018-223/2018 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-223/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in dr. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava novelacije projekta za izvedbo (PZI) za prenovo stavbe Rozmanova ulica št. 26 in ureditve atrija - Knjižnica Mirana Jarca«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Atelje Marko Mušič, podjetje za projektiranje in inženiring, d.o.o., Beethovnova ulica 9, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Kotar, o.p., d.o.o., Glavni trg 28, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.1.2019

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, kot je razvidna iz dokumenta »Odločitev«, št. 430-61/2018-22(403) z dne 29.11.2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.519,06 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.10.2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave iz razloga, določenega v tretji alineji c) točke 1. odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik je z dopisom »Povabilo na pogajanja« z dne 11.10.2018 vlagatelja povabil k sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila in k predložitvi ponudbe, ki jo je vlagatelj tudi predložil.

Naročnik je dne 29.11.2018 sprejel dokument »Odločitev«, št. 430-61/2018-22(403) (v nadaljevanju: odločitev o neoddaji naročila), iz katerega izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno in da se (posledično) postopek oddaje javnega naročila zaključi brez oddaje javnega naročila. V zvezi z vlagateljevo ponudbo je naročnik navedel, da so podani razlogi za izključitev, »saj ima ponudnik 50 eurov ali več zapadlih, neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo RS, in ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let«.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7.12.2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o neoddaji naročila in izbiro njegove ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je zmotna naročnikova ugotovitev, da je imel na dan oddaje ponudbe več kot 50,00 EUR neplačanih zapadlih obveznosti, saj je imel tako na dan 23.10.2018, kot tudi na dan 24.10.2018, poravnane relevantne obveznosti. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil tudi potrdila Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS).

Naročnik je dne 14.12.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je bilo na podlagi vpogleda v e-Dosje ugotovljeno, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Ker je vlagatelj predložil potrdilo FURS, da je imel na dan 23.10.2018 poravnane vse zapadle obveznosti v višini več kot 50 EUR, je naročnik zaprosil FURS za uskladitev podatkov v evidenci e-Dosje. FURS je pojasnil, da vlagatelj na dan 23.10.2018 ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, in sicer za izplačilo plač za mesec september 2018, katerega je vlagatelj predložil šele dne 26.10.2018. Ob upoštevanju navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, saj vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni predložil obračuna davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in posledično ni izpolnjeval pogoja, da je imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 18.12.2018 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 24.12.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, navaja, da se glede na naročnikovo zavajajočo obrazložitev odločitve o neoddaji naročila v predrevizijskem postopku ni mogel opredeliti do predloženih davčnih obračunov. V nadaljevanju vlagatelj navaja (in dokazuje), da je do relevantnega dne predložil REK obrazce za izplačilo plač za mesec september 2018, za katere je do relevantnega dne nastala obveznost predložitve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Razloge za izključitev gospodarskih subjektov ureja ZJN-3 v 75. členu. Drugi odstavek 75. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če ugotovi, da ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje teh obveznosti tudi v primeru, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave.

Kot je to razvidno iz Povabila na pogajanja, je naročnik izpostavljeni izključitveni razlog vključil tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v poglavje Splošni pogoji oz. zahteve glede sposobnosti ponudnika.

Iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 izhaja, da je zakonski dejanski stan izpostavljenega izključitvenega razloga izpolnjen v dveh primerih, in sicer, prvič, če je imel ponudnik na dan predložitve ponudbe neplačane zapadle dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR, ter drugič, če ponudnik na dan predložitve ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Če torej naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, na podlagi predloženih dokazil ali po preverjanju v uradnih evidencah in bazah podatkov, ugotovi, da je pri ponudniku izpolnjen (vsaj) eden izmed izpostavljenih dejanskih stanov, njegove ponudbe ne more označiti za dopustno in mu oddati naročila (89. člen ZJN-3 v povezavi z 29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), temveč mora takšnega ponudnika izključiti iz postopka (drugi odstavek 75. člena ZJN-3).

Naročnik je odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe utemeljil z navedbami, da je »v evidenci e-Dosje med drugim preveril tudi izpolnjevanje pogojev po 2. odst. 75. člena ZJN-3. Na podlagi pridobljenega poročila je bilo ugotovljeno, da so podani razlogi za izključitev, saj ima ponudnik 50 eurov ali več zapadlih, neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo RS, in ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let«.

