Na vsebino
EN

018-008/2019 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o.

Številka: 018-008/2019-5
Datum sprejema: 15. 2. 2019

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava PZI projektov v BIM okolju za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača - Koper«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GEOPORTAL, d. o. o., Tehnološki park 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Na trati 11, Ljubljana – Šentvid (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o., Železna cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 2. 2019

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 24. 12. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 20. 11. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN008004/2018-E01.

Vlagatelj je zoper vsebino posameznih delov razpisne dokumentacije z vlogo z dne 24. 12. 2018 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo navaja, da naročnik po objavi popravka oz. spremembi izvirnih informacij ni omogočil podaljšanja roka za postavljanje vprašanj, čeprav je posegel v vsebino razpisne dokumentacije in jo dopolnjeval v bistvenem delu. Vlagatelj zato ni mogel postavljati novih vprašanj in naročnika ni mogel opozoriti na pomanjkljivosti. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje naslednje kršitve naročnika:

- Razpisna dokumentacija ne omogoča oddaje ponudbe, saj so pogoji tako nejasni in nekonsistentni, da ni mogoče razbrati, kako jih je treba izkazati in kako bodo preverjani. Določbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za BIM managerja in BIM koordinatorja, so nejasne in nerazumljive ter vlagatelju onemogočajo oddajo ponudbe. Naročnik je neupravičeno omejil konkurenco in s tem krog možnih ponudnikov skrčil na tiste, ki si bodo samovoljno in brez pravne podlage podeljevali BIM nazive in se samooklicevali za BIM strokovnjake. Naročnik je pogoje za sodelovanje navedel v točki 3.2 razpisne dokumentacije, pri čemer je v točki 3.2.3.2 določil zahteve glede izkazovanja kadrovske zmogljivosti. Pod zaporednima številkama 7 in 8 je naročnik zahteval, da ponudnik v delovni skupini zagotovi odgovornega projektanta za področje gradbeništva (BIM manager) in odgovornega projektanta za področje gradbeništva (BIM koordinator). Za BIM managerja je naročnik zahteval, da je najmanj univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in da ima najmanj eno referenco »kot BIM manager pri izdelavi PGD in/ali PZI in/ali za objekte prometne infrastrukture v dolžini najmanj 10 km in en predor minimalne dolžine 3km v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila«. Za BIM koordinatorja je naročnik zahteval, da je najmanj univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir gradbeništva in da ima najmanj eno referenco »kot BIM koordinator pri izdelavi PGD in/ali PZI projektov za podsistem železniške infrastrukture v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila«. Za obe referenci je naročnik še določil, da se starost projekta ugotavlja na podlagi datuma izdaje pozitivnega revizijskega ali recenzijskega poročila za posamezen projekt. Vlagatelj zatrjuje, da so navedeni pogoji za BIM managerja in BIM koordinatorja nejasni, in sicer tako za oba strokovnjaka kot tudi za reference. Pri obeh kadrih gre za nedefinirana in nejasna pojma, zaradi česar ni znano, kako bo naročnik preverjal ustreznost kadrov in izpolnjevanje pogojev ter kakšna dokazila bo upošteval. Posledično enakopravna obravnava ni zagotovljena. Naziva »BIM manager« in »BIM koordinator« nista strokovno opredeljena in ni znano, katera institucija ju podeljuje. Gre za neregulirano in neurejeno področje, zaradi česar je način preverjanja nemogoč oz. sporen. Ponudniki ne morejo vedeti, ali bodo pogoje izpolnjevali ali ne, saj naročnik ni podal osnovnih parametrov. Zakon določa, da lahko naročnik postavlja pogoje v smislu človeških virov in izkušenj pri izvajanju naročila, vendar morajo biti ti v skladu z ustreznim standardom kakovosti. V konkretnem primeru standarda kakovosti ni mogoče opredeliti, prav tako ni mogoče opredeliti, katera dokazila morajo ponudniki predložiti za izkazovanje kadrovskih pogojev. V praksi si vrsta oseb samoiniciativno podeljuje te nazive, čeprav za to ni strokovne in pravne podlage. Naročnik zahteva BIM managerja in BIM koordinatorja, ne podaja pa zahtev, kako oz. s kakšnimi certifikati morajo kadri to izkazovati.
- Naročnik je v nasprotju z veljavno zakonodajo postavil pogoj, da morajo biti vsi strokovnjaki od točke 2 do 8 odgovorni projektanti za različna področja. Nova gradbena zakonodaja naziva odgovornega projektanta za področje gradbeništva ne pozna več. Gre za zastarelo označevanje, ki ga naročnik ne bi smel upoštevati. Nova gradbena zakonodaja uvaja termine »vodja projekta« oz. »pooblaščeni inženir«, ki bi jih moral naročnik upoštevati.
- Nejasno in nedefinirano je izkazovanje kadrovskih referenc za BIM managerja in BIM koordinatorja. Ni jasno, kakšna dokazila oz. potrdila naj ponudniki predložijo, da bodo izkazovali ustrezno referenco, in kdo naj ta potrdila potrdi. V Sloveniji ni pooblaščenih oz. certificiranih naročnikov, ki bi svoje znanje BIM metodologije izkazovali z ustreznim dokazilom, enako pa velja tudi za tuje naročnike. Zato ni jasno, kakšen mora biti status naročnika, ki izda referenco, in kakšna znanja mora imeti, da jo bo naročnik upošteval. Nejasen je tudi zapis, da bo naročnik upošteval referenco »in/ali za objekte prometne infrastrukture«, saj vstavek »in/ali« vnaša nejasnost glede tega, na kaj bi se morali projekti nanašati. Zahteva je nejasna tudi zato, ker naročnik meša fazi projekta PGD in PZI. Gre za neprimerljivi stopnji obdelave projekta. Predmet javnega naročila je izdelava PZI in je le referenca PZI primerna in ustrezna glede na vsebino, saj izdelava projekta PZI zajema natančno obdelavo projekta. PZI je nadgradnja PGD, ta je dopolnjen s podrobnimi načrti, ki služijo gradnji objekta. PZI se razlikuje od PGD po tem, da vsebuje načrte s podrobnimi tehničnimi rešitvami in detajle ter dodatne izračune. Gre za neprimerljiva nivoja obdelave projektne dokumentacije, zaradi česar je pogoj oblikovan nestrokovno in ne omogoča enakopravne obravnave. Da gre za popolnoma nejasno strokovno področje, je po mnenju vlagatelja razvidno tudi iz Priročnika za pripravo projektne naloge za implementacijo BIM pristopa za gradnje, ki ga je izdala Inženirska zbornica. Iz navedenega priročnika je razvidno, da BIM manager ni oseba, ki sodeluje na strani izvajalca, temveč oseba, ki sodeluje na strani naročnika. V konkretnem primeru naj bi bile vloge zamenjane in naj bi BIM managerja zagotavljal izvajalec. To kaže, da implementacija BIM pristopa za gradnjo formalno in strokovno ni urejena in je nejasna. Dodatni dokaz za to po mnenju vlagatelja predstavlja tudi Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji, ki predvideva postopno uvajanje BIM metodologije. Dejstvo je, zatrjuje vlagatelj, da zakonodaja in pravila ne določajo pogojev in načinov uvajanja BIM procesov, zato naročnik nima zakonskih pogojev, da oblikuje sporne pogoje, saj bodo BIM procesi uvedeni šele v prihodnjih letih.
- Predmet javnega naročila je oblikovan v nasprotju z načelom sorazmernosti. Gre za nekaj neznanega oz. za nekaj, kar se šele bo uvedlo, pri tem pa ni stroke, zakonodaje in predpisov. Naročnik postavlja nejasne pogoje, ki jih ne more preverjati, izdelka pa v praksi ne more uporabljati, saj nima niti znanja niti izkušenj. Naročnik nima možnosti, da bo preveril, ali bo izdelek, ki ga razpisuje, ustrezal BIM procesom, saj gre za docela neznano metodo, ki naj bi bila v slovenski prostor šele uvedena.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila in pripravo nove razpisne dokumentacije, podrejeno pa predlaga razveljavitev spornih delov razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 10. 1. 2019 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je 20. 12. 2018 sicer res objavil zadnje popravke razpisne dokumentacije, pri čemer ni določil dodatnega roka za postavljanje vprašanj, vendar zakonodaja ne predpisuje obveznosti določitve novega roka za postavljanje vprašanj, sam rok pa je bil dovolj dolg. Ob tem je bila razpisna dokumentacija spremenjena le v delih, v katerih so bila postavljena vprašanja, tako da je naročnik razpisno dokumentacijo zgolj dopolnil v skladu s postavljenimi vprašanji, zato ni bilo potrebe po določitvi novega roka. Naročnik je na podlagi postavljenih vprašanj razširil pogoje za sodelovanje, s čimer je omogočil udeležbo širšega kroga ponudnikov. Vlagatelj bi moral na domnevne kršitve opozoriti v roku, česar pa ni storil. Vse navedbe iz revizije bi vlagatelj lahko razčistil že do roka, predvidenega za vprašanja, na naročnika pa jih je prvič naslovil šele v zahtevku za revizijo. Naročnik zatrjuje, da se je razpisna dokumentacija v delu, ki ga izpostavlja vlagatelj, spremenila le glede referenčnih projektov, kjer je naročnik zahtevo, da se referenca nanaša na podsistem železniške infrastrukture, spremenil v podsistem prometne infrastrukture, česar pa vlagatelj ne izpostavlja kot spornega. Vlagatelju je sporna le besedna zveza »in/ali«, ki pa je obstajala že pred objavo spremembe in za katero je že na prvi pogled jasno, da gre za tipkarsko napako, na katero bi moral vlagatelj naročnika opozoriti pravočasno, pa tega ni storil. Razpisna dokumentacija se je spremenila tudi glede dodanih prilog oz. obrazcev za kadre, ki le olajšujejo pripravo ponudbe in vsebinsko niso spremenili naročnikovih zahtev. Naročnik poudarja, da ga vlagatelj nikoli, že v osnovnem roku za postavitev vprašanj, ni opozoril na domnevne protipravnosti, niti jih ni konkretiziral v zahtevku za revizijo, temveč gre le za pavšalne in nedokazane trditve. Naročnik v nadaljevanju odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke o kršitvah:

