in to v trenutku sprejema odločitve, katera okna bo ponudil, in ko bo predvidel način njihovega vgrajevanja. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja v obravnavnem delu zavrača kot neutemeljene.

m) Okoljevarstveno soglasje

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnikov odgovor na portalu javnih naročil glede upoštevanja okoljevarstvenega soglasja v okviru javnega naročila predmetne gradnje presplošen, saj naročnik ni navedel, v katerem delu naj se upošteva ter kakšne stroške naj se predvidi. Tako oblikovane tehnične specifikacije niso skladne z 68. členom ZJN-3 in ponudnikom ne omogočajo, da bi opredelili svoje obveznosti v okviru sporne zahteve in izračunali ponudbeno ceno.

Naročnik se v sklepu do navedb vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni opredelil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu Specifikacije, VI. ZAVEZE PONUDNIKA (med drugim) določil, da so v enotnih cenah zajeti tudi »vsi stroški v zvezi z upoštevanjem pogojev Okoljevarstvenega soglasja«.

Vezano na navedeno zahtevo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik prejel več vprašanj zainteresiranih ponudnikov, skupen vsem vprašanjem pa je bil poziv naročniku, da zahtevo oblikuje na način, da bo iz nje jasno izhajalo, da se od ponudnikov v zvezi z okoljevarstvenim soglasjem zahteva le upoštevanje tistih pogojev, ki so relevantni za fazo gradnje. Naročnik je na portalu javnih naročil podal naslednje odgovore:
- »Upoštevanje OVS je predvideno v okviru JN predmetne gradnje.« (dva odgovora z dne 4. 10. 2018 ob 9.40)
- »Velja v času gradnje in prevzemov, do primopredaje objektov.« (odgovor z dne 17. 10. 2018 ob 13.58).

V skladu s tretjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 so navedeni odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav je bila prvotna naročnikova zahteva v zvezi z upoštevanjem pogojev okoljevarstvenega soglasja splošna, pa je naročnik z odgovori na portalu javnih naročil zahtevo konkretiziral na način, da jo je vezal na predmet javnega naročila (po vsebini, »[...] v okviru JN predmetne gradnje.«) ter zgolj na fazo izvajanja predmeta javnega naročila (po času, »[...] v času gradnje in prevzemov, do primopredaje objektov.«).

Državna revizijska komisija je vpogledala v Okoljevarstveno soglasje z dne 19. 3. 2018, ki je del objavljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz II. točke okoljevarstvenega soglasja izhajajo konkretno opredeljeni pogoji v času gradnje (ki so podrobneje pojasnjeni v obrazložitvi soglasja), in sicer
- pogoji za varstvo kakovosti zraka in podnebne spremembe (npr. »makadamske prometne površine gradbišča je treba škropiti z vodo ali kemijskimi vezalnimi sredstvi vedno, ko tla niso mokra zaradi padavin«),
- pogoji za varstvo kakovosti tal in podzemnih voda (npr. »pred začetkom gradbenih del je treba za delavce pripraviti navodila za ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi ter jih usposobiti za hitro in učinkovito ter pravilno ukrepanje [...]«),
- pogoji za varstvo ekosistemov, rastlinstva in živalstva ter njihovih habitatov (npr. »ureditev izlivne površine na območju sedanje površine bajerja je treba izvesti izven razmnoževalnega obdobja dvoživk [...],
- pogoji za varstvo kulturne dediščine (npr. zagotoviti je treba dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in zagotoviti arheološki nadzor«),
- pogoji za varstvo pred hrupom (gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času [...].

Glede na predhodno navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v navedbi, da so zahteve glede upoštevanja okoljevarstvenega soglasja presplošne, ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je zahteva naročnika po spoštovanju okoljevarstvenega soglasja opredeljena jasno (in torej v skladu z 68. členom ZJN-3) in tako, da lahko povprečno skrben strokovnjak s področja gradbeništva iz nje nedvomno razbere, kakšne so njegove obveznosti glede na pogoje, ki izhajajo iz okoljevarstvenega soglasja, in glede na zamejitve, ki jih je naročnik podal v okviru odgovorov na portalu javnih naročil, v tem delu tudi oblikuje svojo ponudbeno ceno.


4) Oblikovanje ponudbene cene

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je naročnik od ponudnikov zahteval podrobno izpolnitev popisa del z analizami cen na enoto ter vezal končno ponudbeno ceno na popis del, hkrati pa v specifikacijah objavil splošno, pavšalno določbo o tem, kaj vse naj bi bilo zajeto v enotnih cenah, čemur ni mogoče slediti in kar je v nasprotju z določbo 68. člena ZJN-3,
- ponudniki nimajo diskrecijske pravice, da svojo ceno s klavzulo »ključ v roke« oblikujejo na podlagi analize njim znanih tveganj, temveč so vezani na stroga pravila o oblikovanju cene na enoto na podlagi natančnih kalkulativnih elementov,
- ne nasprotuje taki zahtevi po oblikovanju ponudbene cene, vendar pa taka zahteva na strani naročnika pomeni dolžnost, da pripravi natančen popis del, ki bo vključeval čisto vse postavke, potrebne za izvedbo javnega naročila – pomanjkljivo pripravljen popis namreč pomeni, da v okviru ponudbene cene ni mogoče upoštevati vseh tehničnih zahtev naročnika, podanih v drugih delih tehnične dokumentacije,
- je naročnik pod to določbo vključil vse, česar ni (ustrezno) upošteval v projektni dokumentaciji, kar pomeni, da v popisu del ni bilo predvideno,
- več postavk, ki bi morale biti nujno vključene v ponudbeni predračun, ni bilo mogoče vključiti v nobeno ceno na enoto postavk iz ponudbenega predračuna (izpostavlja geomehanski nadzor, zaščito začasne deponije izkopanega materiala, projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti, izdelavo PID dokumentacije, za postavko uporaba platforme naročnika pa zatrjuje še, da mu platforma ni poznana, zato stroška uporabe neznane programske opreme ne more predvideti),
- popis del ne odraža dejanskega obsega del, zaradi česar je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila nejasna, ponudniki pa ne morejo ugotoviti kaj je predmet javnega naročila,
- vrednost »posebnih« zahtev, ki niso vključene v popis del, znaša več kot 4.500.000,00 EUR (vlagatelj navedeno izkazuje z dokumentom Skupni stroški po zahtevah iz pogodbe in specifikacij za E2 in E3 (kar ni zajeto v popisu)),
- v kolikor bo Državna revizijska komisija ocenila, da bi bilo katero od navedenih postavk mogoče vključiti v ponudbeni predračun, vlagatelj izpostavlja, da naročnik na vprašanja potencialnih ponudnikov ni podal odgovora, v okviru katere postavke naj se te cene upošteva.

Naročnik v sklepu navaja, da
- ni prejel opozorila, da postavk, zajetih v enotnih cenah, ni navedenih v popisu del in da so se prejeta vprašanja nanašala na posamezna opravila, navedena v enotnih cenah,
- imajo ponudniki možnost, da strošek iz »enotnih cen« sami prerazporedijo znotraj vnaprej pripravljenih postavk v popisu del,
- se dodatne storitve (dokumentacija, dokazila, izkazi, pregledi, meritve ipd) obračunajo pri končni situaciji v višini 3-5% vrednosti posamezne postavke,
- je strukturo cene zahteval le za posamezne taksativno naštete postavke, in sicer za obsežnejše postavke, ki jim je strukturo cene mogoče določiti,
- so zahteve, na katere so sklicuje vlagatelj, dovolj določno opredeljene, da predstavljajo ustrezno podlago za izračun stroška, ki ga morajo ponudniki vključiti znotraj obstoječih postavk,
- je vlagateljeva ocena stroškov pretirana, njegovih navedb pa ni mogoče preizkusiti.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da
- je povečevanje cene na enoto v nasprotju z drugimi navodili glede strukture cene na enoto in analize cene na enoto,
- če bi naročnik resnično dopuščal, da ponudniki sami oblikujejo ponudbeno ceno, kot zatrjuje, bi moral določiti, da je popis del zgolj pripomoček za oblikovanje cene, ne pa obvezno navodilo, kako mora biti cena oblikovana.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik objavil popise del za posamezen sklop, in sicer za posamezne vrste del (gradbeno obrtniška dela klet, gradbeno obrtniška dela, električne instalacije in električna oprema, strojne instalacije in strojna oprema itd.), znotraj teh popisov pa v posameznih zavihkih (npr. pripravljalna dela, zemeljska dela, betonska dela itd. v popisu gradbeno obrtniška dela klet; betonska dela, tesarska dela, zidarska dela itd. v popisu gradbeno obrtniških del; instalacije, instalacijska dela, razsvetljava, varnostna razsvetljava itd. v popisu električnih inštalacij in električne opreme, vodovod in kanalizacija, ogrevanje, prezračevanje itd. v popisu del strojnih inštalacij) specificiral tudi postavke ter njihov obseg (količino). Poleg del, ki izhajajo iz navedenih popisov del, je naročnik v dokumentu Specifikacije, VI. ZAVEZE PONUDNIKA navedel tudi dela, ki jih mora ponudnik upoštevati pri kalkulaciji cene za posamezno postavko, in sicer
- vsa predhodna in pripravljana dela, »še posebno:
*pred začetkom izgradnje zapisniško in z video posnetkom ugotoviti in dokumentirati obstoječe stanje območja, obstoječe stanje sosednjih objektov, okolice objekta in cestnih površin, ki jih bo uporabljal v času gradnje; kopijo posnetka (USB ključ) je izvajalec dolžan dostaviti naročniku oziroma nadzorniku;
*izdelati projekt ureditve gradbišča in dovozne gradbiščne poti vključno s priključkom na javno cesto in ureditvijo voznega režima na javnih cestah za čas gradnje in pridobitvijo ustreznih dovoljenj;
*urediti gradbišče, priključke, dovozne gradbiščne poti, vozni režim na javnih cestah;
*pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja v zvezi s prekopi cest, zaporami cest, prevozi, prečkanji komunalnih vodov, stroške zaščite vseh komunalnih naprav in stroške upravljavcev ali njihovih predstavnikov, stroške raznih pristojbin s tem v zvezi;
*vse stroške v zvezi z zavarovanjem gradbišča, pripravo in izbiro lokacije deponij izkopane zemljine vključno s stroški vseh potrebnih preiskav, elaboratov in pristojbin za pridobitev ustreznih dovoljenj, evidenčnih listov ter izdelavo Poročila o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, vse skladno z zadnje veljavno Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in drugo zakonodajo s področja varovanja in zaščite okolja;
*po končanih delih vzpostaviti uporabljeno zemljišče v prvotno stanje in odpraviti vse poškodbe, nastale zaradi gradnje na obstoječi infrastrukturi, drugih objektih, napravah, površinah, ter na dostopnih poteh in izvedeni zunanji ureditvi, komunalni in prometni ter energetski infrastrukturi.«
- ter 44 postavk (oziroma z njimi povezanih stroškov), ki jih morajo ponudniki zajeti v enotnih cenah, in sicer
*pristojbine in stroški deponij za odvoz izkopanega materiala na začasne deponije in stalne deponije. Izbrani ponudnik bo moral nadzoru predložiti potrdilo o ustreznem in kontroliranem deponiranju odvečnega materiala v skladu s predpisi – Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih;
*stroški vodarine, električne energije, internetnega priključka in ostalih gradbiščnih priključkov ter ostalih tekočih stroškov (najemnin gradbiščne opreme, čiščenje kemičnih WC, itd.) za ves čas gradnje do končnega prevzema;
*vsi potrebni ukrepi za zavarovanje sosednjih objektov in infrastrukture pri gradnji;
*stroške dodatnih ukrepov zaradi izvajanja del v zimskih razmerah in deževnem obdobju;
*vsi stroški morebitnih dogovorov o uporabi sosednjih zemljišč na željo izvajalca, ker gradnja poteka v neposredni bližini meje;
*video nadzor in tehnično varovanje gradbišča, vključno z evidenco vozil, ter fizično varovanje gradbišča v času, ko izvajalca ni na gradbišču z vsaj dvema usposobljenima osebama, za ves čas gradnje do končnega prevzema;
*vse stroške v zvezi z hranjenjem ali začasnim skladiščenjem odpadkov, ki so nastali pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, tako da ne onesnažujejo okolja, oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov (evidenčni listi) ter izdelavo Poročila o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, vse skladno z zadnje veljavno Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in drugo zakonodajo s področja varovanja in zaščite okolja;
*vsi stroški v zvezi z upoštevanjem pogojev Okoljevarstvenega soglasja;
* […].«