Naročnik je torej vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker pri vlagatelju obstoji izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3 in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz citirane utemeljitve odločitve o neoddaji naročila izhaja naročnikova ugotovitev, (1) da ima vlagatelj na dan oddaje ponudbe neplačane zapadle obveznosti v vrednosti 50 EUR ali več, in (2) da je imel vlagatelj na dan oddaje ponudbe predložene relevantne obračune davčnih odtegljajev. Z navedenim je naročnik opredelil dejansko stanje, na podlagi katerega je pri vlagatelju ugotovil obstoj izključitvenega razloga, določenega v drugem odstavku 75. člena ZJN-3. Iz odločitve o neoddaji javnega naročila tako izhaja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil iz razloga, ker ta ne bi imel predloženih relevantnih obračunov davčnih odtegljajev, temveč iz razloga, ker ima vlagatelj neplačane zapadle obveznosti v vrednosti 50 EUR ali več.

Čeprav naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo sicer vztraja, da je pri vlagatelju podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, pa gre ugotoviti, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo obstoj izpostavljenega izključitvenega razloga utemeljuje na drugem dejanskem stanju, kot ga je utemeljeval v odločitvi o neoddaji naročila. Naročnik namreč zatrjuje, da je zavrnil vlagateljevo ponudbo, ker je na podlagi vpogleda v evidenco e-Dosje in na podlagi dopisa FURS z dne 22.11.2018 ugotovil, da vlagatelj na dan oddaje ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dneva oddaje ponudbe. Naročnik tako v odločitvi o zavrnitvi zahtevka (več) ne zatrjuje, da je imel vlagatelj na dan predložitve ponudbe neplačane zapadle obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR, temveč da vlagatelj na dan predložitve ponudbe ni imel predloženih relevantnih obračunov davčnih odtegljajev. Z navedenim naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo podaja novo (drugačno) razlago v prid utemeljitve obstoja izključitvenega razloga pri vlagatelju, saj obstoj izključitvenega razloga utemeljuje na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je utemeljeval v odločitvi o neoddaji naročila. To pomeni, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zavrnitev vlagateljeve ponudbe utemeljuje na drugih razlogih, kot jo je utemeljeval v odločitvi o neoddaji naročila.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora naročnik vse morebitne razloge za nedopustnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji naročila (gl. npr. 018-117/2015, 018-71/2016, 018-143/2016, 018-218/2017, 018-89/2018). Skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 mora odločitev o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran (tretji odstavek 90. člena ZJN-3). Od naročnika se pričakuje, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe oz. izključitve gospodarskega subjekta navede razloge za svojo odločitev, ki temeljijo na ustrezni dejanski in pravni podlagi. Namen odločitve o oddaji naročila je predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na vprašanje dopustnosti njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o neoddaji naročila. Ob upoštevanju navedenega in skladno z ustaljeno prakso (prim. zgoraj navedene odločitve Državne revizijske komisije) Državna revizijska komisija naročnikovih navedb, da vlagatelj na dan predložitve ponudbe ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogla upoštevala ter se posledično do njih ni vsebinsko opredelila.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju naročnikove obrazložitve odločitve o neoddaji javnega naročila ter vlagateljeve trditvene podlage v zahtevku za revizijo je v predmetnem postopki pravnega varstva potrebno presoditi, ali je naročnik upravičeno zaključil, da je pri vlagatelju podan izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, ker je imel vlagatelj na dan predložitve ponudbe neplačane zapadle dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR.