- BIM tehnologija omogoča pripravo projektov, ki jih je mogoče spremljati skozi celotno življenjsko dobo. Spodbuja jo direktiva EU iz leta 2014, po kateri naj bi države članice do leta 2016 vzpodbujale ali celo predpisale uporabo BIM tehnologije pri projektih javnega značaja. Gre za delovni proces izdelave in upravljanja digitalnega modela, s pomočjo katerega se načrtuje, gradi in vzdržuje objekt skozi celoten življenjski cikel. BIM prinaša vrsto prednosti, kot je pospešitev dela v smislu prenosa informacij, možnosti izdelave simulacij in optimizacij objekta, vizualizacije, odkrivanja napak, enostavnejšega spremljanja gradnje, vzdrževanja in zagotavljanja prihrankov. Osnova BIM okolja je 3D digitalni model, ki združuje podatke v grafični in negrafični obliki ter omogoča enostaven dostop do njih, enostavno upravljanje in izmenjavo. Naročnik se je odločil, da bo uvedel BIM tehnologijo pri izdelavi PZI projekta, v fazi izgradnje, v fazi izdelave projekta izvedenih del (PID) ter v fazi uporabe objekta. BIM metodologijo je treba implementirati kot ukrep nadzora kakovosti pred pričetkom gradnje, med gradnjo in v obdobju prevzema objekta, z namenom preveritve, ali je projektna dokumentacija usklajena, konsistentna in natančna. Prav tako je BIM metodologija primerna za kontrolo načrtovanja gradnje skozi 4D (časovna spremljava) in 5D (Finančna spremljava) ter za zagotavljanje natančnega in podrobnega BIM modela zgrajenega objekta. V Sloveniji se je začel BIM uporabljati na infrastrukturnih projektih leta 2015, od leta 2017 pa se pojavlja praksa, da naročniki na večjih projektih zahtevajo vloge BIM managerja in BIM koordinatorja. Potrdilo o referencah predstavlja opis vloge na preteklem projektu, kar s podpisom potrdi dejanski naročnik. Definicije zahtev za BIM managerja in BIM koordinatorja so v razpisni dokumentaciji jasno razvidne. Obe funkciji sta definirani v razpisni dokumentaciji, in sicer v točki 5.2.2.2. Pomeni izrazov, iz definicij pa je razvidno, kakšne naloge naročnik pričakuje od obeh oseb. Naročnik je tisti, ki določa, koga bo potreboval na projektu in kakšne reference pričakuje. Dejstvo, da funkciji BIM managerja in BIM koordinatorja nista zakonsko predpisani, še ne pomeni, da ju naročnik ne more definirati glede na svoje potrebe. Naročnik je ravnal v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, saj je določil, katere kadre potrebuje ter kakšne reference zahteva, to pa velja enako za vse ponudnike. Pogoj je določen glede na namen, ki ga je naročnik želel doseči s predmetom naročila, ta pa je izredno kompleksen in zahteven. Oblikovan je na način, da se prizna sposobnost za izvedbo naročila ponudnikom, ki so v preteklosti že uspešno izvedli enakovrstne storitve. Ključnega pomena je, da je ponudnik zmožen izvesti projekt, za kar potrebuje kadre, ki so takšen projekt sposobni pripraviti, voditi in nadzirati v BIM okolju. Glavna zahteva razpisne dokumentacije je zagotovitev pooblaščenih gradbenih inženirjev, zahteva po BIM managerju in BIM koordinatorju je le dopolnilni pogoj. V tabeli ključnih kadrov so definirani uradni nazivi kadrov – odgovorni projektant za področje gradbeništva, v nadaljevanju pa sta podana naziva BIM managerja in BIM koordinatorja, kar natančno definira dodatne pogoje, ki jih ponudnik mora izpolnjevati glede na to, da se na projektu pričakuje intenzivna uporaba BIM-a. Pogoj je zato povezan in sorazmeren s predmetom naročila.
- Gospodarski subjekti izkušnje izkažejo z ustreznimi referencami iz preteklih poslov (npr. referenčna potrdila, sklenjene pogodbe itd.), kar je naročnik tudi zahteval. Naročnik pričakuje, da bodo ponudniki predložili potrdila njihovih pogodbenih partnerjev, ki bodo z izpolnitvijo obrazcev potrdili izvedbo del. Naročnik bo lahko predložene reference in izvedbo del še dodatno preveril pri izdajatelju reference. Naročnik ni dolžan zahtevati strokovnjakov, ki bi bili certificirani pri določeni instituciji, temveč lahko avtonomno zahteva kadre, za katere sam oceni, da jih potrebuje, pomembno je le, da so pogoji za vse ponudnike enaki.
- Tudi nova gradbena zakonodaja pozna izraz projektanta. Jasno je, kdo je odgovorni projektant (vodja projekta), s tem pa je tudi dovolj definirano, koga naročnik dejansko zahteva. Tudi če bi šlo za napačno poimenovanje, bi bila kršitev nebistvena in sploh ne bi vplivala na oddajo javnega naročila, potencialni ponudnik pa bi v primeru nerazumevanja na naročnika lahko naslovil ustrezno vprašanje, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.
- Projektant je odgovoren za izdelavo, celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov projektne dokumentacije, ki jo prevzame v izdelavo tako, da je ta v skladu s predpisi in zakonskimi zahtevami. Zakonodaja ne loči, kdo izmed projektantov bi moral opravljati posamezne faze projekta, prav tako ni predpisano, da bi morali posamezne faze projekta izdelovati posebej specializirani projektanti. Šele z veljavno gradbeno zakonodajo je izdelava PZI projektov postala bistveno zahtevnejša od projektov PGD, vendar je ta v uporabi šele od 1. 6. 2016 in posledično ni veliko primerljive projektne dokumentacije, zaradi česar ni veliko primerljivih referenc. Pred novo gradbeno zakonodajo je bila izdelava PGD projektov bistveno zahtevnejša in je izdelava PZI predstavljala le bolj natančno dodelavo predhodno izdelanih projektov PGD. Naročnik je zato kot ustrezno upošteval izdelavo ustreznih PGD in/ali PZI projektov. Po mnenju naročnika priročnik, ki ga omenja vlagatelj, predstavlja le priporočilo, naročnik pa ima pravico, da naročilo oblikuje skladno s svojimi potrebami. Zapis v priročniku tudi ne pomeni, da BIM manager ne more biti prisoten tudi na strani izvajalca.