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik v dokumentu Specifikacije, Pogoji izvedbe, Način realizacije (stran 1) določil, da morajo ponudniki pri oblikovanju ponudbene cene upoštevati klavzulo »Cena na enoto – postavke 3-7 (ZEMELJSKA DELA)« za izrecno navedene postavke, v preostalem delu pa ponudbeno ceno oblikovati s klavzulo »Ključ v roke«. Za skupno 47 postavk (enako število za oba sklopa) je v dokumentu Strukutra_Analiza cene_Sklop 1 E2 in v dokumentu Strukutra_Analiza cene_Sklop 2 E3 določil, da je potrebno podati strukturo cene (»Ponudnik mora podati strukturo cene za vse postavke, ki so navedene v preglednici. Predložene cene in ceniki se morajo ujemati s cenami posameznih postavk. Struktura cene mora biti izdelana na način, da so iz nje razvidne posamezne cene iz predloženih cenikov.«).

Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki ponudbeno ceno oblikovati na način, da so za 47 postavk iz popisa del pripravili natančno strukturo cene, v preostalih postavkah pa so lahko, poleg stroška same postavke, zajeli tudi stroške tistih postavk, ki v popisu del konkretno niso bile navedene, vendar pa izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in predstavljajo del predmeta javnega naročila. Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija kot neutemeljeni zavrača navedbi vlagatelja, da je naročnik zahteval, da ponudniki ponudbeno ceno oblikujejo na podlagi kalkulacijskih elementov za vsako postavko, upoštevano v okviru cene na enoto, in da nimajo diskrecijske pravice pri oblikovanju ponudbene cene.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da v ZJN-3 ni najti podlage, ki bi naročniku nalagala, da mora popis del (ponudbeni predračun) oblikovati na način, da obsega vse postavke za dela, ki jih je potrebno izvesti v okviru predmeta javnega naročila. V konkretnem primeru je naročnik določil potreben obseg del (v izrecno navedenih postavkah popisa del ter v navedbah, kaj vse morajo ponudniki v ponudbeni ceni še upoštevati oziroma v navedbah, kaj vse predstavlja obveznost ponudnika glede predmeta javnega naročanja), hkrati pa je ponudnikom dal možnost, da preko določbe o oblikovanju enotnih cen stroške postavk, ki v popisu niso izrecno navedene, upoštevajo v ponudbeni ceni. Naročniku tako, četudi v popisu del ni navedel vseh del, ki opredeljujejo predmet javnega naročila, je pa ponudnikom omogočil, da oblikujejo ponudbeno ceno teh postavk na drug način, ravnanja v zvezi z navodili za oblikovanje cene, ki bi bilo v nasprotju z ZJN-3, ni mogoče očitati.

Glede vlagateljevega očitka o nezmožnosti ocene stroška za uporabo platforme, ker vlagatelju ni poznana, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil z dne 17. 10. 2018 ob 14.16 izhaja, da bo platformo zagotovil naročnik, zato s tem povezanih stroškov ponudnik ne bo imel. V zvezi z navedbo vlagatelja, da zaradi nepoznavanja programske opreme ne more predvideti stroška njene uporabe in zagotovitve podatkov pa Državna revizijska komisija ugotavlja, kot v tej obrazložitvi že zapisano, da lahko ponudnik, kot strokovnjak na področju gradbeništva, opredeli tveganja (posebne stroške), do katerih bi po njegovem mnenju lahko prišlo zaradi obveznosti uporabe (naročnikove) platforme za komunikacijo in shranjevanje, deljenje projektne in tehnične dokumentacije, poročil, situacij ipd. in jih (po svoji prosti presoji) vključi v ponudbeno ceno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da zahtev, ki so določene v drugem odstavku 7.7. člena vzorca pogodbe, v popisu del ni. Naročnikov odgovor na portalu javnih naročil, da je postavka zajeta v sklopu enotnih cen, šteje za neskladnega z zahtevo po oblikovanju cen na enoto na podlagi kalkulacijskih elementov oziroma navaja, da v tej določbi o enotnih cenah odgovor na vprašanje ni zajet.

Naročnik odgovarja, da so stroški, ki jih izpostavlja vlagatelj, zajeti v postavkah popisa del gradbeno obrtniških del – podzemni del, pripravljalna dela, v točki 1 in v točki 2.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem očitkom ugotavlja, da drugi odstavek 7.7 člena vzorca pogodbe (enako za oba sklopa) določa: »Stroški za ureditev in obratovanje gradbišča vključno s komunalnimi priključki in tekočimi stroški teh priključkov in ostalih stroškov, dovozno gradbiščno potjo s priključkom na javno cesto in pridobitvijo ustreznih dovoljenj za ureditev voznega režima na javnih cestah ter zapore javnih površin in s tem povezanimi stroški ter usklajeno nastopanje na sosednjih gradbiščih in morebitna ureditev spremembe tras gradbiščnih poti zaradi sočasne izvedbe sosednjih gradbišč, so zajeti v ponudbeno ceno.«

Po vpogledu v dokument 118 BRDO II (PZI_razpis)_E2_POPIS_01 GO.xlsx in dokument 118 BRDO II (PZI_razpis)_E3_POPIS_01 GO klet.xlsx, zavihek pripravljalna dela, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v postavki 1 in v postavki 2, na kateri se sklicuje naročnik, zajeto:
- »1. Organizacija delovišča skladno z izdelanim Varnostnim načrtom ter potrjenim internim načrtom organizacije gradbišča izvajalca: pavšal«
- »2. Ureditev dostopnih poti do gradbišča in zavarovanje le teh.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na portalu javnih naročil v zvezi z vprašanjem, v kateri postavki popisa del je zajeta sporna zahteva, dne 17. 10. 2018 ob 14.18, odgovoril: »Postavka je zajeta v sklopu enotnih cen, kar je opisano v specifikacijah v VI. Poglavju.«.

Čeprav je naročnik na portalu javnih naročil objavil drugačen odgovor, kot navaja v sklepu, in čeprav iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je vsebina sporne zahteve deloma zajeta v popisu del, deloma pa jih morajo ponudniki upoštevati v kalkulaciji cene za posamezno postavko, skladno z navodili iz dokumenta Specifikacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeno vlagatelju ne onemogoča priprave ponudbene cene v zvezi s sporno zahtevo. Naročnik je namreč zahteve glede predhodnih in pripravljalnih del v dokumentu Specifikacije, ki se obravnavajo v okviru enotnih cen, opredelil zgolj primeroma (»še posebno«) in ne taksativno, zaradi česar imajo ponudniki možnost, da vanje vključijo tudi stroške, povezane z obravnavano sporno zahtevo v delu, ki ga ne zajameta že postavka 1 in postavka 2 iz popisa pripravljalnih del. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v predhodni točki, je namreč naročnik (podrobno) analizo cene na podlagi kalkulacijski elementov zahteval za zgolj 47 postavk iz popisa del in ne za vse postavke iz popisa del, kot to zmotno zatrjuje vlagatelj.


5) Vodja del

Glede očitka, povezanega z zahtevanim vodjo del, vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika navaja, da se strinja z navedbami naročnika v sklepu in mu pritrjuje v njegovih pravnih naziranjih, zato zahtevek za revizijo v tem delu umika.


6) Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- naročnikova zahteva, da mora imeti bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti veljavnost »60 dni po končni primopredaji celotnega predmeta pogodbe, to je 30 mesecev od veljavne sklenitve pogodbe, z možnostjo podaljšanja.«, ni sorazmerna s predmetom javnega naročila, saj je rok izvedbe pogodbenih del 24 mesecev, rok in način ter pogoji kvalitativnega prevzema pa v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila niso (ustrezno) opredeljeni,
- za 6 dodatnih mesecev veljavnosti bančne garancije nima nobene podlage,
- naročnik ne sme »na zalogo« in »iz previdnosti« določati časovne veljavnosti posameznih instrumentov finančnega zavarovanja za faze, katerim posamezna finančna zavarovanja niso namenjena,
- za vsak mesec neupravičeno zahtevane veljavnost bančne garancije za dobro izvedbo ponudniku nastajajo nesorazmerni in s predmetom javnega naročila nepovezani stroški, ki za izvedbo javnega naročila niso potrebni.

Vlagatelj predlaga, da se zahteva po trajanju zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v presežku 6 mesecev razveljavi.

Naročnik v sklepu navaja, da
- je sporno zavarovanje skladno z veljavno zakonodajo in običajno prakso pri gradnji zahtevnih objektov,
- poleg pogodbenega roka 24 mesecev (to je do pridobitve uporabnega dovoljenja) teče še 120 dnevni rok za končno primopredajo in podpis končnega primopredajnega zapisnika, nato pa še 45 dni za podpis končnega obračuna, iz katerega je navadno šele jasna končna višina bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi, slednje pa tudi datumsko vnaprej ni mogoče določiti,
- je pri določitvi trajanja spornega zavarovanja potrebno upoštevati vsaj dva tedna daljši rok, da naročnik ne bi ostal brez zavarovanja za odpravo napak v garancijski dobi,
- je določitev obdobja veljavnosti zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v popolni domeni naročnika, kar pomeni, da je na ponudniku odločitev, ali bo v postopku oddaje javnega naročila sploh sodeloval, v kolikor se z določbo ne strinja ali garancije v zahtevani veljavnosti ni sposoben zagotoviti.