Med strankama je nesporno, da je bil rok za oddajo ponudb določen na dan 24.10.2018 (kar je tudi razvidno iz dopisa »Povabilo na pogajanja«) in da je vlagatelj ponudbo predložil na dan 23.10.2018.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve revizijske navedbe, da je imel na dan 23.10.2018 poravnane zapadle dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR, potrjene z vpogledom v potrdilo FURS z dne 5.11.2018, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Iz izpostavljenega potrdila namreč izhaja, da je imel vlagatelj na dan oddaje ponudbe plačane vse obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Da bi bile izpostavljene navedbe vlagatelja neutemeljene, naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo tudi (več) ne zatrjuje. V zvezi z naročnikovimi navedbami o poteku preverjanja obstoja izključitvenega razloga, določenega v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, gre še dodati, da dokumentacija oz. podatki, s katerimi je naročnik razpolagal ob sprejemu izpodbijane odločitve, ne omogoča zaključka, da je imel vlagatelj na dan 23.10.2018 neplačane zapadle obveznosti v višini 50 EUR ali več. Čeprav gre pritrditi naročniku, da iz dokumenta Poizvedba, ki ga je pridobil iz aplikacije e-Dosje pred sprejemom odločitve o neoddaji naročila, izhaja, da pri vlagatelju obstoji izključitveni razlog, določen v drugem odstavku 75. člena ZJN-3, pa gre poudariti, da iz izpostavljenega dokumenta ne izhajajo tudi dejanske okoliščine, ki utemeljujejo obstoj tega izključitvenega razloga. Iz izpostavljenega dokumenta tako ni razvidno, ali naj bi imel vlagatelj na dan 23.10.2018 neplačane zapadle obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR ali pa naj vlagatelj na dan 23.10.2018 ne bi imel predloženih vseh relevantnih obračunov davčnih odtegljajev. Naročnik zato s sklicevanjem na izpostavljeni dokument ne more izkazati utemeljenosti odločitve o neoddaji naročila. Tudi iz potrdila FURS z dne 5.11.2018 in pojasnila FURS z dne 22.11.2018, s katerima je naročnik razpolagal pred sprejemom izpodbijane odločitve, ne izhaja, da bi imel vlagatelj na dan 23.10.2018 neplačane zapadle obveznosti v vrednosti 50 EUR ali več. Nasprotno, iz potrdila FURS z dne 5.11.2018, kot že navedeno, izhaja, da je imel vlagatelj na dan oddaje ponudbe plačane vse obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Tudi iz pojasnila FURS z dne 22.11.2018, ki ga FURS podal na podlagi naročnikove zahteve za »uskladitev podatkov v aplikaciji e-Dosje s potrdilom FURS z dne 5.11.2018« oz. za pojasnilo podatkov v aplikaciji e-Dosje, ne izhaja, da ima vlagatelj neplačane zapadle obveznosti v vrednosti 50 EUR ali več, pač pa izhaja, da vlagatelj ni oz. naj ne bi (pravočasno) predložil relevantnih obračunov davčnih odtegljajev.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da na dan predložitve ponudbe ni imel zapadlih, neplačanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v vrednosti 50 EUR ali več, in (posledično) da naročnik ni imel podlage za zavrnitev njegove ponudbe iz razloga, ki je naveden v odločitvi o neoddaji naročila. S tem, ko je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker naj bi imel vlagatelj na dan oddaje javnega naročila neplačane zapadle dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v vrednosti več kot 50 EUR, čeprav takšnega zaključka ugotovljeno dejansko stanje ne utemeljuje, je naročnik kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, drugi odstavek 75. člena ZJN-3 in prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe in posledično naročnikovo odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire (ki temelji na nezakoniti odločitvi o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe), kot izhajata iz dokumenta »Odločitev«, št. 430-61/2018-22(403) z dne 29.11.2018.

V zvezi s predlogom vlagatelja, da »naročnik izda odločitev o izbiri vlagatelja« je potrebno pojasniti, da ima Državna revizijska komisija v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, saj lahko v primeru ugotovljenih kršitev skladno z 39. členom ZPVPJN naročnikova ravnanja le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev mora sprejeti.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, in da sprejeto odločitev utemelji z razlogi, ki temeljijo na ustrezni dejanski in pravni podlagi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR,
– strošek bančne provizije za plačilo takse v višini 5,00 EUR (razvidno iz dokazila o vplačilo takse, ki je priloženo zahtevku za revizijo),
– strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 900 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 503,98 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od 900 točk) v višini 18 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 10,08 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznala presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v OT. Vrednost spora v obravnavanem primeru namreč predstavlja višina ocenjene vrednosti javnega naročila (brez DDV), ki znaša 41.393,44 EUR, in ne vrednost predložene ponudbe izbranega ponudnika, saj je naročnik njegovo ponudbo zavrnil pred izvedbo napovedanega kroga pogajanj (glej Povabilo k sodelovanju, poglavje Zaključek pogajanj), zato o vrednosti končne ponudbe izbranega ponudnika na tej stopnji postopka še ni mogoče govoriti. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 24.12.2018), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 24.12.2018 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroška za »obrazloženo končno potočilo stranki« in »obrazloženo poročilo stranki o sklepu z dne 14.12.2018«, saj po presoji Državne revizijske komisije ne gre za samostojni opravili iz tarifne številke 39 OT, ki ne bi bili zajeti v tarifni številki 40. Posledično Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1.519,06 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21.1.2019


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
– Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto,
– Odvetniška družba Kotar, o.p., d.o.o., Glavni trg 28, 8000 Novo mesto,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.