Naročnik v zaključku ponovno opozarja, da na portalu javnih naročil ni bil opozorjen na očitane kršitve v zvezi z definicijo BIM managerja in BIM koordinatorja ter opredelitvijo referenc. Tudi druge teme, ki jih izpostavlja vlagatelj, na portalu niso bile omenjene. V nobenem vprašanju ni bilo opozorjeno na nejasnosti ali kršitve, ki jih v zahtevku navaja vlagatelj, zaključuje naročnik.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 11. 1. 2019 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 1. 2019 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (sicer v delu, v katerem utemeljuje procesne predpostavke in navaja obvezne sestavine zahtevka za revizijo, ne pa v delu, kjer navaja kršitve) zatrjuje, da naročnik po objavi popravka oz. spremembi izvirnih informacij ni omogočil podaljšanja roka za postavljanje vprašanj, in to kljub temu, da naj bi posegel v vsebino razpisne dokumentacije in jo dopolnjeval v njenem bistvenem delu.

Kolikor je te trditve mogoče obravnavati kot navedbe, v katerih vlagatelj v smislu drugega odstavka 15. člena ZPVPJN navaja očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je treba ugotoviti, da je naročnik obvestilo o predmetnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 20. 11. 2018. V okviru navedene objave je naročnik objavil tri popravke, in sicer prvega dne 7. 12. 2018, drugega dne 18. 12. 2018, tretjega pa dne 20. 12. 2018. V prvem popravku, ki je bil objavljen dne 7. 12. 2018, je naročnik spreminjal in dopolnjeval razpisno dokumentacijo izključno v delih, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja kot spornih. V drugem popravku, ki je bil objavljen dne 18. 12. 2018, je naročnik poleg delov, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja kot spornih, vsebinsko spremenil tudi pogoj pod zaporedno številko 8 iz točke 3.2.3.2 za odgovornega projektanta za področje gradbeništva (BIM koordinator). Sprememba se je nanašala na zahtevano področje kadrovske reference, in sicer se je besedilo »podsistem železniške infrastrukture« spremenilo v besedilo »podsistem prometne infrastrukture«. S tem je naročnik navedeno kadrovsko zahtevo razširil, pri čemer pa vlagatelj te konkretne spremembe oz. razširitve področja kadrovske reference v zahtevku za revizijo ne izpostavlja kot sporne. Prav tako ne izpostavlja kot spornih dodatnih obrazcev za BIM managerja in BIM koordinatorja, ki jih je naročnik dodal zgolj za uveljavljanje dodatnih referenc v okviru ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ob popravku, ki je bil objavljen dne 18. 12. 2018, je naročnik objavil tudi čistopis razpisne dokumentacije. S tretjim popravkom, ki je bil objavljen dne 20. 12. 2018, se je spremenil le rok za oddajo ponudb iz 24. 12. 2018 na 7. 1. 2019, česar vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja kot spornega. Kot je razvidno iz portala javnih naročil, se je rok za postavljanje vprašanj iztekel dne 10. 12. 2018 ob 14:00 uri.

Iz navedenih ugotovitev izhaja, da je bila na portalu javnih naročil dne 18. 12. 2018 objavljena končna verzija razpisne dokumentacije, ki je med drugim vsebovala tudi razširitev področja kadrovske reference za BIM koordinatorja, rok za postavljanje vprašanj pa je glede na točko VI.1.3 obvestila o naročilu št. JN008004/2018-E01 z dne 20. 11. 2018 potekel dne 10. 12. 2018. Ponudniki torej v tem konkretnem postopku niso imeli možnosti, da bi po objavi popravka z dne 18. 12. 2018 in čistopisa razpisne dokumentacije zastavili vprašanja, ki bi se nanašala na spremenjeno oz. dopolnjeno razpisno dokumentacijo.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) za primere, ko naročnik na portalu javnih naročil ponudnikom posreduje dodatne informacije ali spreminja razpisno dokumentacijo, ne vsebuje posebnih zahtev, ki bi se nanašale na dolžnost podaljšanja roka za postavljanje vprašanj. Tretji odstavek 74. člena ZJN-3 določa le dolžnost podaljšanja roka za prejem ponudb v primeru, če dodatne informacije, čeprav jih je ponudnik pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb), in v primeru, če je bila razpisna dokumentacija bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa pozneje kot štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb). ZJN-3 torej zahteva dovolj dolg rok za predložitev ponudb, ki ga mora naročnik v določenih primerih še podaljšati (kar v predmetnem postopku pravnega varstva ni predmet spora), nima pa posebnih določb, ki bi se nanašale na podaljšanje roka za postavljanje vprašanj ali opozarjanje na kršitve.

Rok, do katerega morajo biti zagotovljene dodatne informacije, je določen v četrtem odstavku 61. člena ZJN-3, v skladu s katerim mora naročnik v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, vsem ponudnikom najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente (če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti, je ta rok štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb). ZJN-3 tudi v tej določbi ne zahteva podaljšanja roka za postavljanje vprašanj v primeru sprememb ali dopolnitev razpisne dokumentacije niti ne določa roka, v katerem lahko potencialni ponudniki zahtevajo dodatne informacije. Kljub temu je tako iz 74. člena kot tudi iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 razvidno, da tudi ponudnik nosi določeno breme za dosego aktivnega naročnikovega ravnanja (t. j. zagotavljanje dodatnih informacij), saj mora dodatne informacije zahtevati pravočasno (prim. npr. sklep Državne revizijske komisije št. 018-188/2018).

Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik objavil končno verzijo razpisne dokumentacije z vsemi spremembami oz. čistopis 18. 12. 2018. Naročnik je te informacije zagotovil še pred potekom roka za predložitev ponudb (tega je dne 20. 12. 2018 še podaljšal), zato njegovo ravnanje ni neskladno s splošno prepovedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 o spreminjanju ali dopolnjevanju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb. Čeprav je naročnik zagotovil dodatne informacije tako, da ponudniki niso mogli zastavljati nadaljnjih vprašanj o spremenjeni razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija samo zaradi nepodaljšanega roka za postavljanje vprašanj ni mogla ugotoviti kršitve ZJN-3 in s tem tudi ne načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Iz ZJN-3 izhaja, da mora naročnik v odprtem postopku zagotoviti dodatne informacije v določenem roku pred potekom roka za predložitev ponudb, vendar pa, kot je bilo že zapisano, ZJN-3 ne določa, da bi moral v odprtem postopku omogočiti ponudnikom, da mu zastavijo nadaljnja vprašanja v zvezi z novimi dodatnimi informacijami. Ob tem je treba v tem konkretnem primeru upoštevati tudi, da je naročnik kadrovski pogoj za BIM koordinatorja, ki ga vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja kot spornega, spremenil na podlagi vprašanja, postavljenega dne 10. 12. 2018 ob 12:01 uri, pri čemer je že v odgovoru, objavljenem istega dne na portalu javnih naročil, napovedal to spremembo.

