018-018/2019 Zdravstveni dom Ptuj

Številka: 018-018/2019-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Poslovni najem dveh hematoloških analizatorjev z vzdrževanjem in dobavo vseh potrošnih materialov«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Hermes Analitica, d. o. o., Verovškova ulica 58, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva cesta 19a, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 2. 2019

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 11. 1. 2019, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, dne 27. 11. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN008152/2018-W01. Dne 4. 1. 2019 je naročnik na portalu javnih naročil obvestilo o oddaji naročila (dokument št. NMV/B-10/18 z dne 3. 1. 2019), iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku Axon Lab, d. o. o., Rimska ulica 4, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 11. 1. 2019, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je odločitev o oddaji naročila nezakonita. Iz obrazložitve odločitve je razvidno, da je izbrani ponudnik pri artiklu cleaner pod zaporedno številko 5 oz. 3 navedel napačno stopnjo DDV, 9,5 % namesto 22 %. Po mnenju vlagatelja se je to lahko zgodilo zaradi površnosti, nepoznavanja davčne zakonodaje ali špekulacije. Izbrani ponudnik je bil pozvan k dopolnitvi ponudbe in podaji soglasja, da naročnik sam popravi stopnjo DDV, kar je tudi storil, naročnik pa je napačno stopnjo DDV spremenil v pravilno, zaradi česar se je spremenila tudi vrednost ponudbe. V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o odpravi računske napake, saj ne gre za napako pri uporabi računske operacije ali vnaprej nastavljene formule. Naročnik je s tem, ko je poleg popravka zapisa stopnje DDV ponudniku omogočil tudi popravek ponudbene vrednosti z DDV, presegel obseg dovoljenih popravkov, kot jih določa 89. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik lahko zgolj popravi napačno stopnjo DDV, ne sme pa spremeniti ponudbene vrednosti. Sprememba ponudbene cene z DDV pomeni poseg v ceno kot bistveno sestavino ponudbe, navaja vlagatelj, pri čemer se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-253/2017. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil stopnje DDV, temveč so jih morali ponudniki vpisati sami, pri čemer morajo ponudniki vedeti, za katere proizvode lahko obračunajo nižjo stopnjo DDV. Naročnik tako ni popravljal svoje napake, ampak napako ponudnika. Vlagatelj nadaljuje, da mu je bil omogočen vpogled v soglasje k odpravi računske napake, ni pa mu bil omogočen vpogled v naročnikov poziv k podaji soglasja. Iz samega soglasja, ponudbe in obrazložitve odločitve ni mogoče razbrati, za odpravo kakšnih računskih napak gre, zato vlagatelj trdi, da je bila kakršnakoli odprava računske napake nezakonita, saj je bilo soglasje splošno in nekonkretizirano. Vlagatelj zato poziva, naj se mu omogoči vpogled v naročnikov poziv, da bo lahko preveril svoje trditve. Iz soglasja je razvidno, da gre za splošno soglasje, brez konkretiziranih napak, ki se odpravljajo. Sicer je navedeno, da lahko naročnik popravi napačno zapisano stopnjo DDV, čeprav ni mogoče razbrati, za kakšno spremembo stopnje gre in v katerem delu, prav tako pa ni razvidno soglasje ponudnika k spremembi ponudbene cene z DDV. Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 18. 1. 2019 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe, in jih označuje za neutemeljene.