ZJN-3 v drugem odstavku 93. člena ZJN-3 določa, da je finančno zavarovanje za dobro izvedbo posla, kadar ga naročnik zahteva, del ponudbene dokumentacije, pogoji in načini zavarovanja pa morajo biti sorazmerni z javnim naročilom.

Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo posla, mora upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba), ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZJN-3. Namen Uredbe je določiti, v katerih primerih so posamezne vrste finančnih zavarovanj obvezne oziroma dopustne, kateri finančni instrumenti so primerni za te vrste finančnih zavarovanj, v kakšni višini in trajanju ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih morajo upoštevati naročniki. Uredba v 2. in 4. členu določa, da lahko naročnik v postopku oddaje javnega naročila (če to opravičuje tveganje, povezano s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja) zahteva, da mu ponudnik predloži finančno zavarovanje za resnost ponudbe, finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku. Katero finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo naročnik zahteval in kakšna mora biti njegova vsebina (npr. višina, rok veljavnosti, rok in način predložitve instrumenta naročniku, pravila o unovčenju, krajevna pristojnost za reševanje sporov), mora naročnik, v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe, določiti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali v objavljenem povabilu k sodelovanju.

V zvezi z rokom veljavnosti zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Uredba v drugem odstavku 7. člena določa, da »Rok veljavnosti finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne sme poteči pred rokom za izpolnitev ponudnikovih pogodbenih obveznosti.«, iz česar izhaja, da opredeljuje minimalen rok njegove veljavnosti.

Vlagatelj svoje očitke o neutemeljenih 6 mesecih veljavnosti zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti izpeljuje iz predpostavke, da rok izvedbe pogodbenih del znaša 24 mesecev, kar pa ne drži. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik v dokumentu Specifikacije za oba sklopa določil »Rok dokončanja gradnje je 24 mesecev po pričetku del.«. Enako je naročnik določil tudi v prvem odstavku 8.3. člena vzorca pogodbe »Rok dokončanja [...] je 24 mesecev od veljavno sklenjene pogodbe in uvedbe v delo [...].«. Kaj vse rok dokončanja zajema, je naročnik določil v drugem odstavku istega člena »Rok dokončanja gradnje predstavlja čas, v katerega so vključene in morajo biti kumulativno izpolnjene naslednje aktivnosti: uspešno opravljen tehnični pregled, vključno z odpravo vseh pomanjkljivosti na tehničnem pregledu, pridobljeno in pravnomočno uporabno dovoljenje.«. Ker torej pogodbene obveznosti izbranega ponudnika, poleg izvedbe gradnje do pridobitve pravnomočnega uporabnega dovoljenja, obsegajo tudi izvedbo kvalitativnega prevzema, za izvedbo katerega je naročnik v členu 9.1. osnutka pogodbe (za oba sklopa) določil izvedbeni rok 120 dni (»Po obvestilu izvajalca, da so odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene v zapisniku o tehničnem pregledu in pridobljeno ter pravnomočno uporabno dovoljenje, sta naročnik in izvajalec dolžna v roku 120 dni opraviti kvalitetni prevzem objektov oziroma izvesti primopredajo izvedenih del s končnim primopredajnim zapisnikom.«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogodbeni rok (v času katerega mora biti veljavno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) znaša več, kot zatrjevanih 24 mesecev, saj je potrebno upoštevati tudi čas, potreben za izvedbo prevzema. To potrjuje tudi določba osmega odstavka 7.11. člena vzorca pogodbe (za oba sklopa), ki določa, da mora veljavnost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti trajati vse do izvedbe prevzema, saj mora izvajalec takrat naročniku izročiti garancijo za odpravo napak v garancijskem roku, v primeru, da tega ne stori, pa ima naročnik pravico unovčiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Upoštevaje ugotovljeno in upoštevaje, da bi (zatrjevano) nesorazmerno določitev trajanja zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti po presoji Državne revizijske komisije predstavljalo trajanje zavarovanja, ki bi bilo v očitnem nesorazmerju s predmetom javnega naročila, česar v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja v zvezi z nesorazmerno določenim rokom veljavnosti bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zavrača kot neutemeljene.


7) Jamčevanje za solidnost gradbe

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je naročnik določil, da za solidnost predmetne gradnje velja garancijski rok 15 let, kar je v nasprotju s kogentno določbo prvega odstavka 662. člena OZ, ki predvideva desetletni garancijski rok za uveljavljanje solidnosti gradnje (o kogentnosti določbe tako sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 747/2016 in peti odstavek 662. člena OZ),
- zaradi navedenega ni mogoče določiti niti krajšega niti daljšega roka od desetih let niti pojma solidnost gradbe opredeliti drugače.

Vlagatelj se sklicuje na več odločitev Državne revizijske komisije. Zatrjuje, da po nasprotnem razlogovanju odločitve v zadevi št. 018-073/2011 Državna revizijska komisija lahko razveljavi tehnične zahteve, ki so v nasprotju s prisilnimi predpisi; da iz odločitve v zadevi št. 018-201/2016 izhaja, da pogoji, brez objektivno utemeljenih razlogov, ne smejo nesorazmerno posegati v siceršnjo enakopravnost pogodbenih strank in da iz odločitve v zadevi št. 018-233/2015 izhaja, da pogodbeni pogoji ne smejo kršiti kogentnih določb OZ ali določil javno naročniške zakonodaje.

Naročnik v sklepu navaja, da
- kogentnost določbe prvega odstavka 662. člena OZ ne pomeni, da s pogodbo ni mogoče določiti daljšega roka od desetih let, zaradi česar zahteva po 15 letni garanciji za solidnost gradnje ni nezakonita,
- je taka zahtevna namenjena naročnikovemu varstvu glede kakovosti izvedenih del in ne varstvu izvajalca,
- so jamčevalni roki določeni upoštevaje običajni rok trajanja stvari oziroma dela, ki je predmet pogodbe, pri čemer gre v konkretnem primeru za zgradbe, ki morajo stati vsaj nekaj desetletij,
- je v skladu z določbo 241. člena OZ dopustna pogodbena razširitev odgovornosti, če je slednja v skladu z načelom vestnosti in poštenja,
- je vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-233/2015 neutemeljeno in pravno neupoštevno, saj ne gre za kršitev kogentnih določb OZ niti zakonodaje, ki ureja postopke javnega naročanja,
- je garancija v zvezi z gradbenimi pogodbami urejena v Posebnih gradbenih uzancah (Sklep in sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 166/2016),
- ima ponudnik vedno možnost, da ponudbe za predmetno javno naročilo ne odda, v kolikor se z zahtevo naročnika ne strinja oziroma ni sposoben odgovarjati za solidnost gradbe v roku 15 let.

Iz dokumenta Specifikacije, Pogoji izvedbe izhaja, da se naročnik v zvezi z določitvijo garancijskih rokov sklicuje na vzorec pogodbe. Po vpogledu v vzorec pogodbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvem in drugem odstavku 10.3 člena vzorca pogodbe (za oba sklopa) določil:
»Splošni garancijski rok za odpravo napak iz te pogodbe je 5 let po končni primopredaji predmeta pogodbe, podaljšan garancijski rok za odpravo napak vezanih na solidnost gradbe in za odpravo napak na vitalnih delih stavbe (streha objektov, fasada, streha garaže, inštalacije, itd.) je 15 let po končni primopredaji predmeta pogodbe.

Posebni garancijski roki:
- solidnost gradbe 15 let
- vitalni deli stavbe (streha, fasada, streha garaže, inštalacije, itd.) 15 let
- oprema in naprave najmanj 2 leti.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da OZ v prvem in drugem odstavku 662. člena določa, da »Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.« in da »Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja.«.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da OZ v petem odstavku 662. člena določa tudi »Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti.«. Navedeno pomeni, da s tem v zvezi ne bo mogoče uporabiti splošnega pravila o izključitvi in omejitvi odgovornosti, vendar pa to, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, ne pomeni, da obveznosti izvajalca (in projektanta) ni mogoče razširiti in določiti daljšega roka garancije za solidnost gradbe (tako npr. tudi prof. dr. Janez Šinkovec, mag. Boštjan Tratar: Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, Oziris, 2001, stran 647 in 648: »Odgovornost pa se lahko razširi, dopustno je namreč določiti daljši rok od desetih let za odgovornost za solidnost gradbe.«). Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku tako ni mogoče očitati, da je zahtevo po 15 letnem garancijskem roku za solidnost gradbe določil v nasprotju z določbo 662. člena OZ.

Naročnik je tisti, ki vnaprej postavi pogoje in pravila, pod katerimi je pripravljeni oddati javno naročilo. Kot že večkrat zapisano, pri tem ni povsem avtonomen, ampak je omejen s pravili in temeljnimi načeli javnega naročanja. Javno naročanje mora naročnik izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (načelo sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3) in ne smejo prekomerno (nesorazmerno) posegati v siceršnjo enakopravnost pogodbenih strank, ne da bi zato obstajali objektivno utemeljeni razlogi, ki jih opravičuje zlasti predmet naročila in s tem povezane potrebe naročnika. V konkretnem primeru je predmet javnega naročila kompleksen (o čemer sta si vlagatelj in naročnik enotna), naročnik pa poudarja tudi, da gre za gradnjo stavb, ki morajo stati vsaj nekaj desetletij. Ker povezave med predmetom javnega naročila in sporno zahtevo ni mogoče zanikati, vlagatelj pa ni pojasnil, kako sporna veljavnost garancije za solidnost gradbe vpliva na enakopravnost pogodbenih strank niti s tem povezano ne zatrjuje kršitev ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevanega trajanja garancije za solidnost gradbe ni mogoče označiti za nesorazmernega s predmetom javnega naročila.