Čeprav torej v ZJN-3 ni podlage, da bi v tem konkretnem primeru zaradi roka za postavljanje vprašanj ugotovili kršitve pravil javnega naročanja, pa to ne spremeni dejstva, da lahko ponudniki uveljavljajo pravno varstvo tako, da zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vložijo zahtevek za revizijo. Ponudniki namreč lahko zoper vsebino razpisne dokumentacije, katere del so tudi nove dodatne ali spremenjene informacije (prvi odstavek 67. člena ZJN-3), pod pogoji, ki jih določa ZPVPJN, vložijo zahtevek za revizijo (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN). Iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN sicer izhaja, da morajo ponudniki prek portala javnih naročil naročnika opozoriti na očitano kršitev in da se kršitev, zatrjevana v zahtevku za revizijo, v postopku pravnega varstva ne more presojati, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Vendar je to določbo treba upoštevati v okoliščinah naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Ponudniki namreč po trenutku, ki ga je določil naročnik za prejem vprašanj, zaradi načina delovanja portala javnih naročil tega ne bodo mogli več uporabiti niti za postavljanje zahtev za dodatna pojasnila o novo objavljenih informacijah niti za opozarjanje naročnika na morebitne nove kršitve. V zvezi z zahtevkom za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije v primerih podajanja dodatnih informacij na portalu javnih naročil po poteku roka, do katerega so lahko ponudniki prek portala javnih naročil zahtevali dodatne informacije, zato ni mogoče šteti, da ni mogoče obravnavati kršitev, ki se nanašajo na zahteve iz spremenjenih določb razpisne dokumentacije, saj bi sicer vlagatelju odvzeli možnost pravnega varstva na podlagi okoliščin, na katere sam ni mogel vplivati. Tudi iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN je razvidno, da mora biti za omejujočo razlago obravnave kršitev izpolnjen pogoj iz prve povedi iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN. Če vlagatelj zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, ni mogel uporabiti možnosti in opozoriti na kršitev na portalu javnih naročil, potem ne sme biti omejen pri uveljavljanju pravnega varstva.

Ob upoštevanju navedenih izhodišč je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala navedbe iz zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve oz. izpostavlja posamezne dele kadrovskih zahtev, ki so po njegovem mnenju nezakoniti. Ob tem je pri vsaki posamezni navedbi presojala, ali se nanjo nanaša omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN – navedbo je mogoče v tem konkretnem postopku, v katerem je naročnik objavil spremenjeno razpisno dokumentacijo po poteku roka za postavljanje vprašanj, vsebinsko presojati le v primeru, če je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen na kršitev, ki je zatrjevana v navedbi, ali pa v primeru, če se nanaša na spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, v zvezi s katerimi ponudniki na portalu javnih naročil niso imeli več možnosti postavljati vprašanj, zahtevati pojasnil oz. opozarjati na kršitve.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega pregledala portal javnih naročil pod številko objave JN008004/2018-E01in ugotovila, da je naročnik v zvezi z vsebino razpisne dokumentacije oz. kadrovskih zahtev za BIM managerja in BIM koordinatorja prejel naslednja vprašanja in podal naslednje odgovore:

1. Dne 28. 11. 2018 ob 10:48 uri:

»VPRAŠANJE
Spoštovani,

Pri pregledu zahtevanih referenc ugotavljamo, da za odgovornega projektanta pod št. 8 zahtevate 2 BIM koordinatorja z zahtevano referenco kot BIM manager, kar pomeni, da je zahteva po referenci višja kot bo vloga projektanta na projektu.

"Najmanj 1 referenca kot BIM koordinator pri izdelavi PGD in/ali PZI projektov za podsistem železniške infrastrukture v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila.
Starost projekta se ugotavlja na podlagi datuma izdaje pozitivnega revizijskega poročila za posamezen projekt."

Poleg tega z zahtevo BIM reference omejujete večino konkurence v Sloveniji. BIM v Sloveniji ni uradno zahtevan z nobenim zakonom, zato si državna inštitucija ne sme dovoliti zahtevati pogoje glede BIM-a!

V sled navedenega vas prosimo, da zahtevo za BIM koordinatorja pod točko 8. umaknete ali pa zahtevate BIM koordinatorje za vse točke od 1 do 10!

ODGOVOR
Spoštovani,

za odgovornega projektanta za področje gradbeništva (BIM koordinator) pod št. 8 se ne zahteva referenca kot BIM manager, pač pa je zahtevana referenca kot BIM koordinator pri izdelavi PGD in/ali PZI projektov za podsistem železniške infrastrukture v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila. Pod točkama 7. in 8. so zahtevane reference za BIM managerja (7.točka) oziroma BIM koordinatorja (8. točka) iz razloga, ker gre za kadre z določeno vlogo na projektu kot BIM manager ter BIM koordinator. Za kadre, ki nimajo ključne vloge pri implementaciji BIM-a niso predvideni referenčni pogoji s področja BIM-a.

Razlogi za uporabo BIM-a niso zgolj zakonski predpisi temveč številne prednosti, ki jih BIM ponuja.

V Sloveniji je BIM v infrastrukturnih projektih prvič implementiran pred štirimi leti na projektu Karavanke ter od takrat na več večjih infrastrukturnih projektih in zaradi tega menimo, da z referenčnimi zahtevami slovenska podjetja nikakor niso konkurenčno omejena.«

2. Dne 7.12.2018 ob 9:05 uri:

»VPRAŠANJE
Pozdravljeni,

prosimo, da za vse strokovnjake navedete zahtevo za referenčna dela izključno za fazi PZI, saj ste razpisali PZI in ne PGD, ki pomeni nižji nivo obdelave!
Nivo PZI je neprimerno zahtevnejši od PGD, zato reference za PGD v tem primeru ne morejo veljati!
V nasprotnem primeru bomo primorani vložiti revizijo zoper objavljen razpis.

ODGOVOR
Pozdravljeni,

Referenčne zahteve za vse strokovnjake ostanejo take, kot so zapisane v razpisni dokumentaciji.

Vsekakor drži trditev, da je skladno z določili trenutno veljavnega Gradbenega zakona (Ur. list RS št. 61/17, 72/17) in pripadajočih podzakonskih aktov, izdelava projektov nivoja PZI bistveno zahtevnejša od izdelave projektov nivoja PGD.
Ob tem pa se je potrebno zavedati, da je omenjeni zakon v uporabi od 1.6.2018 dalje in projektne dokumentacije za gradnjo prometne infrastrukture, ki je po obsegu in zahtevnosti primerljiva z deli, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, prav veliko (če sploh katera) še ne more biti izdelane. Navedeno pomeni, da takšnih referenc praktično še ne more biti.

Pred 2.6.2018 pa je bil v veljavi Zakon o graditvi Objektov (ZGO-1), s pripadajočimi podzakonskim akti. Skladno z določili tega zakona in pripadajočimi podzakonskim akti, pa je bila izdelava projektov nivoja PGD bistveno zahtevnejša in je izdelava projektov nivoja PZI predstavljala le bolj natančno dodelavo predhodno izdelanih projektov nivoja PGD. Vse bistvene konstruktivne rešitve, vključno z izračuni, ki so dokazovali izpolnjevanje bistvenih zahtev, so morali biti izdelani že v okviru projektov nivoja PGD.

Glede na navedeno se za dokazilo o usposobljenosti ponudnikov za izvedbo razpisanih del upošteva izdelava ustreznih PGD in/ali PZI projektov.«

3. Dne 10. 12. 2018 ob 12:01 uri:

»VPRAŠANJE
Spoštovani!

V navodilih za pripravo ponudbe je v točki 3.2.3 »Tehnična in strokovna sposobnost« pri zahtevanih referencah za kadre točka 8 »Odgovorni projektant za področje gradbeništva (BIM koordinator)« zahtevana referenca za »podsistem železniške infrastrukture«. Glede na to, da se pri zahtevanih referencah za kadre točka 7 »Odgovorni projektant za področje gradbeništva (BIM manager)« zahteva referenca za »objekte prometne infrastrukture«, bi bilo smiselno, da se tudi za BIM koordinatorja zahteva isti nivo pogojev oz. referenca za objekte prometne infrastrukture.

Ali bo naročnik pri zahtevanih referencah za kadre točka 8 »Odgovorni projektant za področje gradbeništva (BIM koordinator)« spremenil pogoj tako, da je zahtevana referenca za »podsistem prometne infrastrukture«?

ODGOVOR
Pozdravljeni,

DA, naročnik bo pri zahtevanih referencah za kadre točka 8 »Odgovorni projektant za področje gradbeništva (BIM koordinator)« spremenil pogoj tako, da je zahtevana referenca za »podsistem prometne infrastrukture«.«

4. Dne 10. 12. 2018 ob 14:11 uri:

»VPRAŠANJE
Spoštovani!

V navodilih za pripravo ponudbe je v točki 3.2.3 »Tehnična in strokovna sposobnost« pri zahtevanih referencah za kadre točka 7 »Odgovorni projektant za področje gradbeništva (BIM manager)« zahtevana »najmanj 1 referenca kot BIM manager pri izdelavi PGD in/ali PZI in/ali za objekte prometne infrastrukture v dolžini najmanj 10 km in en predor minimalne dolžine 3 km v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila«.