Naročnik je dne 28. 1. 2019 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je med pregledom najugodnejše ponudbe ugotovil, da je izbrani ponudnik pri artiklu »cleaner« navedel napačno stopnjo DDV, in sicer 9,5 % namesto 22 %. Izbranega ponudnika je zato pozval k dopolnitvi ponudbe in podaji soglasja, da naročnik popravi napačno stopnjo DDV, v pozivu pa je razvidno, da se nanaša na popravek stopnje DDV pri artiklu »cleaner«. Izbrani ponudnik je soglasje podal v zahtevanem roku, zato je naročnik popravil stopnjo DDV, po popravku pa znaša vrednost ponudbe z DDV 71.486,04 EUR. Popravek ni vplival na razvrstitev ponudb. Vlagatelj je zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in naročnik mu je to omogočil na svojem sedežu, na vpogledu pa mu je izročil fotokopije specifikacij izbrane ponudbe ter soglasja k odpravi računskih napak. Naročnik meni, da je ravnal v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, v katerem je določeno, da sme naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti napačno stopnjo DDV, ne glede na to, ali je naročnik v razpisni dokumentaciji določil stopnjo DDV ali ne. Naročnik je dolžan ponudnika pozvati k odpravi računskih napak oz. popravi napačne stopnje DDV. ZJN-3 določa, da se z odpravo napak količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. V 3. alineji soglasja je izbrani ponudnik podal izrecno soglasje, da se pri artiklu »cleaner« napačna stopnja DDV popravi v pravilno, zato so bili izpolnjeni vsi pogoji za odpravo napake in s tem za popravo vrednosti ponudbe z DDV. Čeprav je izbrani ponudnik razširil soglasje tudi na druge primere odprave napak, to ne vpliva na pravilnost soglasja za popravo stopnje DDV pri artiklu »cleaner«. ZJN-3 naročniku ne nalaga obveznosti ugotavljati, zakaj je ponudnik uporabil napačno stopnjo DDV, in tudi ne določa, da je ponudba zaradi napačne stopnje DDV nedopustna. Naročnik je v konkretnem primeru izbranega ponudnika pozval k soglasju za popravek napačne stopnje DDV. S tem ni spremenil ponujene cene brez DDV niti se ni spremenil vrstni red ponudb, naročnik pa je ravnal v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 2. 2019 opredelil do navedb naročnika. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 6. 2. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika zaradi napačne stopnje DDV v ponudbenem predračunu pri artiklu »cleaner« pozval k soglasju k odpravi napake in na podlagi prejetega soglasja popravil stopnjo DDV in skupno ponudbeno ceno z DDV.

Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila najema dva hematološka analizatorja in naroča storitve servisiranja in vzdrževanja opreme, ob tem pa kupuje tudi reagente, kontrole in potrošni material, ki jih potrebuje za delovanje oz. uporabo analizatorja. V poglavju »Reagenti, kontrole in potrošni material« na strani 5 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik zapisal:

»Ponudnik pripravi ponudbeni predračun iz katerega so razvidne količine in cene po posameznih postavkah. Cena mora vsebovati potreben kontrolni material po tehnični specifikaciji proizvajalca analizatorja, vso vzdrževanje, tako redno, kot izredno, ter vse potrebne reagente in potrošni material za obdobje 4 let.«

V točki 4.3 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil:

»Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo izpolnjeno dokumentacijo:

- Ponudba in predračun predračuna
- Lastni predračun
- Vzorec pogodbe (s tem potrjuje, da se strinja z vsebino osnutka) ,
- Izpolnjen in podpisan obrazec ESPD (za vse gospodarske subjekte v ponudbi)
- Navodila za izpolnjevanje ESPD obrazca: http://www.enarocanje.si/_ESPD/

Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naloži izpolnjen obrazec »Ponudba in predračun« v *.pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb, obrazec »Lastni predračun« in ostale dokumente pa naloži v razdelek »Drugi dokumenti«.«

V zvezi z izpolnjevanjem predračuna je naročnik na strani 14 Navodil za pripravo ponudbe podal naslednja navodila:

»Naročnik opozarja, da v kolikor posamezen artikel ne bo naveden v ponudbenem predračunu ali pa zanj ne bo podana cena, bo naročnik štel, da blago pod to postavko ni ponujeno. Prazen prostor pri ceni ali kakršen koli znak, ki ni število, pomeni, da blago ni ponujeno.

Cena posameznega izdelka je lahko izkazana na največ štiri decimalna mesta, končna vrednost posameznega izdelka in končna vrednost posameznega sklopa oz. podskupine pa morajo biti zaokrožene na dve decimalni mesti. V primeru, da cene oz. vrednosti ne bodo pravilno zaokrožene, bo naročnik takšno zaokrožitev opravil sam.

Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.«

V Navodilih za pripravo ponudbe je naročnik pripravil tudi posamezne obrazce, med njimi obrazec ponudbenega predračuna. Vanj so morali ponudniki vpisati cenovne vrednosti za dve postavki, in sicer za postavko št. 1 »Najem dveh hematoloških analizatorjev, servisiranje in vzdrževanje za dobo 4 let« ter za postavko št. 2 »Potrošni materiali za dobo 4 let«. Pri obeh navedenih postavkah so morali ponudniki vpisati vrednost brez DDV v evrih, znesek DDV v evrih ter vrednost z DDV v evrih, na koncu pa so morali obe postavki sešteti ter prikazati skupno ponudbeno vrednost. V obrazcu ponudbenega predračuna je naročnik določil še:

»Ponudnik mora za postavko št. 2, poleg tega obrazca predložiti, »lasten ponudbeni predračun«, iz katerega bodo razvidni nazivi, kataloške številke, cene na enoto mere z DDV, stopnja DDV in vrednosti z DDV preračunane na predvideno letno število preiskav za vse postavke, ki so zajete v zgoraj navedeno vrednost in bo kot priloga sestavni del pogodbe.