8) Vzorec pogodbe o izvedbi javnega naročila

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve v zvezi z več določbami vzorca pogodbe (za oba sklopa). Navaja, da naročnik tudi z določili v pogodbah postavlja zahtevane značilnosti, ki jih bo morala imeti naročena gradnja, čeprav ne gre za tehnične specifikacije v najožjem pomenu besede. S tem v zvezi se vlagatelj sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-058/2018.

a) Projektiranje, projektantski nadzor in geomehanski nadzor

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je naročnik razpisal javno naročilo gradnje in kot edino kodo določil CPV kodo 45000000: gradbena dela in ni razpisal mešanega javnega naročila gradnje in projektiranja,
- je kljub temu med obveznosti izvajalca vključil tudi storitve projektiranja (javno naročilo storitve), ki jih lahko izvaja izključno projektant (peti odstavek 29. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 s sprem., v nadaljevanju: GZ)), projektant pa ni isti udeleženec pri gradnji, kakor gradbeni izvajalec, s čemer je naročnik neupravičeno omejil konkurenco (5. člen ZJN-3) zgolj na izvajalce, ki so hkrati gradbeni izvajalci in projektanti oziroma na izvajalce, ki opravljajo storitev projektiranja in izvajanja hkrati. Ker vlagatelj ni projektant, ne more prevzemati obveznosti projektiranja, saj za te storitve nima ustreznega znanja, kadra, zavarovanja niti ne izpolnjuje drugih zakonskih pogojev za projektanta, zato ne more oddati dopustne ponudbe,
- ker gradbeni izvajalec lahko opravlja storitve projektiranja samo, če izpolnjuje tudi pogoje za projektanta, je naročnikova tehnične zahteva, ki v okviru storitev izvajanja gradnje od izvajalca zahtevajo tudi prevzem projektiranja, nezakonita,
- PID dokumentacijo in projektantski nadzor lahko izvaja samo projektant, še več, samo projektant, ki je projektiral DGD (prej PGD) in PZI,
- bi moral naročnik storitve projektiranja oddati v svojem sklopu in posel v tem delu oddati projektantu, ki te storitve po zakonodaji sme in mora opraviti, saj zgolj možnost, da ponudniki oddajo skupno ponudbo ali ponudbo s podizvajalci, še ni dovolj tehten razlog, da javno naročilo ni razdeljeno na sklope (odločitev Državne revizijska komisije v zadevi št. 018-049/2016),
- ker je naročnik v javno naročilo nezakonito vključil storitve, ki jih na podlagi zakona ne more opravljati noben gradbeni izvajalec, temveč samo projektant, je ponudnike prisilil, da se povežejo s projektantom, kar ni v skladu z ZJN-3,
- naročnik od ponudnika ne sme zahtevati, da pri izvedbi naročila sodeluje z določenimi izvajalci in naročnik ne more nadomestiti pravno-poslovne volje ponudnika o tem, s katerimi podizvajalci (če sploh) bo pri izvedbi javnega naročila sodeloval ter katera dela in v kakšni količini bo podizvajalec opravil,
- so ponudniki samostojni pri odločitvi, s katerimi gospodarskimi subjekti bodo sodelovali, naročnik pa niti na splošno ne sme določiti, da morajo ponudniki angažirati (kateregakoli) podizvajalca (odločitev Državna revizijske komisije v zadevi št. 018-219/2015),
- naročnik ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim neupravičeno oteževale ali onemogočale udeležbo v postopku oddaje javnega naročila (odločitev Državne revizijske komisije št. 018-047/2017).

Vlagatelj kot dokaz za navedbe glede zahteve po izdelavi PID dokumentacije in izvedbi projektantskega nadzora predlaga angažiranje izvedenca gradbene stroke.



Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da
- je naročnik med obveznosti izvajalca vključil tudi zagotavljanje geomehanskega nadzora za izvajanje zasipov gradbene jame in ostalih zemeljskih del, zaščito in pregled brežin in eventualno črpanje vode iz gradbene jame,
- geomehanski nadzor ne predstavlja storitev gradnje, kar naj potrdi izvedenec gradbene stroke,
- gradbena zakonodaja vsebuje izrecno prepoved sodelovanja istega subjekta pri gradnji in pri nadzoru (tretji odstavek 13. člena GZ), zaradi česar vlagatelj ne more oddati dopustne ponudbe, ker ga naročnik sili, da med pogodbene obveznosti prevzame tudi storitev, ki mu jo zakon izrecno prepoveduje opravljati,
- tudi ZJN-3 vsebuje posebno določbo, ki se nanaša na to vrsto kolizije interesov (deseti odstavek 76. člena ZJN-3).

Naročnik v sklepu navaja, da so navedbe vlagatelja netočne in zavajajoče, in da
- sta izdelava PID dokumentacije in geomehanski nadzor res razpisana znotraj javnega naročila, vendar je njun obseg minimalen in neprimerljiv glede na preostali delež gradnje,
- z vključitvijo teh zahtev v predmetno javno naročilo ne krši veljavne gradbene zakonodaje, še posebej, ker pri geomehanskem nadzoru sploh ne gre za nadzor po 13. členu GZ,
- PID dokumentacija ni vezana na dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti pred izvajanjem gradbenih del, temveč je časovno ločena in v konkretnem kompleksnem javnem naročilu precej časovno oddaljena,
- drži, da mora PID dokumentacijo izdelati projektant, vendar v GZ ni prepovedi, da sta izvajalec in projektant ista pravna oseba pri istem projektu,
- veljavna zakonodaja ne določa, da mora PID dokumentacijo izdelati isti projektant, ki je izdelal preostalo projektno dokumentacijo, še več, načrti se lahko izdelajo na novo in ni nobene omejitve, da bi morali biti izdelani na predhodnih načrtih za izvedbo gradnje,
- izdelovalec PID dokumentacije ni v naprej določen s strani naročnika niti ni to isti projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, kar pomeni, da naročnik gradbenemu izvajalcu ne določa podizvajalca,
- je obseg storitev projektiranja glede na celotno gradnjo minimalen in neprimerljiv (0,5% vseh zahtevanih del) in nima vpliva na izbor CPV kode (odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-105/2017),
- je neupravičeno zahtevati od naročnika, da razpisuje za sporne storitve poseben sklop, saj gre za dela, ki sodijo med obveznosti izvajalca in gre za enovit, celovit projekt, ki ga ni mogoče deliti (odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-296/2011),
- geomehanski nadzor, projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti in projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov zaščite pred hrupom niso zahteve izvajanja nadzora po GZ, ampak pomenijo strokoven nadzor in spremljanje izvajanja projektnih zahtev in ukrepov, predvsem kot priprava za izvedbo zakonsko predpisanih obveznosti izvajalca s predmetnih področij (npr. meritve hrupa in priprava izkaza o zaščiti pred hrupom v stavbah, poročilo o temeljenju in izvedbi zemeljskih del, izkaz požarne varnosti), ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki ga pripravi in izdela izvajalec del.



Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da
- je naročnik v sklepu priznal, da je v okviru obveznosti izvajalca razpisal projektiranje, ki ga izvajalec ne sme izvajati, vendar to opravičuje z navedbo, da gre za minimalen obseg teh del,
- geomehanski nadzor opravlja naloge nadzora v najožjem smislu (glede na njegovo vsebino) in ne drži, da ne gre za nadzor,
- glede na vsebino dela ni razlike med projektantskim nadzorom nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti in »običajnim« nadzorom,
- vrednost izdelave PID dokumentacije in geomehanskega nadzora znaša več kot 45.000,00 EUR, kar ni nepomemben del cene, vendar je bistveno, da ponudnik, ki je gradbeni izvajalec, teh storitev ne sme izvajati, ne glede na njihovo vrednost,
- v skladu z veljavno zakonodajo ni dovoljeno, da PID dokumentacijo dela drug projektant kot tisti, ki je izdeloval predhodno dokumentacijo, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi, in da mora nov projektant, skladno s kodeksom poklicne etike arhitektov, pridobiti soglasje starega projektanta, če želi prevzeti ta dela,
- ni jasno, kako bo projektant podal izjavo o skladnosti dokončanih del z gradbenim dovoljenjem, brez da bi sodeloval pri izdelavi PZI dokumentacije – de facto to pomeni, da lahko izvajalec izjavo dobi samo od projektanta PZI in PGD dokumentacije, zaradi česar gre za zelo konkretno situacijo siljenja, da se izvajalec poveže s točno določenim projektantom,
- ne more iti za mešano javno naročilo, če izvajalec izvaja gradnjo po prejeti projektni dokumentaciji, zraven pa izdeluje še PID dokumentacijo – teh del ne sme prevzeti, zato je taka zahteva naročnika glede na kogentnost določb gradbenega zakona nična.

Naročnik razpisuje javno naročilo gradnje (točka II.1.3. obvestila o naročilu). Skladno z 2. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 javno naročilo gradenj pomeni javno naročilo, katerega predmet je:
a) izvedba gradenj ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je Priloga II Direktive 2014/24/EU in Priloga I Direktive 2014/25/EU (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj);
b) izvedba gradnje ali projektiranje in izvedba gradnje;
c) izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi po navodilih naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

Naročnik je v 7.6. členu vzorca pogodbe (za oba sklopa) določil, da mora izbrani ponudnik (med drugim):
- »izdelati celotno PID dokumentacijo za objekte z zunanjo ureditvijo in komunalno infrastrukturo, ki so predmet pogodbe, skladno s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov« ter nekatere druge storitve, povezane s projektiranjem PID dokumentacije,
- »na lastne stroške zagotoviti projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti, izdelavo izkaza požarne varnosti in požarnega reda za posamezni objekt«,
- »na lastne stroške zagotoviti projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov zaščite pred hrupom, izdelavo izkaza zaščite pred hrupom za posamezni objekt in izvedbo meritev hrupa za posamezno stanovanje«.
- »na lastne stroške zagotavljati geomehanski nadzor za izvajanje zasipov gradbene jame in ostalih zemeljskih del, zaščito in pregled brežin in eventualno črpanje vode iz gradbene jame«.

Naročnik je na portalu javnih naročil v zvezi s predhodno navedenimi storitvami prejel več vprašanj, in sicer:
- vprašanje: »Prosimo da nedvoumno definirate ali je obveza izvajalca pripraviti vse podatke (spremembe) za izdelavo PID dokumentacije ali pa je obveza izvajalca izdelava kompletne PID projektne dokumentacije. Kolikor je znano ste namreč izdelavo kompletne projektne dokumentacije že oddali s predhodnim naročilom.«,
na katerega je dne 28. 9. 2018 ob 13.47 odgovoril:
»v točki 7.6. gradbene pogodbe (za posamezen sklop) je določeno, da je izdelava PID dokumentacije obveznost izvajalca. Naročnik PID dokumentacije ni oddal z drugim naročilom.«

- vprašanje: »Ponudnik zahteva, da naročnik takoj iz gradbene pogodbe izloči sledeče obveznosti, ki so navedene tako v specifikaciji kot v gradbeni pogodbi v določbi 7.6.: na lastne stroške zagotavljati geomehanski nadzor za izvajanje zasipov gradbene jame in ostalih zemeljskih del, zaščito in pregled brežin in eventualno črpanje vode iz gradbene jame;  na lastne stroške zagotoviti projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov zaščite pred hrupom, izdelavo izkaza zaščite pred hrupom za posamezni objekt in izvedbo meritev hrupa za posamezno stanovanje; - na lastne stroške zagotoviti projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti , izdelavo izkaza požarne varnosti in požarnega reda za posamezni objekt. V razpisni dokumentaciji ni podanih tehničnih specifikacij o količini, vrsti in obsegu storitve projektantskih nadzorov! Ponudnik ne more glede tega oblikovati ponudbe! Naročnik pa je poleg vsega sklenil dve projektantski pogodbi, iz vsebine katerih izhaja, da zgoraj navedene obligacije prevzema projektant, plača pa jih naročnik in ne izvajalec. Ponovno gre za kršenje načela enakovrednosti dajatev in nedoločnosti predmeta naročila.«,
na katerega je dne 4. 10. 2018 ob 10.35 odgovoril:
»Navedeni nadzori so v domeni ponudnika in niso predmet pogodbe med naročnikom in projektantom.«

- vprašanje: »Na podlagi točke 7.6. vzorca pogodbe se izvajalec zavezuje "na lastne stroške zagotavljati geomehanski nadzor za izvajanje zasipov gradbene jame in ostalih zemeljskih del, zaščito in pregled brežin in eventualno črpanje vode iz gradbene jame; in »na lastne stroške zagotavljati zaščito začasne deponije izkopanega materiala in druge potrebne varovalne ukrepe od prevzema del od predhodnega izvajalca del in uvedbe v delo do dokončanja projekta". V kateri postavki ponudbenega predračuna je ta postavka? Če je ni, ponudnik ugotavlja, da popis del ni ustrezen, saj ne odraža dejanskega obsega pogodbenih del. splošne določbe v pogodbi ne morejo nadomestiti zahtev iz Pravilnika o tem, kako mora biti pripravljen popis del. V tem delu gre za nejasnost in napako v tehničnih specifikacijah.«,
na katerega je dogovoril dne 4. 10. 2018 ob 14.15:
»Geomehanski nadzor je v popisu, prav tako črpanje vode. Ostalo je v enotnih cenah, ki so obrazložene v Specifikacijah v VI. poglavju.«.