Ali smo pravilno razumeli, da naročnik pri zahtevanih referencah za kadre točka 7 »Odgovorni projektant za področje gradbeništva (BIM manager)« zahteva, da mora biti predor dolžine 3 km znotraj območja, določenega za objekte prometne infrastrukture v dolžini najmanj 10 km?

ODGOVOR
Pozdravljeni,

DA, predor dolžine 3 km mora biti znotraj območja, določenega za objekte prometne infrastrukture v dolžini najmanj 10 km.«

5. Dne 13. 12. 2018 ob 14:35 uri:

»VPRAŠANJE
Spoštovani.

Glede na to, da se je BIM v infrastrukturi razvil šele v preteklih nekaj letih, vsekakor manj , kot petih letih, in ker se revizija BIM projekta po svetu praviloma ne izvaja, predlagamo, da se formulacija za BIM managerja in Koordinatorja: »Starost projekta se ugotavlja na podlagi datuma izdaje pozitivnega revizijskega poročila za posamezen projekt« odstrani. Ključno je, da sta BIM manager in koordinator imela predmetno funkcijo in da je BIM proces določenega segmenta zaključen. Predlagamo, da se k zahtevi PGD in/ali PZI dopolni s PZR.

ODGOVOR
Spoštovani,

formulacija za zahtevane reference za BIM managerja in BIM koordinatorja ostaja enaka. Revizijsko poročilo se nanaša na projektno dokumentacijo in ne na BIM.«

6. Dne 13. 12. 2018 ob 15:11 uri:

»VPRAŠANJE
Smiselnost porabe denarja za modele BIM
Zakaj je potrebno modeliranje v BIM in za kakšne potrebe se dela model BIM? Pri linijskih objektih kakršen je predor, bi bilo dovolj natančno linearno planiranje in spremljanje projekta, pri čemer bi opredelili tip podpornega ukrepa in planirane oz. dejanske dolžine podpornih ukrepov po celotni stacionaži predora. S tem so določeni vsi elementi primarne podgradnje in dolžina izkopnega koraka. Nivo detajliranja, ki je zahtevan v razpisnih pogojih ne bo prinesel nobene dodane vrednosti, ne pri načrtovanju in ne pri spremljanju projekta. Ravno nasprotno, močno bo povečala obremenitev projektantov z vpisovanjem nepotrebnih podatkov, ki ne služijo ničemur.
Naročnika sprašujemo, kje konkretno pričakuje dodano vrednost zaradi ifc modeliranja predorov? Prav tako se sprašujemo o tem ali je poraba denarja za ta namen smotrna?

ODGOVOR
Spoštovani,

Namen modeliranja v BIM-u je izdelava natančnejše in bolj kakovostne projektne dokumentacije ter popisov del, kakor tudi boljša izmenjava informacij med vsemi deležniki s tem pa tudi boljše predvidevanje nepričakovanih situacij in zmanjševanje pojava raznih tveganj.«

Iz prvega citiranega vprašanja je razvidno, da je bil naročnik z njim seznanjen z očitkom, da naj bi pri BIM koordinatorju nesorazmerno zahteval referenco BIM managerja (kar, kot je pojasnil že naročnik v odgovoru in kot izhaja tudi iz razpisne dokumentacije, ne drži, vlagatelj pa tega tudi ne zatrjuje v zahtevku za revizijo), ter z očitkom, da z zahtevo za BIM referenco omejuje konkurenco v Sloveniji oz. da BIM v Sloveniji ni uradno zahtevan z nobenim zakonom, zato naročnik ne bi smel zahtevati pogojev, povezanih z BIM metodologijo projektiranja. Iz prvega citiranega vprašanja je razvidno, da naročnik z njim niti ni bil pozvan k temu, naj umakne kadrovske zahteve, ki se nanašajo na BIM projektiranje. Potencialni ponudnik, ki je postavil vprašanje, je namreč predlagal bodisi umik zahteve za BIM koordinatorja pod točko 8 bodisi določitev zahteve za BIM koordinatorje pri vseh zahtevanih kadrih od točke od 1 do 10. Na podlagi tega, sicer protislovnega predloga, je mogoče sklepati, da BIM zahteve za tega potencialnega ponudnika niti niso sporne. Ne glede na to je treba ugotoviti, da je bil naročnik s prvim vprašanjem opozorjen na tiste kršitve iz zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj zatrjuje, da je naročnik neupravičeno omejil konkurenco in s tem krog možnih ponudnikov skrčil na tiste, ki si bodo samovoljno in brez pravne podlage podeljevali BIM nazive in se samooklicevali za BIM strokovnjake, ter da naročnik ne bi smel določiti pogojev, ki se nanašajo na BIM projektiranje, ker to v Sloveniji ni urejeno na ravni zakona ali kakšnih drugih predpisov. Z drugim citiranim vprašanjem je bil naročnik opozorjen, da so kadrovske reference neustrezne v delu, kjer dovoljujejo tudi izkazovanje PGD projektiranja, saj naj bi bilo PZI projektiranje, ki je predmet razpisa, bolj zahtevno, to pa je tudi ena izmed revizijskih navedb iz predmetnega zahtevka za revizijo. Na podlagi tretjega citiranega vprašanja je naročnik napovedal spremembo področja kadrovske reference na način, da bo dopustil širšo referenco za podsistem prometne infrastrukture, na podlagi četrtega citiranega vprašanja pa je pojasnil, da mora biti predor dolžine 3 km znotraj območja, določenega za objekte prometne infrastrukture v dolžini najmanj 10 km (česar vlagatelj v zahtevku za revizijo ne izpostavlja kot spornega). S petim citiranim vprašanjem je potencialni ponudnik predlagal umik zahteve glede ugotavljanja starosti projekta ter dopolnitev zahteve z možnostjo predložitve PZR, kar je naročnik zavrnil, vlagatelj pa tega v zahtevku za revizijo ne navaja kot spornega. Iz šestega citiranega vprašanja je razvidno, da je potencialni ponudnik želel naročnika opozoriti na potrebnost, smotrnost in gospodarnost BIM modeliranja, česar ni mogoče razumeti kot opozorilo na kršitve, saj gre za vprašanje določanja naročnikovih potreb, kar sodi v okvir njegovih avtonomnih odločitev. Tudi sicer pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja kršitev, ki bi bile povezane s potrebnostjo, smotrnostjo ali gospodarnostjo BIM projektiranja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil naročnik na portalu javnih naročil opozorjen na kršitve, ki se nanašajo na omejevanje konkurence s kadrovskimi pogoji, na kršitve, ki se nanašajo na spornost vključevanja BIM zahtev v kadrovske pogoje zaradi neurejenosti v zakonih ali drugih predpisih, ter na kršitve, ki se nanašajo na neustreznost zahteve glede izkazovanja referenčnega PGD projektiranja. V teh delih je zato treba zahtevek za revizijo, ob upoštevanju tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, vsebinsko obravnavati.

V preostalem delu pa je treba pritrditi naročniku, da na portalu javnih naročil ni bil opozorjen na kršitve, katere v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Nobeno vprašanje se namreč ne nanaša na nejasnost, nedefiniranost ali nerazumljivost kadrovskih zahtev za BIM managerja in BIM koordinatorja. Naročniku na portalu javnih naročil ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje v zvezi s tem, kako bo preverjal izpolnjevanje kadrovskih pogojev, kakšna dokazila bo zahteval ali kdo mora potrjevati kadrovske reference, da jih bo štel kot ustrezne. Prav tako naročnik ni bil opozorjen, da naziva BIM manager in BIM koordinator nista strokovno opredeljena in da ni certificirane institucije, ki bi formalno podeljevala te nazive. Naročnik na portalu javnih naročil ni bil opozorjen na neskladje med izkazovanjem razpolaganja s certificirano tehnologijo in zahtevami za BIM managerja in BIM koordinatorja, prav tako ni bil opozorjen na neskladnost med nazivi odgovornih projektantov za različna področja in novo gradbeno zakonodajo. V nobenem vprašanju ni bila izpostavljena nejasnost besedne zveze »in/ali za objekte prometne infrastrukture« v zahtevah za kadrovske reference. Tudi na nesorazmernost določitve predmeta javnega naročila in njegovo neustreznost glede na naročnikovo znanje in zmožnost uporabe naročnik na portalu javnih naročil ni bil opozorjen, prav tako pa ni bil opozorjen niti na to, da BIM manager ne bi smel nastopati na strani izvajalca, temveč na strani naročnika.