Ponudba in ponudbeni predračun se vložita v oddelek »Predračun«.

Lasten ponudbeni predračun se vloži v oddelek »Drugi dokumenti«.«

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil izpolnjen obrazec ponudbenega predračuna, v katerega je vpisal ponudbene cene za obe zahtevani postavki, skupaj z zneski DDV-ja. Poleg tega je v skladu z naročnikovimi navodili v ponudbo predložil tudi lastni predračun, v katerem je razčlenil obe postavki iz obrazca ponudbenega predračuna. Postavko »Reagenti, kontrolni material in potrošni material« je izbrani ponudnik razčlenil na posamezne artikle, pri čemer je pri artiklu pod zaporedno številko 3 »ABX Cleaner 1L« v polje, ki je bilo predvideno za vpisa stopnje DDV, vpisal vrednost 9,50 %, po kateri je tudi izvedel obračun skupne cene artikla.

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva k soglasju za popravek DDV pri artiklu »cleaner« naročniku posredoval dokument »Soglasje k odpravi računskih napak« z dne 20. 12. 2018, v katerem je navedel:

»Soglašamo, da naročnik v skladu s 7. odstavkom 89. člena ZJN-3:
- popravi računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati;
- lahko popravi računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika in sicer tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije;
- popravi napačno zapisano stopnjo DDV v pravilno (Cleaner).«

Kot izhaja iz obrazložitve obvestila o oddaji naročila, je naročnik na podlagi prejetega soglasja izbranega ponudnika v njegovi ponudbi pri artiklu »cleaner« popravil napačno zapisano stopnjo DDV iz 9,5 % na 22 %, posledično pa je popravil tudi skupno ponudbeno ceno z DDV iz 70.676,83 EUR na 71.486,04 EUR. Ker v ponudbi izbranega ponudnika ni ugotovil drugih pomanjkljivosti, jo je ocenil kot dopustno.

Opisano naročnikovo ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri, ali je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in ali je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V primeru, kadar naročnik pri pregledu ponudbe ugotovi nejasnosti, nepopolnosti ali napake, mora postopati na način, kot je določen v petem, šestem in sedmem odstavku 89. člena ZJN-3. V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam in se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, (med drugim) ne sme dopolnjevati ali popravljati ponudbe v okviru meril, prav tako pa tudi ne svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3. Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 torej prepoveduje posege v tisti del ponudbe, ki se nanaša na ponudbeno ceno, oz. jih dovoljuje izključno v primeru, če gre za popravek očitne napake, in v primeru, če gre za položaje iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. V slednjem je določeno, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne, vnaprej določene matematične operacije s strani naročnika, lahko slednji ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Ne glede na šesti odstavek 89. člena ZJN-3 pa lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV, popravi v pravilno.

Napake, ki je nastala v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika, ni mogoče označiti niti kot očitne napake niti kot računske napake, do katere bi prišlo bodisi zaradi ravnanja ponudnika bodisi zaradi napačno določene matematične operacije s strani naročnika. Pač pa gre za napako, ki je nastala zaradi napačno vpisane stopnje DDV pri ponujenem artiklu »cleaner« – izbrani ponudnik je namesto pravilne stopnje DDV v višini 22 % (o tem, da je ta stopnja v konkretnem primeru pravilna, med strankami tega postopka ni spora) vpisal napačno stopnjo DDV v višini 9,5 %, na podlagi katere je tudi obračunal vrednost DDV pri tem artiklu in izračunal skupno vrednost artikla z DDV. Ker gre za položaj, ki ga izrecno ureja sedmi odstavek 89. člena ZJN-3 in v zvezi s katerim zakon dovoljuje poseg v ponudbeno ceno na način, da naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi napačno zapisano stopnjo DDV ter jo spremeni v pravilno, naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3. Kot je bilo že zapisano, je namreč naročnik po ugotovitvi, da je izbrani ponudnik pri artiklu »cleaner« uporabil napačno stopnjo DDV, tega pozval k podaji soglasja za popravek napačne stopnje DDV, kar je izbrani ponudnik storil z dopisom z dne 20. 12. 2018. Naročnikovo ravnanje ima torej izrecno podlago v določbah ZJN-3, zato ga ni mogoče označiti kot nezakonitega.

Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta v zahtevku za revizijo navaja, da je sprememba zapisa napačne stopnje DDV v predračunu sicer dopustna, da pa se pri tem ne sme spremeniti ponudbena vrednost. Naročnik po mnenju vlagatelja nima podlage v določbah ZJN-3, da spremeni ponudbeno ceno ponudnika, še zlasti v primeru, ko je ponudbena cena z DDV hkrati tudi edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe. Vlagateljevim navedbam ni mogoče pritrditi. Kot je bilo že pojasnjeno, ZJN-3 naročniku, ob pridobljenem soglasju, izrecno dopušča spremembo napačno zapisane stopnje DDV v pravilno, pri čemer v tem primeru ne veljajo omejitve iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Po naravi stvari se v primeru, kadar se napačno zapisana nižja stopnja DDV popravi v pravilno višjo stopnjo, poviša tudi skupna ponudbena vrednost, vendar le skupna ponudbena vrednost z vključenim DDV, medtem ko skupna ponudbena vrednost brez DDV ostane nespremenjena. To se je zgodilo tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj je skupna ponudbena vrednost ponudbe izbranega ponudnika brez vključenega DDV ostala nespremenjena, kot posledica poprave stopnje DDV pa se je zvišala postavka obračunanega DDV ter skupna ponudbena vrednost z vključenim DDV. Ker ZJN-3 izrecno dovoljuje popravo napačno zapisane stopnje DDV v pravilno, posledično (podobno kot pri odpravi računske napake) nujno pride tudi do dopustne spremembe skupne ponudbene vrednosti z DDV.

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-253/2017 in navaja, da je šlo v tej zadevi za praktično identičen primer. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati, ker Državna revizijska komisija v navedeni zadevi ni obravnavala položaja, ko bi ponudnik na za to predvideno mesto vpisal napačno (nižjo) stopnjo DDV in bi bila ta popravljena v višjo, temveč je obravnavala položaj, ko ponudnik v ponudbeni predračun sploh ni vpisal stopnje DDV in je posledično sploh ni upošteval pri izračunu skupne ponudbene cene. V zadevi št. 018-253/2017 torej ni šlo za dopustno spremembo napačno zapisane stopnje DDV v pravilno, temveč za opustitev dolžnosti vpisa stopnje DDV, zaradi česar bi odprava take napake presegla okvire, kot jih določa sedmi odstavek 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da mu ni bil omogočen vpogled v naročnikov poziv k podaji soglasja za odpravo napak, na podlagi česar zatrjuje, da je bila kakršnakoli odprava računskih napak nezakonita, saj je bilo soglasje splošno in nekonkretizirano. V zvezi z vpogledom v naročnikov poziv k podajo soglasja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vpogled v dokumentacijo zahteval z dopisom z dne 7. 1. 2019, v katerem je od naročnika zahteval, da mu omogoči »vpogled v ponudbo izbranega ponudnika«. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbo z dne 9. 1. 2019 je razvidno, da je bila vlagatelju izročena fotokopija soglasja k odpravi računskih napak z dne 20. 12. 2018 in fotokopija predračuna izbranega ponudnika, ni pa razvidno, da bi vlagatelj na samem vpogledu zahteval vpogled tudi v drugo dokumentacijo. Niti iz zahteve za vpogled niti iz zapisnika o vpogledu torej ne izhaja, da bi vlagatelj želel vpogledati v poziv naročnika, temveč je razvidno le, da je želel vpogledati v ponudbo izbranega ponudnika. Ne glede na povedano je v navedene dokumente vpogledala Državna revizijska komisija (takšen način zagotavljanja pravnega varstva je skladen s prakso sodišča Evropske unije, kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti državi Belgiji, ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov) in ugotovila, da vlagateljevim navedbam o nekonkretiziranosti soglasja k odpravi napake ni mogoče slediti. Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika izrecno pozval k soglasju za popravek stopnje DDV pri artiklu »cleaner«, izbrani ponudnik pa je podal izrecno soglasje, da naročnik »popravi napačno zapisano stopnjo DDV v pravilno (Cleaner).« Tako poziv kot tudi soglasje (v katerega je bil vlagatelju omogočen vpogled) se nanašata na popravek napačno zapisane stopnje DDV pri konkretnem artiklu »cleaner«, kar je naročnik v ponudbenem predračunu tudi storil. Odprava napake je bila torej v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izvedena na pregleden in dokumentiran način, ki ga je bilo mogoče tudi naknadno preveriti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3, ko je na podlagi prejetega soglasja popravil napačno stopnjo DDV v ponudbi izbranega ponudnika, zaradi česar je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 28. 2. 2019


predsednica senata
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva cesta 19a, 2250 Ptuj
- Hermes Analitica, d. o. o., Verovškova ulica 58, 1000 Ljubljana
- Axon Lab, d. o. o., Rimska ulica 4, 2310 Slovenska Bistrica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.