- dve vprašanji, (prvo se od drugega razlikuje le v tem, da je v drugem vprašanju vlagatelj dodal zadnji odstavek glede funkcije direktorja naročnika, kot izhaja iz citiranega vprašanja v nadaljevanju): »Pozdravljeni, V skladu s točko 7.6. vzorca pogodbe se izvajalec zavezuje »na lastne stroške zagotoviti projektantski nadzor nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti, izdelavo izkaza požarne varnosti in požarnega reda za posamezni objekt;« ter »izdelati PID dokumentacijo in vris v kataster komunalnih vodov;« ter »izdelati celotno PID dokumentacijo za objekte z zunanjo ureditvijo in komunalno infrastrukturo, ki so predmet pogodbe, skladno s Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov;«, »izdelati PID dokumentacijo in vris v kataster komunalnih vodov;«. Na podlagi stare in nove gradbene zakonodaje lahko projektiranje izvaja samo projektant. Izvajanje projektantskega nadzora je del storitev projektanta, mi kot izvajalec pa za projektiranje nismo registrirani. V kolikor nam predmetna določba nalaga, da obvezno angažiramo podizvajalca projektanta, ste razpisali mešano javno naročilo projektiranja in izvedbe, kršite pa tudi določbo 94. člena ZJN-3, saj nam nalagate izvedbo storitev, za katere smo primoran8i (moramo obvezno) angažirati podizvajalca projektanta, kar je nezakonito. Pozivamo vas, da iz razpisne dokumentacije nemudoma umaknete vse projektantske storitve- projektantski nadzor, saj bomo sicer primorani vložiti revizijski zahtevek. Na podlagi starega in novega Pravilnika o projektni dokumentaciji je PISD dokumentacija del projektne dokumentacije, ki jo lahko po stari in novi zakonodaji izvaja samo projektant. Vaša določba, ki izdelavo projektne dokumentacije nalaga izvajalcu, je v nasprotju s kogentnimi določbami gradbene zakonodaje. Izvajalec, ki ni projektant takšne določbe ne sme in ne more prevzeti, pozivamo vas, da jo nemudoma umaknete iz pogodbe. Glede na to, da je direktor naročnika predsednik IZS, ki je pripravljal gradbeno zakonodajo, nas močno čudi popolnoma ignorantski odnos do veljavne zakonodaje. Krši namreč zakonodajo, ki jo je sam pripravljal. Prenašanje PID-ov na izvajalca je nezakonito iz vsaj 3 različnih razlogov in navedeno je potrebno nemudoma odpraviti.«
na kateri je dne 17. 10. 2018 ob 14.18 odgovoril:
»Naročnik je na predmetno vprašanje že odgovoril, kljub temu dodatno pojasnjuje, da izvajalec naroča nadzor, ki ni stvar projektiranja ali zakonodaje, prav tako PID dokumentacija, kot del pogodbe na ključ, ki jo lahko izvaja katerikoli pooblaščeni izvajalec posameznih storitev.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik na portalu javnih naročil ni bil opozorjen na vse kršitve oziroma ni prejel vprašanj glede vseh očitkov, ki jih vlagatelj navaja v zvezi s projektiranjem, projektantskim nadzorom in geomehanskim nadzorom, in sicer ni bil opozorjen na zatrjevano potrebno delitev javnega naročila na sklope (projektiranje v svojem sklopu), ni bil opozorjen, da naj bi PID dokumentacijo in projektantski nadzor lahko izvajal samo projektant, ki je projektiral DGD (prej PGD) in PZI (opozorilo se je nanašalo zgolj na splošno navedbo, da projektiranje lahko izvaja samo projektant, ne pa na konkretno zatrjevano povezavo s predhodnim projektantom) in ni bil opozorjen na zatrjevano nezakonito zahtevo po izvedbi geomehanskega nadzora, ki naj ga gradbeni izvajalec zaradi nezdružljivosti s funkcijo nadzornika, v skladu s tretjim odstavkom 13. člena GZ, ne bi smel izvajati, oziroma na kolizijo interesov (vprašanja/opozorila so se nanašala zgolj na umanjkanje tehničnih specifikacij za geomehanski nadzor in neustreznost popisa del, ker naj postavka za geomehanski nadzor vanj ne bi bila vključena). V posledici navedenega, Državna revizijska komisija s temi skupinami očitkov povezanih navedb, v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN (več o tem je Državna revizijska komisija zapisala v točki 3b) te obrazložitve in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje), vsebinsko ni presojala. V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala zgolj še navedbe, za katere navedena omejitev ne obstoji.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da iz citirane vsebine dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da so del predmetnega javnega naročila, poleg gradnje, tudi nekatere storitve. Kadar so predmet naročila dve ali več različnih vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se naročilo odda v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto naročilo, značilno za glavni predmet naročila (prvi odstavek 25. člena ZJN-3), pri tem pa se glavni predmet javnega naročila praviloma določa po vrednostnem kriteriju, torej po vrednosti posamezne vrste naročila znotraj predmeta. Namen določb ZJN-3 glede mešanih javnih naročil je torej v tem, da se ugotovi, katera zakonska pravila in v kakšnem obsegu se uporabljajo v posameznem primeru. Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da storitve glede projektiranja, projektantskega nadzora in geomehanskega nadzora v konkretnem primeru predstavljajo majhen del celotnega predmeta javnega naročila (naročnik zatrjuje, da projektiranje predstavlja 0,5% celotne vrednosti, vlagatelj pa vrednost storitev ocenjuje na cca 45.000,00 EUR). Glede na ocenjeno vrednost celotnega javnega naročila, s katero se je Državna revizijska komisija seznanila z vpogledom v dokumentacijo naročnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (kljub vključitvi nekaterih storitev v javno naročilo gradenj) slednjega pravilno vodi po pravilih za javna naročila gradenj, ki prevladajo po vrednostnem kriteriju. Ker je naročnik na portalu javnih naročil objavil zgolj CPV kodo za gradbena dela (45000000), je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila, ali je neobjava CPV kod, za predhodno navedene storitve, vplivala na seznanjenost potencialnih ponudnikov z obsegom predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je že zapisala, da CPV koda sicer lahko pomaga potencialnim ponudnikom pri razumevanju predmeta javnega naročila, vendar pa ne nadomešča njegovega opisa in s tem povezane dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker gre ugotoviti, da je bil vlagatelj seznanjen, da naročnik poleg izvedbe gradbenih del v okviru predmetnega javnega naročila zahteva tudi izvedbo nekaterih storitev, saj je v zvezi z njimi na naročnika naslavljal tudi vprašanja preko portala javnih naročil (kar izhaja iz potrdil o oddanih vprašanjih naročniku, ki so bila priložena zahtevku za revizijo), na vprašanja v zvezi s temi storitvami pa je bilo objavljenih tudi več odgovorov na portalu javnih naročil, vpliva neobjavljenih CPV kod na seznanjenost ponudnikov s celotnim predmetom javnega naročanja ni mogoče ugotoviti.

Kot pravilno navaja že vlagatelj, projektno dokumentacijo izdela projektant (peti odstavek 29. člena GZ), ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov (prvi odstavek 10. člena GZ). Iz določb GZ ne izhaja, da se funkcija projektanta in izvajalca izključujeta (kot se npr. izključujeta funkcija izvajalca in nadzornika skladno s tretjim odstavkom 13. člena GZ), iz česar izhaja, da lahko isti subjekt nastopa v obeh funkcijah v istem poslu. Taki ugotovitvi ne nasprotuje niti vlagatelj, kar izhaja iz njegove navedbe, da predmet javnega naročila lahko izvedejo (zgolj) izvajalci, ki so hkrati gradbeni izvajalci in projektanti, s katero utemeljuje očitek o kršitvi načela zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Vlagatelj zatrjuje, da sam ni projektant in za projektanta ne izpolnjuje zakonskih pogojev, zaradi česar v predmetnem javnem naročilu ne more prevzeti obveznosti projektiranja, kar pa samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da je naročnikova zahteva po vključitvi projektiranja (v luči do sedaj ugotovljenega) nezakonita.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora ponudnik, z namenom predložitve dopustne ponudbe (ob predpostavki, da izpolnjuje tudi preostale elemente dopustne ponudbe, kot izhajajo iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), v ponudbi ponuditi izvedbo celotnega predmeta javnega naročanja. V kolikor posamezen ponudnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izvajanje vseh del, ki jih v okviru predmeta javnega naročila razpisuje naročnik (da bi lahko na javnem naročilu nastopal samostojno), ima možnost, da del predmeta javnega naročila preda v izvajanje drugemu gospodarskemu subjektu (pod pogojem, da taka zahteva naročnika ni objektivno neopravičljiva), npr. z angažiranjem podizvajalcev (prva poved prvega odstavka 94. člena ZJN-3) ali pa ponudbo oblikuje skupaj s skupino drugih gospodarskih subjektov (skupna ponudba). Ker vlagatelj v zvezi z objektivno neopravičljivostjo posameznih zahtev zgolj povzema stališča iz odločitve Državne revizijske komisije, očitkov pa ne konkretizira (oziroma zatrjuje na konkretnem primeru) niti ne izkaže, Državna revizijska komisija za vsebinsko presojo obstoja objektivne opravičljivosti take zahteve ni imela podlage. Ker iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik ponudnike omejeval z opisom, na kakšen način lahko pripravijo svoje ponudbe (samostojno, s podizvajalci, s partnerji), zaradi česar ponudniki svobodno oblikujejo svojo ponudbo in se, v kolikor neke zahteve ne morejo izvesti sami, povežejo z drugimi gospodarskimi subjekti, niti iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik zahteval sodelovanje s katerimkoli podizvajalcem ali da bi zahteval sodelovanje s točno določenih podizvajalcem (projektantom), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da vključenost zahteve po projektiranju in izvajanju projektantskega nadzora ni v skladu z ZJN-3, niti mu ni mogoče očitati kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, ki ga zatrjuje vlagatelj.