Vseh navedenih delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj izpostavlja kršitve, na katere naročnik ni bil opozorjen na portalu javnih naročil, ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati. Ob tem je treba pojasniti, da Državna revizijska komisija določbo tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN z namenom zagotovitve pravnega varstva razlaga ekstenzivno. V sklepih št. 018-409/2013, 018-004/2014, 018-164/2014 in 018-178/2017 je tako zapisala, da je pogoj opozorila izpolnjen že v primeru, če so bila naročniku preko portala javnih naročil v kakršnikoli obliki postavljena vprašanja, ki se vsebinsko nanašajo na očitke iz revizijskega zahtevka. Ni torej nujno, da bi bil naročnik na portalu javnih naročil izrecno opozorjen na kršitev, temveč za dopustnost revizijskih navedb z vidika tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN zadostuje že, če je bilo na portalu v kakršnikoli obliki postavljeno vprašanje, ki se vsebinsko nanaša na očitke iz zahtevka za revizijo. Vendar pa, kot je bilo že ugotovljeno, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ni prejel niti opozoril niti vprašanj, ki bi se vsebinsko nanašala na (v prejšnjem odstavku izpostavljene) kršitve, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, zaradi česar jih Državna revizijska komisija v tem postopku pravnega varstva ni vsebinsko obravnavala. Ob tem je treba opozoriti še, da se vse v zahtevku za revizijo zatrjevane kršitve, na katere naročnik na portalu javnih naročil ni bil opozorjen, nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, kot je bila objavljena v prvotni obliki, ne pa na spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, ki so bile objavljene dne 18. 12. 2018 in v zvezi s katerimi potencialni ponudniki zaradi poteka roka niso več mogli postavljati vprašanj oz. opozarjati naročnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo celo citira določbi 7. in 8. točke poglavja 3.2.3.2 razpisne dokumentacije v vsebini, kot je bila prvotno objavljena, ne pa v spremenjeni vsebini, kot je bila objavljena dne 18. 12. 2018 (z razširjenim referenčnim področjem podsistema prometne infrastrukture za BIM koordinatorja). Navedeno pomeni, da za kršitve, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo in za katere na portalu javnih naročil ni bilo podano opozorilo, ni mogoče ugotoviti, da vlagatelj (ali kakšen drug potencialni ponudnik) naročnika ne bi mogel pravočasno opozoriti na njih.

V nadaljevanju je torej Državna revizijska komisija vsebinsko obravnavala zahtevek za revizijo v tistih delih, ki jih je ob upoštevanju tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN dopustno presojati. Revizijske navedbe, ki se nanašajo na omejevanje konkurence s kadrovskimi pogoji, spornost vključevanja BIM zahtev v kadrovske pogoje zaradi neurejenosti v zakonih ali drugih predpisih ter neustreznost zahteve glede izkazovanja referenčnega PGD projektiranja, je treba presojati z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost ponudnikov. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo temeljiti na temeljnih načelih javnega naročanja, zlasti na načelu enakopravne obravnave ponudnikov, v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (7. člen ZJN-3), ter načelu sorazmernosti, v skladu s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3, pa tudi drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3).

Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži:

- navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3);
- dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je pogoje za priznanje sposobnosti določil v 3. poglavju Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila). V točki 3.2.3 Navodil je določil pogoje za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti, pri čemer je v točki 3.2.3.2 zapisal:

»Zagotovljene morajo biti potrebne kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), predpisi in standardi s področja predmeta naročila ter delovnopravno zakonodajo.«

Da ponudnik zagotovi potrebne kadrovske zmogljivosti, mora v skladu s točko 3.2.3.2 Navodil ponuditi delovno skupino, v katero mora vključiti vse kadre, naštete v tabeli iz točke 3.2.3.2 Navodil pod zaporednimi številkami od 1 do 10. Kadri morajo izpolnjevati zahteve, ki jih je naročnik določil za vsakega posameznega strokovnjaka posebej, in se nanašajo na izobrazbo ter delovne izkušnje oz. reference. Vlagatelj kot sporne izpostavlja zahteve, ki jih je naročnik določil za strokovnjaka pod zaporedno številko 7 (odgovorni projektant za področje gradbeništva – BIM manager) in za strokovnjaka pod zaporedno številko 8 (odgovorni projektant za področje gradbeništva – BIM koordinator). Za odgovornega projektanta za področje gradbeništva – BIM manager pod zaporedno številko 7 naročnik zahteva, da je najmanj univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ob tem pa zahteva še:

»Najmanj 1 referenca kot BIM manager pri izdelavi PGD in/ali PZI in/ali za objekte prometne infrastrukture v dolžini najmanj 10 km in en predor minimalne dolžine 3km v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila.

Starost projekta se ugotavlja na podlagi datuma izdaje pozitivnega revizijskega ali recenzijskega poročila za posamezen projekt.«

Za odgovornega projektanta za področje gradbeništva – BIM koordinator pod zaporedno številko 8 naročnik zahteva, da je najmanj univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir gradbeništva, kadrovska referenca pa mora izpolnjevati naslednje zahteve:

»Najmanj 1 referenca kot BIM koordinator pri izdelavi PGD in/ali PZI projektov za podsistem prometne infrastrukture v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila.

Starost projekta se ugotavlja na podlagi datuma izdaje pozitivnega revizijskega ali recenzijskega poročila za posamezen projekt.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citiranih kadrovskih zahtev naročnik v točki 3.2.3.2 Navodil zahteva predložitev izjave o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, v katerega morajo ponudniki vpisati seznam ključnih kadrov, in obrazca ESPD. Za vsakega posameznega strokovnjaka naročnik zahteva tudi predložitev obrazca »Podatki o kadrovski zmogljivosti«, v katerega morajo ponudniki vpisati podatke o strokovnjaku ter podatke o referenčnem delu. Poleg tega je naročnik v točki 3.2.3.2 Navodil zapisal še:

»Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o zagotavljanju kadrovske sposobnosti (referenčna potrdila, dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument ,…).

Referenčno potrdilo mora biti potrjeno od subjekta, ki ni ponudnik v tem naročilu ali njegov partner, če nastopa s partnerji, iz potrdila pa mora izhajati izpolnjevanje pogojev glede vsebine referenc, da so bila dela opravljena v zahtevanem obsegu, kvalitetno, strokovno in v dogovorjenih rokih ter da jih je dejansko opravil navedeni kader in v kakšni vlogi.

Iz opisa referenc mora biti razvidno, da gre za istovrstne načrte kot jih odgovorna oseba prevzema v ponudbi.«

Kot je mogoče razumeti vlagateljeve revizijske navedbe, naj bi bile citirane kadrovske zahteve v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence in načelom enakopravne obravnave, ker naziva »BIM manager« in »BIM koordinator« nista nikjer strokovno opredeljena in ker ni nikjer določeno, katera institucija podeljuje te nazive oz. katera institucija potrjuje reference. Kot navaja vlagatelj, gre za neregulirano področje, saj ni zakonov ali drugih predpisov, ki bi urejali to področje, posledično pa naj ne bi bilo mogoče opredeliti, katera dokazila morajo ponudniki predložiti, da bodo izkazal usposobljenost za izvedbo naročila. Konkurenca naj bi bila po mnenju vlagatelja omejena s tem, da si bodo ponudniki zaradi odsotnosti jasnih pravil sami podeljevali nazive BIM strokovnjakov in si tudi sami potrjevali reference.