Ker vlagatelj ni navedel, katera konkretna dejstva (očitane kršitve) naj se s predlaganim dokaznim predlogom angažiranja strokovnjaka gradbene stroke dokazuje in kako bo izvedba dokaznega predloga vplivala na ugotavljanje zatrjevane očitane kršitve naročnika, ga je Državna revizijska komisija kot nesubstanciranega zavrnila.

b) Zadnje stanje gradbene tehnike

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je zahteva po vgradnji materialov, upoštevajoč zadnje stanje tehnike, v nasprotju z 68. členom ZJN-3, saj je naročnik s tehnično specifikacijo ne more opredeliti,
- upoštevanje zadnjega stanja tehnike pomeni bistveno spremembo pogodbe,
- mora izbrani ponudnik izvajati javno naročilo v skladu z oddano ponudbo, ne pa na podlagi sprotnega prilagajanja zadnjega stanja tehnike, za katerega (v praksi) naročniki pogosto niso pripravljeni nič doplačati,
- gradbeni zakon ne določa obveznosti izvajalca po upoštevanju zadnje stanje tehnike pri gradnji in da je zakonska definicija pravni standard,
- mora naročnik, če želi, da se zadnje stanje tehnike upošteva v ponudbeni ceni, spremeniti tehnične specifikacije ter opisati, do kakšnih sprememb v okviru ponudbene cene lahko pride.

Naročnik se v sklepu sklicuje na odgovor na portalu javnih naročil, in sicer, da zadnje stanje tehnike zapoveduje veljavna zakonodaja in se po definiciji nanaša tudi na obdobje gradnje, spoštovanje zahteve pa ne onemogoča oddaje dopustne ponudbe.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da sama zahteva po izvedbi zadnjega stanja tehnike ni sporna (»Ni sporna zahteva, da naročnik zahteva izvedbo zadnjega stanja tehnike, […]«, opredelitev do navedb naročnika, stran 13), je pa problematično, da naročnik šteje, da morajo biti tovrstne spremembe vključene v ponudbeno ceno.

Naročnik je v popisu del določil lastnosti posameznih gradbenih proizvodov (materialov), ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, v 7.6. členu vzorca pogodbe pa je določil tudi, da bo izbrani ponudnik pri vgradnji dolžan vgrajevati materiale, upoštevaje zadnje stanje tehnike (»vgrajevati materiale prvovrstne kvalitete, upoštevajoč zadnje stanje tehnike, pred vgraditvijo izročiti dokazila (certifikate oziroma izjave o lastnostih, pri čemer morajo biti dokumenti obvezno prevedeni v slovenščino) o vgrajenih konstrukcijah, med gradnjo pa jih hraniti na gradbišču«). Državna revizijska komisija v povezavi s to zahtevo ugotavlja, da GZ v 44. točki prvega odstavka 3. člena zadnje stanje gradbene tehnike opredeljuje kot »stanje, ki v trenutku, ko se projektira ali gradi, pomeni doseženo stopnjo razvoja tehničnih zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov«.

Naročnik je na portalu javnih naročil prejel vprašanje:
»V skladu s točko 7.6. vzorca mora izvajalec "vgrajevati materiale prvovrstne kvalitete, upoštevajoč zadnje stanje tehnike, […]. Izvajalec bo vgrajeval materiale, ki so bili zahtevani na podlagi razpisne dokumentacije in za katere je podal ponudbeno ceno in ne drugih materialov (zadnje stanje tehnike). Navedena določba predstavlja bistveno spremembo pogodbe, prav tako pa izvajalcu onemogoča, da bi ob oddaji ponudbe vedel, katere materiale bo vgrajeval, zaradi česar je določba nezakonita in zahtevamo, da jo nemudoma umaknete.«, na katerega je dne 17. 10. 2018 ob 14.18 odgovoril:
»Zadnje stanje tehnike je opredeljeno tudi v GZ in sicer velja za čas, ko poteka gradnja.«

Naročnik je upoštevanje instituta zadnjega stanja gradbene tehnike v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vnaprej predvidel in napovedal, s popisom del pa opredelil tudi izhodiščne lastnosti posameznih gradbenih proizvodov (materialov) za ugotavljanje (novega) razvoja. Čeprav naročnik v trenutku oblikovanja tehničnih specifikacij v delu, ki se nanaša doseženo stopnjo razvoja in ki presega opis iz popisa del ne more konkretno določiti, ker dosežena stopnja razvoja še ni znana, vseeno ni mogoče zaključiti, da je oblikovanje tehničnih specifikacij v konkretnem primeru v nasprotju z 68. členom ZJN-3. Potencialna možnost, da bo prišlo do (nove) stopnje razvoja tehničnih zmogljivosti določenega materiala, sama po sebi še ne pomeni nujno, da bo do nje sploh prišlo, ne pomeni pa niti, da bo (nabavna) cena teh materialov za ponudnika (nujno le) višja. Ker že iz definicije instituta izhaja, da upoštevanje zadnjega stanja gradbene tehnike ne zajema vseh možnih stopenj razvoja, ne glede na višino stroškov, ki jih upoštevanje teh stopenj zajema, temveč zgolj tiste, ki jih je mogoče upoštevati ob »hkratnem upoštevanju razumnih stroškov«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s tem zamejen obseg (potencialnih) tveganj, ki jih z zahtevo po spoštovanju navedenega instituta nase prevzema ponudnik in ki jih lahko v okviru avtonomnega oblikovanja prenese v ponudbeno ceno, ko (in če) se odloči, da je pripravljen nase prevzeti tveganje spoštovanja obravnavane določbe. V zvezi z navedbo vlagatelja, da upoštevanje instituta zadnjega stanja gradbene tehnike pomeni spremembo pogodbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za institut, ki se nanaša na izvedbeno fazo pogodbe in kot tak posega v splošna pravila pogodbenega prava, in ne za institut, ki bi bil uporabljiv v fazi postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar vlagatelj tudi s tem argumentom ne more uspeti.

c) Kvalitetnejša rešitev v primeru neusklajenosti

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnikova zahteva iz 7.6. člena vzorca pogodbe, po upoštevanju kvalitetnejše rešitve v primeru nasprotij v projektni dokumentaciji, nezakonita in neutemeljeno na izvajalca prenaša odgovornost za projektantsko napako.

Naročnik v sklepu odgovarja, da je bila sporna zahteva iz vzorca obeh pogodb izločena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 14. 9. 2018 objavil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v sklopu katere je (med drugim) objavil vzorec pogodbe za posamezen sklop (dokument »Vzorec_pogodbe_Sklop 1_E2.doc« in dokument »Vzorec_pogodbe_Sklop 2_E3.doc«). V 7.6. členu vzorca pogodbe (za oba sklopa) je določil, da se izvajalec »V zvezi z namenom zagotovitve pravilne, popolne in pravočasne izpolnitve s to pogodbo prevzetih del« obvezuje »upoštevati po presoji naročnika kvalitetnejšo rešitev, v kolikor pride v projektni dokumentaciji do nasprotij (npr. popisi del – grafična rešitev)«.

V odgovoru na vprašanje potencialnega ponudnika, ki je bil dne 17. 10. 2018 ob 14.06 objavljen na portalu javnih naročil, je naročnik navedel, da je sporno zahtevo iz vzorcev pogodb brisal in objavil spremenjena vzorca pogodb. Državna revizijska komisija po vpogledu na portal javnih naročil in v (nova) vzorca pogodb (dokument »1_Vzorec_pogodbe_Sklop_1_E2_čistopis_17 10 2018.doc« in dokument »1_Vzorec_pogodbe_Sklop_2_E3_čistopis_17 10 2018.doc«), objavljena na portalu www.eponudbe.si, ugotavlja, da sporne zahteve ne vsebujeta več, zato navedbe vlagatelja v tem delu zavrača kot neutemeljene.

d) Nezakonitost določb v pogodbi

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je v vzorcu pogodbe več nezakonitih določb, zaradi katerih ne more oddati ponudbe, ki bo zajela vsa tveganja, ki jih je dolžan vključiti v svojo ponudbo po klavzuli »ključ v roke«, in sicer
- zahteva po izvedbi poznejših del,
- zahteva po pridobitvi vseh podatkov za oblikovanje pogodbene cene,
- zahteva po usklajenosti z drugimi deli.

i) Zahteva po izvedbi poznejših del

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da
- je naročnik z določbo 5.1. člena vzorca pogodbe, s katero se izvajalec zavezuje izvesti vsa poznejša dela, ki so predmet naročila, v skupni vrednosti največ 30%, povzročil, da se morajo ponudniki zavezati k izvedbi vseh dodatnih del, čeprav sploh ne vedo, do kakšnih dodatnih del naj bi prišlo (saj zanje naročnik ni pripravil nobenih tehničnih specifikacij),
- posebne gradbene uzance in OZ izvajalcu dajeta pravico, da izvedbo dodatnih del zavrne, če ima za to razloge,
- je določba nezakonita še posebej v kontekstu določbe pogodbe, ki določa način oblikovanja ponudbenih cen za poznejša dela.

Naročnik v sklepu navaja, da
- je potrebno sporno določbo vzorca pogodbe obravnavati z vidika, da gradbena pogodba temelji na soglasju volj dveh pogodbenih strank in da gre za vsebino bodočega obligacijsko-pravnega razmerja, ki se bo presojalo z vidika pravil obligacijskega prava,
- tehnične specifikacije dodatnih del že zaradi svoje narave ne morejo biti pripravljene (če bi bile, ne bi šlo za dodatna dela).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v drugem odstavku 5.1. člena vzorca pogodbe določil »Izvajalec se zavezuje, da bo izvedel tudi vsa poznejša dela, ki so predmet naročila s strani naročnika, v skupni vrednosti največ 30% osnovne pogodbene vrednosti brez izvedbe novega postopka skladno z drugim odstavkom 95. člena ZJN-3.«.

Naročnik je prvotno določbo prvega odstavka 5.2. člena vzorca pogodbe z objavo novega vzorca pogodbe dne 17. 10. 2018 spremenil tako, da se namesto »Ponudbene cene za poznejša dela se oblikujejo na osnovi: normativov in kalkulativnih elementov, enotnih cen popisnih postavk navedenih v ponudbeni dokumentaciji, vključno z morebitnim popustom na vsa dela v osnovni ponudbi, oz. lahko naročnik poišče konkurenčne ponudbe na trgu in od izvajalca zahteva, da poznejša dela izvede po konkurenčnih cenah in opravljenih pogajanjih.« glasi »Ponudbene cene za poznejša dela se oblikujejo na osnovi: normativov in kalkulativnih elementov, cen navedenih v ponudbeni dokumentaciji oz. lahko naročnik poišče konkurenčne ponudbe na trgu in od izvajalca zahteva, da poznejša dela izvede po konkurenčnih cenah in opravljenih pogajanjih.«. V nespremenjenem drugem odstavku 5.2. člena vzorca pogodbe je naročnik določil »Za poznejša dela se na podlagi predhodno potrjene ponudbe sklene dodatek k tej pogodbi, v katerem se naročnik in izvajalec dogovorita o izvedbi takih del in plačilu. Obračun se izvrši po dejansko izvedenih količinah (»cena na enoto«) po knjigi obračunskih izmer in po ponudbenem predračunu za pozneje naročena dela.«.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da ZJN-3 glede spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo v prvem odstavku 95. člena ZJN-3 določa: »V skladu s tem zakonom se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja v katerem koli od naslednjih primerov: 1. če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah. […]; 2. za dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno javno naročilo, in če zamenjava izvajalca: ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali inštalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov; 3. če je sprememba potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti, in sprememba ne spreminja splošne narave javnega naročila; 4. če izvajalca, ki mu je naročnik prvotno oddal javno naročilo, zamenja nov izvajalec kot posledica enega od naslednjih razlogov […]; 5. če sprememba ne glede na njeno vrednost ni bistvena v skladu s četrtim odstavkom tega člena. V drugem odstavku istega člena ZJN-3 (v prvi in drugi povedi) določa, da v primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka kakršno koli zvišanje cene ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je v primeru iz 2. ali 3. točke prejšnjega odstavka opravljenih več zaporednih sprememb, velja ta omejitev za vrednost vseh sprememb skupaj.