Naročnik ima v skladu z določbo desetega odstavka 76. člena ZJN-3 možnost določiti zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. ZJN-3 v zvezi z vprašanjem, kakšne strokovnjake lahko zahteva naročnik, ne določa nobenih posebnih formalnih zahtev niti glede izobrazbe niti glede izkušenj. Z drugimi besedami – ZJN-3 naročnika ne zavezuje, da določi le takšen profil strokovnjakov oz. oseb, ključnih za izvedbo naročila, ki je urejen oz. izrecno definiran na ravni zakona ali kakšnega drugega predpisa. Pri določanju ravni izobrazbe in izkušenj mora naročnik izhajati iz načela sorazmernosti ter zahteve oblikovati tako, da so sorazmerne in povezane s predmetom javnega naročila – oblikovati mora takšen profil strokovnjakov, ki ustreza njegovim potrebam in ki mu zagotavlja, da bo predmet javnega naročila ustrezno izveden. Ključno je, da naročnik zahteva takšna znanja in izkušnje, s katerimi bo lahko ponudnik zagotovil, da bodo osebe, ki bodo izvajale predmet naročila, ustrezno usposobljene za izvedbo in da bodo dela izvedena kvalitetno.

Predmet tega javnega naročila je izdelava PZI projektov v BIM okolju. V skladu s točko 5.2 Projektne naloge je izvajalec dolžan PZI projektno dokumentacijo izdelati v BIM okolju na podlagi BIM PZI modela drugega tira železniške proge Divača – Koper, ki ga pripravi projektant. V točki 5.2.2.2 Projektne naloge (Pomen izrazov) je »BIM« definiran kot:

»BIM - Building Information Modeling (BIM) je digitalna reprezentacija fizičnih in funkcionalnih lastnosti gradbenega objekta. BIM je skupni vir znanja ter informacij o gradbenem objektu, ki je strukturiran tako, da omogoča zanesljivo in pravilno odločanje v celotnem življenjskem ciklusu objekta, in sicer od konceptualne zasnove do porušitve.«

BIM Model je v skladu s točko b) točke 5.2.2.2 Projektne naloge definiran kot »3D model sestavljen iz BIM gradnikov, ki služi kot osnova za generiranje vseh vizualizacij, animacij ter analiz kot so sinhronizacija in koordinacija vseh vrst gradbenih del, popis in predračun del, generiranje 4D in 5D simulacije gradnje, spremljava gradnje, vzdrževanja objekta in drugo«.

Iz navedenega izhaja, da naročnik naroča izdelavo PZI projektov, pri čemer zahteva, da bo izvajalec pri projektiranju uporabil posebno BIM tehnologijo. Gre za odločitev, ki se nanaša na opredelitev predmeta naročila. Naročnik predmet naročila oblikuje glede na svoje potrebe, določanje potreb pa, ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja, sodi v njegovo avtonomno sfero. Ker bo izvajalec v okviru izvajanja predmetnega naročila pri projektiranju PZI projektov moral uporabljati BIM tehnologijo, so kadrovske zahteve, ki od ponudnikov zahtevajo razpolaganje s strokovnjaki, ki imajo izkušnje na področju BIM projektiranja, vsekakor povezane s predmetom javnega naročila.

Naročnik je funkciji »BIM managerja« in »BIM koordinatorja« definiral v točki 5.2.2.2 Projektne naloge (Pomen izrazov), in sicer na naslednji način:

»BIM MANAGER – Odgovoren za oblikovanje strategije za izvedbo BIM-Projekta, ustvarjanje informacij in/ali gradnikov, aktivno in produktivno sodelovanje ter izmenjevanje informacij med ostalimi udeleženci pri projektu.

BIM KOORDINATOR – Usmerja in koordinira načrtovanje. V fazi gradnje koordinira zbiranje in vnašanje podatkov in skrbi za usklajenost modela z izvedenim stanjem (PID).«

Funkciji »BIM managerja« in »BIM koordinatorja« sta torej za potrebe tega naročila definirani v razpisni dokumentaciji, zato revizijskim navedbam o nejasnosti ali nedefiniranosti ni mogoče slediti. Prav tako so v razpisni dokumentaciji opredeljene reference oz. izkušnje, ki jih morata izkazovati predlagana BIM manager in BIM koordinator: sodelovanje pri vsaj eni izdelavi PGD ali PZI projekta kot BIM manager ali BIM koordinator (torej pri projektiranju z uporabo BIM tehnologije in na primerljivih funkcijah, kot so definirane zgoraj) za objekte prometne infrastrukture. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot dokazilo predvidel predložitev izjav in podatkov na posebnih obrazcih, hkrati pa si je pridržal pravico, da vsebino reference preveri pri referenčnem naročniku. Kot je Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je podobno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil podobno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v katerem naroča projektiranje z uporabo BIM tehnologije, zahteval dva strokovnjaka, ki morata izkazati, da sta v primerljivih funkcijah, kot jih prevzemata v tem naročilu, že sodelovala pri primerljivem projektiranju, kjer je bila uporabljena BIM tehnologija. Za naročnikovo opredelitev kadrovskih zahtev in kadrovskih referenc tako ni mogoče ugotoviti, da bi bila v nasprotju z določbami ZJN-3. Slednje, kot je bilo že pojasnjeno, naročniku dajejo podlago, da od ponudnikov zahteva razpolaganje s ključnimi strokovnjaki in pri tem (sorazmerno in v povezavi s predmetom naročila) določi nivo izobrazbe oz. strokovne usposobljenosti in izkazovanje primerljivih izkušenj iz preteklih naročil. Naročnikove kadrovske zahteve v predmetnem postopku v povezavi z načinom dokazovanja ne odstopajo od siceršnje prakse javnega naročanja, saj naročniki praviloma kot dokaz primerljivih izkušenj zahtevajo potrdila referenčnih naročnikov kot investitorjev. Čeprav referenčni naročniki (praviloma) nimajo posebnih certifikatov za izdajanje oz. potrjevanje referenčnih potrdil (česar ZJN-3 tudi ne zahteva), so kot investitorji in pogodbene stranke najbolj seznanjeni s tem, kakšna je vsebina posla, ki ga je izvedel njihov pogodbeni partner, in ali je bilo delo izvedeno kvalitetno ter v skladu s pogodbenimi določili. Zato je razumljivo, da lahko potrdilo referenčnega naročnika predstavlja ustrezen dokaz o primerljivih izkušnjah ponudnika ali njegovega strokovnjaka, tega pa je naročnik predvidel tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagateljevim navedbam, da bi lahko reference v predmetnem postopku oddaje javnega naročila potrjevala le posebna certificirana institucija, zato ni mogoče slediti.

Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik definiral predmet naročila in da je v okviru tega ustrezno opredelil tudi BIM projektiranje (s katerim morajo biti ponudniki kot strokovnjaki na tem področju nedvomno seznanjeni), prav tako je definiral funkciji »BIM managerja« in »BIM koordinatorja« ter vsebinsko določil kadrovske reference in način njihovega dokazovanja. Glede na navedeno v predmetni razpisni dokumentaciji obstajajo podlage za presojo ustreznosti referenčne funkcije in referenčnega projekta, saj je na njeni podlagi mogoče ugotavljati, ali je predlagana oseba za BIM managerja oz. BIM koordinatorja izvajala primerljivo funkcijo na primerljivem referenčnem projektu. Ker je določen tudi način preverjanja kadrovskih referenc neposredno pri referenčnem naročniku, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na ugotavljanje kadrovske sposobnosti, določil na nejasen način, ki bi mu omogočal samovoljno presojo.

Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik neupravičeno omejil konkurenco s tem, da je določbe, ki se nanašajo na BIM managerja in BIM koordinatorja, oblikoval nejasno. Ker naj bi bile določbe nejasne in nerazumljive, naj bi vlagatelju onemogočale predložitev ponudbe, krog možnih ponudnikov pa naj bi se »zožil na tiste gospodarske subjekte, ki si bodo samovoljno, brez pravne podlage in stroke podeljevali BIM nazive in se samooklicali za BIM strokovnjake«. V zvezi s temi revizijskimi navedbami je treba ponovno pojasniti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji definiral funkciji BIM managerja in BIM koordinatorja, določil je zahtevani nivo izobrazbe za strokovnjake, vsebinsko je opredelil kadrovske reference ter določil način dokazovanja in preverjanja kadrovskih pogojev. Navedbam, da so kadrovski pogoji v tem delu določeni povsem nerazumljivo in nejasno, zato ni mogoče slediti. Poleg tega je treba opozoriti, da naročnik na portalu javnih naročil ni prejel vprašanj, ki bi se nanašala na nejasnost kadrovskih zahtev. Kot je bilo že zapisano, je naročnik na portalu javnih naročil prejel le splošno opozorilo o neupravičenem omejevanju konkurence, nihče izmed potencialnih ponudnikov pa ga na portalu javnih naročil ni opozoril, da bi bile kadrovske zahteve nejasne ali nerazumljive oz. da potrebuje več informacij za pripravo ponudbe v tem delu. Če je torej vlagatelj menil, da mu razpisna dokumentacija ne daje dovolj podlage za pripravo ponudbe oz. da so določbe tako nejasne in nerazumljive, da onemogočajo njeno oddajo, bi moral naročnika v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN na to pravočasno opozoriti.