Naročnik je na portalu javnih naročil prejel vprašanje:
»točka 5.1. vzorca pogodbe: Izvajalec se zavezuje, da bo izvedel tudi vsa poznejša dela, ki so predmet naročila s strani naročnika, v skupni vrednosti največ 30% osnovne pogodbene vrednosti brez izvedbe novega postopka skladno z drugim odstavkom 95. člena ZJN-3. Določba, ki izvajalca obvezuje tudi k izvedbi poznejših del, to so dodatna dela, ki s to pogodbo niso naročena, je nezakonita. Izvajalec se namreč ne more obvezati k temu, da bo izvedel neka bodoča, neobstoječa, ob oddaji ponudbe neznana dela. PGU ter OZ dajte izvajalcu pravica, da dodatna dela tudi zavrne, če ima za to razloge. Še posebej je ta člen nezakonit v kontekstu člena 5.2 (Ponudbene cene za poznejša dela se oblikujejo na osnovi: normativov in kalkulativnih elementov, cen navedenih v ponudbeni dokumentaciji, vključno z morebitnim popustom na vsa dela v osnovni ponudbi, oz. lahko naročnik poišče konkurenčne ponudbe na trgu in od izvajalca zahteva, da poznejša dela izvede po konkurenčnih cenah in opravljenih pogajanjih), saj naročnik z obema členoma poskuša pridobiti nezakonito pravico, da izvajalca prisili v izvedbo del, ki s tem javnim naročilom sploh niso naročena.«,
na katerega je dne 17. 10. 2018 ob 14.18 odgovoril:
»Izvajalec pred izvedbo dodatnih del skladno z gradbeno pogodbo naročniku v potrditev posreduje ponudbo. Izvajalec se obvezuje izvesti naknadno naročena dela zaradi določb ZJN-3, saj bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov in zaradi garancije samih objektov, saj lahko posamezna kasneje naročena dela pomenijo poseg, ki vpliva na že izvedena dela. Naročnik je v tem delu tudi popravil vzorec pogodbe za posamezen sklop.«

Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovo zahtevo, da se izvajalci zavežejo izvesti tudi vsa poznejša dela, do katerih bo (lahko) prišlo v fazi izvajanja javnega naročila, ugotavlja, da iz ZJN-3 ne izhaja, da naročnik take zahteve ne bi smel določiti, a le ob predpostavki, da s tem ne krši temeljnih načel javnega naročanja. Slednja je v konkretnem primeru izpolnjena, saj je naročnik vse ponudnike na enak način seznanil s svojo zahtevo, jo jasno zapisal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da z njo neupravičeno ne omejuje konkurence (npr. ne izključuje oziroma omejuje konkurence le na nekatere ponudnike), zahtevo je določil tako, da je le-ta smiselno povezana in sorazmerna predmetu javnega naročanja, saj je njena izvedba vezana na uporabo drugega odstavka 95. člena ZJN-3, v povezavi s prej opisanima drugo in tretjo točko prvega odstavka 95. člena ZJN-3 (dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih, pod določenimi pogoji, izvede prvotni izvajalec oziroma gre za spremembe, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti), zaradi česar naročniku ravnanja v nasprotju z ZJN-3 zaradi vključitve te zahteve v vzorec pogodbe ni mogoče očitati. Če gre vlagateljevo zatrjevanje nezakonitosti sporne zahteve v kontekstu določbe o oblikovanju cene za poznejša dela razumeti na način, da je zanj določba o oblikovanju cene za poznejša dela (kljub spremembi določbe, ki jo je naročnik na portalu javnih naročil objavil dne 17. 10. 2018 in na katero se vlagatelj sicer ne sklicuje) še vedno problematična iz razloga, ker naročnik ponudnikom določa, kako naj oblikujejo svojo ponudbeno ceno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz določbe takega zaključka ni mogoče izpeljati. Iz naročnikove določbe namreč po presoji Državne revizijske komisije izhaja cenovni nivo (elementi za oblikovanje cen), po katerem se bo naročnik ravnal pri ugotavljanju zanj sprejemljivih cen za poznejša dela, ne pa način oziroma cene, po katerih bodo (nujno v tej višini) obračunana poznejša dela. O ceni za poznejša dela se bosta izbrani ponudnik v fazi izvajanja javnega naročila pogajala na podlagi ponudbe, ki jo bo izvajalec v potrditev posredoval naročniku (kot izhaja tudi iz naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil). Sporna zahteva po zavezi izvajalca k izvedbi poznejših del tako predstavlja določbo, ki ureja bodoče (sicer negotovo) pogodbeno razmerje med izbranim ponudnikom in naročnikom, do uresničitve katere bo prišlo šele, če in ko bo do poznejših del sploh prišlo (takrat bo naročnik poznejša dela tudi lahko opredelil po vsebini in po obsegu) in pod pogojem, da bodo (sploh) izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo izjem o spremembi pogodbe javnega naročila brez novega postopka javnega naročanja, poslovna odločitev ponudnika pa je, ali bo pod takšnimi pogoji (ki so enaki za vse ponudnike v predmetnem postopku) predložil svojo ponudbo in s tem nase prevzel obvezo izvajanja (morebitnih) poznejših del. V posledici ugotovljenega Državna revizijska komisija vse navedbe vlagatelja, povezane z obravnavnim očitkom, zavrača kot neutemeljene, saj naročniku zaradi vključitve sporne določbe v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3.

ii) Potrditev prejema vseh podatkov

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je priprava ustreznih tehničnih specifikacij dolžnost naročnika, ki svoje dolžnosti ne more veljavno prevaliti na izvajalca in se razbremeniti obveznosti, ki mu jih nalaga ZJN-3 na način, da v 3.4. členu vzorca pogodbe določi, da izvajalec potrjuje in jamči, da je pridobil vse podatke, ki se nanašajo na predmet pogodbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pogodbeno ceno ali razčlenitev pogodbene cene ali na njegove pravice in obveznosti po tej pogodbi.

Naročnik v sklepu navaja, da je tehnične specifikacije pripravil v skladu z ZJN-3 in dal ponudnikom na voljo vso potrebno dokumentacijo, s katero razpolaga.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3.4. člena vzorca pogodbe določil »Izvajalec potrjuje in jamči, da je pridobil vse podatke, ki se nanašajo na predmet te pogodbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na pogodbeno ceno, ali razčlenitev pogodbene cene, ali na njegove pravice in obveznosti po tej pogodbi. Izvajalec se izrecno odpoveduje vsem zahtevkom do naročnika, ki bi izvirali iz njegove morebitne ne seznanjenosti s pogoji po tej pogodbi ali njenega nerazumevanja, saj bodo vse morebitne nejasnosti, s strani naročnika obravnavane po njegovi običajni praksi.«

Državna revizijska komisija je v tej obrazložitvi obravnavala vse jasne, konkretne in dokazane očitke o zatrjevanih neustreznih tehničnih specifikacijah in ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati, da tehničnih specifikacij ni pripravil na način, ki ni skladen z 68. členom ZJN-3, prav tako pa mu ni mogoče očitati, da ponudnikom, v nasprotju z ZJN-3, ni omogočil seznanitve s katerim od delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker morebitnih drugih neustreznosti tehničnih specifikacij vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ne navaja, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da naročnik skuša na izvajalca prevaliti breme oblikovanja tehničnih specifikacij in ni mogla zaključiti, da je citirana določba v nasprotju z 68. členom ZJN-3.

iii) Zahteva po usklajenosti z drugimi deli

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik z določbo 7.6. člena vzorca pogodbe vzpostavlja nejasnost o obsegu in vsebini predmeta javnega naročila, saj ni jasno, katera so tista dela, za katera izvajalec prevzema odgovornost in kaj je predmet javnega naročila, posledično pa zahteve ni mogoče ustrezno ovrednotiti.

Naročnik v sklepu odgovarja, da sporna zahteva ni nejasna in da je v odgovoru na portalu javnih naročil pojasnil za katera dela gre. Vlagateljevo navedbo označuje za neutemeljeno in pavšalno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 7.6. členu vzorca pogodbe (med drugim) določil, da se izvajalec »V zvezi z namenom zagotovitve pravilne, popolne in pravočasne izpolnitve s to pogodbo prevzetih del« obvezuje »prevzeti izključno odgovornost in stroške za popolno usklajenost vseh pogodbenih del z drugimi deli, ki se izvedejo na podlagi projektne dokumentacije«.

Naročnik je na portalu javnih naročil prejel vprašanje:
»V zvezi s točko 7.6. vzorca pogodbe, kjer se izvajalec zavezuje "prevzeti izključno odgovornost in stroške za popolno usklajenost vseh pogodbenih del z drugimi deli, ki se izvedejo na podlagi projektne dokumentacije", naročnika pozivamo, da pojasni, kakšno konkretno odgovornost in kakšne stroške naj bi nosil izvajalec za popolno usklajenost vseh pogodbenih del z drugimi deli. Kaj oziroma katera so druga dela?«,
na katerega je dne 17. 10. 2018 ob 14.06 odgovoril:
»Gre za stične točke med posameznimi sklopi, območji in komunalno infrastrukturo.«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedenega odgovora, ki je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skladno s tretjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3, izhaja, da je naročnik konkretiziral in določil, v zvezi s katerimi »drugimi deli« izvajalci prevzemajo odgovornost v vsebini, kot izhaja iz 7.6. člena vzorca pogodbe. Upoštevaje, da vlagatelj nejasnost obsega in vsebine predmeta zatrjuje zgolj v povezavi z določbo vzorca pogodbe, ne pa tudi v povezavi s kasneje objavljenim odgovorom naročnika, s katerim je le-ta podrobneje pojasnil vsebino sporne določbe (in torej pojasnil, v katerih delih se zahteva usklajenost z drugimi deli), Državna revizijska komisija navedbam o nejasnem obsegu in vsebini predmeta javnega naročila v zvezi z zahtevo po usklajenostjo z drugimi deli, ne more slediti.

iv) Obveznost pridobitve podatkov in seznanitve z njimi

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da sta 2.3. člen in 6.1. člen vzorca pogodbe v nasprotju s 3.4. členom vzorca pogodbe, saj ponudniki ne morejo jamčiti, da so pred oddajo ponudbe pridobili vse podatke, ki morajo biti zajeti v ponudbeni ceni, če morajo naročnika po uvedbi delo opozoriti na ugotovljene pomanjkljivosti v prejeti dokumentaciji oziroma bo naročnik primopredajo s sedanjim izvajalcem zemeljskih del izvedel šele po sklenitvi pogodbe.

Naročnik očitke o nekonsistentnosti določb v vzorcu pogodbe zavrača.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeni sporni členi vzorca pogodbe določajo naslednje (za oba sklopa):
- 2.3. člen: »Izvajalec je dolžan v roku 30 dni od uvedbe v delo prejeto projektno dokumentacijo iz točke 2.2 s strokovno skrbnostjo podrobno proučiti in naročnika pisno opozoriti na njene morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti ter v zvezi s tem od njega zahtevati pisna pojasnila. […].«
- 6.1. člen: Naročnik bo uvedel izvajalca v delo takoj po veljavni sklenitvi te pogodbe (skladno s točko 16.5.) tako, da mu bo: zapisniško izvedel primopredajo med predhodnim izvajalcem in izvajalcem del po tej pogodbi; izročil kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske Novo Brdo E2, izročil projektno dokumentacijo PGD v enem izvodu, izročil projektno dokumentacijo PZI za pogodbena dela v dveh izvodih«,
- 3.4. člen: »Izvajalec potrjuje in jamči, da je pridobil vse podatke, ki se nanašajo na predmet te pogodbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na pogodbeno ceno, ali razčlenitev pogodbene cene, ali na njegove pravice in obveznosti po tej pogodbi. […]«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz določbe 3.4. člena vzorca pogodbe izhaja, da gre za obveznost seznanitve s podatki, ki vplivajo na pogodbeno ceno (ali so s tem povezani), kar pomeni, da se navezuje na podatke, s katerimi je moral biti ponudnik seznanjen v fazi priprave ponudbe (do trenutka njene oddaje), saj je vse te podatke upošteval pri oblikovanju ponudbene cene. Iz določbe 2.3. člena vzorca pogodbe in določbe 6.1. člena vzorca pogodbe pa izhaja, da se seznanitev s podatki ne nanaša na fazo priprave ponudbe, ampak na fazo po pravnomočno zaključenem postopku oddaje javnega naročila in po podpisu pogodbe med izbranim ponudnikom in naročnikom, konkretneje na fazo uvedbe v delo oziroma po njej. Ker iz vsebine izpostavljenih členov vzorca pogodbe torej izhaja, da se ne nanašajo na isto časovno obdobje (fazo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da do nasprotij med njimi ne more priti, navedbe vlagatelja pa iz tega razloga zavrača kot neutemeljene.


e) Druge nekonsistentne določbe v vzorcu pogodbe

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je v vzorcu pogodbe več nekonsistentnih določb, zaradi katerih ne more oddati dopustne ponudbe, ki bo zajela vsa tveganja, ki jih je dolžan vključiti v svojo ponudbo po klavzuli »ključ v roke« in da tako pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne ustreza zahtevi ZJN-3 po jasnosti in določnosti. Izpostavlja:
- določbe glede terminskega plana,
- določbe glede primopredaje,
- določbe glede končnega obračuna,
- določbe glede tehnoloških elaboratov.

Vlagatelj glede določb o terminskem planu zatrjuje, da je rok za njegovo pripravo iz 8.1. člena vzorca pogodbe neprimeren, saj se izteče na isti dan, kot mora izvajalec, v skladu z 2.3. členom vzorca pogodbe, izvesti pregled projektne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljena sporna člena vzorca pogodbe določata naslednje (za oba sklopa):
- 2.3. člen: »Izvajalec je dolžan v roku 30 dni od uvedbe v delo prejeto projektno dokumentacijo iz točke 2.2 s strokovno skrbnostjo podrobno proučiti in naročnika pisno opozoriti na njene morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti ter v zvezi s tem od njega zahtevati pisna pojasnila. […].«
- 8.1. člen: »Pogodbena dela se bodo izvajala na podlagi s strani naročnika potrjenega podrobnega plana dinamike napredovanja del (v nadaljnjem besedilu: terminski plan), ki ga izdela izvajalec, v skladu s pogoji naročnika in glede na vsebino okvirnega terminskega plana iz ponudbe, najkasneje v roku 30 dni po uvedbi v delo. […]«

Vlagatelj glede določb v zvezi s primopredajo zatrjuje, da
- sta prvi odstavek in tretji odstavek 4.4. člena vzorca pogodbe v neskladju, saj določata različen rok za izdelavo končnega primopredajnega zapisnika,
- iz 6.5. člena, prvega odstavka 4.4. člena in tretjega odstavka 4.4. člena vzorca pogodbe izhaja neskladje med rokom za prevzem, ki dejansko predstavlja primopredajo, in rokom za primopredajo,
- je zadnji odstavek 7.12. člena vzorca pogodbe v nasprotju s prvim odstavkom 4.4. člena vzorca pogodbe glede določitve končne primopredaje.

Vlagatelj glede določb v zvezi s končnim obračunom zatrjuje, da glede na 6.5. člen, prvi odstavek 4.4. člena in tretji odstavek 4.4. člena vzorca pogodbe ni jasno, koliko znaša rok za izdelavo končnega obračuna in od kdaj teče.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljeni sporni členi vzorca pogodbe določajo naslednje (za oba sklopa):
- prvi odstavek 4.4. člena: »Ko izvajalec dokonča vsa pogodbeno prevzeta dela, odpravi vse pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu, ko je pridobljeno uporabno dovoljenje in ko postane le to pravnomočno ter, ko odpravi vse pomanjkljivosti, ugotovljene s strani naročnika in njegovih pooblaščencev, po odpravi vseh napak in pisnem prevzemu pogodbenih del iz tč. 2.1. - končna primopredaja del, se najkasneje v roku 45 dni po primopredajnem zapisniku, ki je sestavljen kot končni primopredajni zapisnik med izvajalcem in naročnikom po izvedenih primopredajah posameznih enot in skupnih delov in naprav, izdela končni obračun. Pogoji za pristop k sestavi končnega obračuna in njegov podpis morajo biti izpolnjeni kumulativno.«
- tretji odstavek 4.4. člena: »V 30 dneh po zaključeni končni primopredaji del se izdela zapisnik, ki je sestavljen kot končni primopredajni zapisnik med izvajalcem in naročnikom po izvedeni primopredaji in se izdela končni obračun.«
- 6.5. člen: »Naročnik je dolžan najkasneje v roku 120 dni po dokončanju pogodbenih obveznosti, po odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih na tehničnem pregledu in po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja opraviti prevzem po točki 9.1. in v roku 45 dni po prevzemu pogodbenih del z izvajalcem opraviti končni obračun.«
- zadnji odstavek 7.12. člena: […] Izvajalec je dolžan v roku 30 dni odpraviti vse morebitne pomanjkljivosti, ugotovljene ob primopredaji. […] Navedene primopredaje, vključno z odpravljenimi pomanjkljivostmi iz prejšnje povedi, morajo biti zaključene najkasneje v roku 120 dni po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja, o čemer se podpiše končni primopredajni zapisnik, katerega priloge so primopredajni zapisniki stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih delov in naprav in izjava o odpravi vseh napak iz točke 9.1. te pogodbe. […].«.

Vlagatelj glede določb v zvezi s tehnološkimi elaborati zatrjuje, da je rok za pripravo in potrditev tehnoloških elaboratov dva meseca po uvedbi v delo, zato sta določba 7.6. člena vzorca pogodbe in določba dokumenta Specifikacije, da izvajalec v 120 dneh po uvedbi v delo naročniku predloži v potrditev vzorce, v neskladju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da izpostavljen sporni člen vzorca pogodbe v relevantnem delu in zahteva iz dokumenta Specifikacije določata naslednje (za oba sklopa):
- člen 7.6.: »najkasneje v 120 dneh po uvedbi v delo naročniku predložiti v potrditev vzorce vseh vidnih in drugih materialov in opreme ali ustreznih katalogov z jasnim prikazom izbranega materiala oziroma opreme vključno z izjavami o lastnostih, certifikati in drugimi zahtevanimi dokazili (vse v slovenskem jeziku); potrjevanje in predložitev posameznih vzorcev je sestavni del terminskega plana«,
- dokument Specifikacije, V. Časovni mejniki: »dva (2) meseca po uvedbi v delo priprava in potrditev tehnoloških elaboratov oz. predložitev potrjenih tehnoloških elaboratov na gradbišče najkasneje sedem (7) dni pred izvedbo posameznih del po terminskem planu«.

Naročnik vse očitke o nekonsistentnosti določb v vzorcu pogodbe zavrača in pojasnjuje, kaj je vsebina posameznega izpostavljenega člena in zakaj si med seboj niso v nasprotju.

Glede na vsebino izpostavljenih določb Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne gre za določbe, ki vsebujejo zahtevane značilnosti, ki jih bo morala imeti naročena gradnja, niti z njimi niso povezane, da določbe ne vsebujejo pogojev ali zahtev, ki bi jih moral izpolnjevati ponudnik, da bi lahko sodeloval v postopku oddaje javnega naročila oziroma da bi dokazal usposobljenost za izvedbo naročila, prav tako pa ne vsebujejo nobenih elementov, ki bi predstavljali merila oziroma na podlagi katerih bi naročnik ponudnike razvrščal od najbolj do najmanj ugodnega. Obravnavane določbe vzorca pogodbe se torej ne nanašajo na fazo postopka oddaje javnega naročila, temveč na fazo izvajanja predmeta javnega naročila. Opredeljujejo rokovne obveznosti izvajalca nasproti naročniku in kot take urejajo obligacijsko razmerje, ki bo med naročnikom in izbranim ponudnikom nastalo šele po zaključku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija, kot organ pravnega varstva, odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), v revizijskem postopku, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo le zoper kršitve v postopkih javnega naročanja (2. člen ZPVPJN), pa ugotavlja (zgolj) skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja. Državna revizijska komisija ni pristojna za obravnavo sporov iz civilnopravnih (obligacijskih) razmerij in s tem povezanih zatrjevanih kršitev pogodbe s strani katere od pogodbenih strank, saj se slednji rešujejo pred stvarno pristojnim sodiščem splošne pristojnosti. Iz navedenega razloga zato očitki o nekonsistentnih pogodbenih določil glede terminskega plana, primopredaje, končnega obračuna in tehnoloških elaboratov, ne morejo biti predmet tega revizijskega postopka.

Po preučitvi celotnega zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati zatrjevanih naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Kot zapisano že uvodoma, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 4.000,00 EUR, vlagatelj pa je plačal takso v višini 8.000,00 EUR. Državna revizijska komisija bo Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč plačane takse v višini 4.000,00 EUR vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 7. 3. 2019



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- finančna služba, tu
- v spis zadeve, tu