Tudi sicer pa je treba ugotoviti, da vlagateljeve navedbe o tem, da naj bi bila konkurenca zožena na tiste ponudnike, ki »si bodo samovoljno, brez pravne podlage in stroke podeljevali BIM nazive in se samooklicali za BIM strokovnjake«, nimajo podlage v razpisni dokumentaciji. Kot je bilo že zapisano, je naročnik definiral funkciji BIM managerja in BIM koordinatorja, prav tako pa je definiral tudi kadrovski referenčni pogoj in način dokazovanja. Glede na razpisno dokumentacijo morajo ponudniki izkazati, da so predlagani strokovnjaki že sodelovali pri primerljivem projektiranju, kjer je bila uporabljena BIM tehnologija, in da so pri tem izvajali funkcijo BIM managerja ali BIM koordinatorja, kot je definirana v razpisni dokumentaciji. Da BIM projektiranje ni neurejeno in nedefinirano in da so funkcije BIM managerja in BIM koordinatorja v praksi BIM projektiranja znane in običajne, navsezadnje izhaja iz samega zahtevka za revizijo, saj se vlagatelj v njem sklicuje na Priročnik za pripravo projektne naloge za implementacijo BIM pristopa za gradnje, ki ga je izdala Inženirska zbornica Slovenije. V priročniku je BIM projektiranje natančno predstavljeno, pri čemer je v poglavju 5.1 Vloge in odgovornosti navedeno:

»Za zagotovitev uspešne implementacije BIM-metodologije v projektu je treba zagotoviti aktivno sodelovanje tradicionalnih projektnih vlog – naročnika, odgovornega vodje projekta, odgovornih projektantov, odgovornih vodij del, odgovornih nadzornikov itd. – ter vlog, ki so povezane z izvajanjem dejavnosti, ki jih zahteva uvedba BIM-metodologije v projektu – BIM--managerja, BIM-koordinatorja in koordinatorjev BIM-podmodelov, ki lahko hkrati zasedajo tudi nekatere izmed tradicionalnih vlog v projektu.«

Okoliščina, ali je bila pri referenčnem projektiranju uporabljena BIM metodologija ali ne in ali je posameznik izvajal funkcijo BIM managerja ali BIM koordinatorja, torej ni odvisna od samovolje ponudnika, temveč gre za objektivna dejstva, ki so tudi preverljiva. Preverljivost je bila v razpisni dokumentaciji izrecno predvidena, saj si je naročnik pridržal pravico, da podatke iz ponudbe preveri pri referenčnem naročniku, pri čemer je izrecno zapisal, da mora biti referenčno potrdilo potrjeno od subjekta, ki ni ponudnik v tem naročilu ali njegov partner, če nastopa s partnerji, iz potrdila pa mora izhajati izpolnjevanje pogojev glede vsebine referenc, da so bila dela opravljena v zahtevanem obsegu, kvalitetno, strokovno in v dogovorjenih rokih ter da jih je dejansko opravil navedeni kader in v kakšni vlogi.

Glede na navedeno ni mogoče slediti vlagatelju, da se bodo lahko ponudniki samooklicevali za BIM strokovnjake in si sami potrjevali reference, saj bo v vsakem konkretnem primeru podana možnost objektivnega preverjanja, ali je referenčni projekt primerljiv s predmetnim (ali torej izpolnjuje kriterije primerljivosti, določene v točki 3.2.3.2 Navodil), ali je bila pri njem uporabljena BIM metodologija in ali je predlagani strokovnjak na projektu izvajal funkciji BIM managerja oz. BIM koordinatorja, kot sta bili definirani v razpisni dokumentaciji oz. kot to izhaja iz poslovne prakse BIM projektiranja. Tudi sicer pa so vlagateljeve navedbe o tem, da naj bi bila konkurenca omejena s tem, da si bodo ponudniki samovoljno podeljevali nazive BIM strokovnjakov, nerazumljive. Ni namreč jasno, kako bi lahko dejstvo, da bi si posamezni ponudniki sami potrdili reference ali da bi si sami podelili nazive BIM strokovnjakov (tudi če bi ta možnost v razpisni dokumentaciji res obstajala, pa, kot je bilo ugotovljeno, to ne drži), vplivalo na omejevanje konkurence ali na kakšen način bi to vlagatelju preprečevalo, da bi tudi sam sodeloval v postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da sam nima referenc iz BIM projektiranja, temveč navedbe o omejevanju konkurence utemeljuje izključno s trditvami, da so kadrovski pogoji nejasni (kar, kot je bilo zapisano, ne drži, poleg tega pa je imel vlagatelj možnost postaviti vprašanja na portalu javnih naročil), ter s trditvami, da si bodo ponudniki sami podeljevali nazive BIM strokovnjakov (kar prav tako ne izhaja iz razpisne dokumentacije, poleg tega pa ni jasno, kako bi takšno ravnanje ponudnikov, ki sicer ne bi bilo skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, vplivalo na položaj vlagatelja).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako zatrjuje, da so kadrovske zahteve iz točke 3.2.3.2 Navodil (pod zaporednima številkama 7 in 8) nejasne tudi zato, ker naročnik meša fazi projekta PGD in PZI. Po mnenju vlagatelja je predmet javnega naročila izdelava PZI in bi zato lahko bila le referenca PZI primerna in ustrezna glede na vsebino. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba slediti naročniku, ki navaja, da je šele nova gradbena zakonodaja, ki velja od 1. 6. 2018, uvedla bistveno zahtevnejše PZI projektiranje. Ker je bila pred tem izdelava projektov PGD zahtevnejša in je izdelava projektov PZI predstavljala le bolj natančno dodelavo predhodno izdelanih projektov PGD, se je naročnik odločil, da bo kot primerljivo upošteval tudi izdelavo PGD projektov.

Tudi sicer pa je treba ugotoviti, da vlagatelj ne zatrjuje, da sam ne bi razpolagal bodisi z referenco s področja PZI projektiranja bodisi z referenco s področja PGD projektiranja. Ker si vlagatelj v tem delu prizadeva zožiti kadrovski pogoj na način, da bi naročnik zahteval izključno PZI referenčno projektiranje, ni mogoče zaključiti, da izpodbijana zahteva po predložitvi PZI ali PGD referenčnega projektiranja vpliva na položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila. Glede na to, da vlagatelj zahteva zožitev kadrovskega pogoja, je mogoče sklepati, da sam očitno razpolaga z referenco s področja PZI projektiranja, kar pomeni, da bi sam lahko izpolnil sporno zahtevo na način, kot je določena v razpisni dokumentaciji. Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da izpodbijana zahteva po predložitvi kadrovske reference s področja PZI ali PGD projektiranja vlagatelju ne onemogoča niti mu ne otežuje sodelovanja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, posledično pa v tem delu ni izkazana (vsaj) verjetnost nastanka škode, ki jo za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju nalaga prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. To še toliko bolj velja ob upoštevanju dejstva, da bi ugoditev vlagateljevi zahtevi po črtanju možnosti izkazovanja PGD referenčnega projektiranja pomenila zaostritev pogojev za sodelovanje in s tem zoženje kroga ponudnikov, ki bi se lahko potegovali za pridobitev konkretnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku pri oblikovanju spornih določil razpisne dokumentacije ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15. 2. 2019





predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Na trati 11, 1210 Ljubljana – Šentvid
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran