018-183/2018 Občina Medvode

Številka: 018-183/2018-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup osebne zaščitne opreme za gasilce, v sklopu 2: Gasilski zaščitni škornji«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROSAFE International d.o.o., Prešernova cesta 13, 4260 Bled (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 12. 2018

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Nakup osebne zaščitne opreme za gasilce, v sklopu 2: Gasilski zaščitni škornji«.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije z dne 2. 8. 2018 ter Obvestila o naročilu male vrednosti, ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 13. 8. 2018, št. objave JN005600/2018-W01, izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za izbiro dobavitelja gasilskih zaščitnih škornjev (sklop 2).

Naročnik je dne 14. 9. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je ponudbo vlagatelja, prvouvrščenega v sklopu 2 glede na merilo za izbor ponudb, zavrnil kot nedopustno, javno naročilo pa oddal drugouvrščenemu ponudniku ŽIVAS COMMERCE, podjetje za trgovino, servisno proizvodnjo, predstavništvo in posredništvo, d.o.o., Zgornje Pirniče 025, 1215 Medvode (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 17. 9. 2018 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN005600/2018-ODL02, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3, z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 24. 9. 2018, v katerem smiselno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj zatrjuje, da
- mu je naročnik v elektronskem sporočilu z dne 19. 9. 2018 (op. iz spisovne dokumentacije naročnika izhaja, da navedeno sporočilo predstavlja odgovor na elektronsko sporočilo vlagatelja, ki ga je na naročnika naslovil po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila in izvedenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika) očital težo in nižji zadnji del stopala ponujenega škornja,
- so minimalni tehnični pogoji za škornje podani s pripombo »približno«, brez opredelitve, kaj »približno« pomeni,
- mu naročnik ni omogočil vpogleda v celotno dokumentacijo, saj mu ni predložil zapisnika komisije o pregledu vzorca izbranega ponudnika,
- ponujeni škorenj ustreza zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kar bi naročnik lahko ugotovil s pregledom vzorca,
- je naročnik na predložitev vzorca pozval le izbranega ponudnika, s čemer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov,
- v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo nobenega tehničnega podatka o ponujenem škornju in da ponudba izbranega ponudnika vsebuje več pomanjkljivosti.

Izbrani ponudnik se je na naročnikovo obvestilo o vloženem zahtevku za revizijo pravočasno odzval, a se do navedb vlagatelja v zahteku za revizijo vsebinsko ni opredelil.

Naročnik je dne 24. 10. 2018 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Navaja, da je v tehničnih specifikacijah za škornje besedo »približno« navedel zgolj v zahtevi za višino škornja, ponudbe vlagatelja pa iz tega razloga ni zavrnil. Vlagatelj ni bil pozvan k predložitvi vzorca, ker je bilo iz predložene ponudbe razvidno, da ponujeni škorenj ne izpolnjuje zahteve glede teže škornja in zahteve glede nižjega zadnjega dela za manjšo obremenitev mišic, zaradi česar je njegovo ponudbo tudi zavrnil. Dodaja, da bi pregled vzorca zagotovo izvedel, če bi vlagatelj v ponudbi izkazal, da zahteve iz tehničnih specifikacij izpolnjuje. Naročnik glede očitkov v zvezi z izvedbo vpogleda navaja, da ni razkril informacij, ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost in podatkov, ki se štejejo za osebne ali tajne podatke. Meni, da ZJN-3 ne daje pravne podlage za vpogled v naročnikovo dokumentacijo, saj zakon striktno določa, da se omogoči vpogled le v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kakšen škorenj ponuja in navaja, da je tehnične podatke za ponujeni škorenj preveril tudi na uradni spletni strani proizvajalca škornja. Navedbe o pomanjkljivostih v ponudbi izbranega ponudnika zavrača.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 26. 10. 2018 in dne 16. 11. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 11. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo in v celoti vztraja pri svojih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ugotovil, da ponujeni škorenj vlagatelja ne izpolnjuje zahteve po nižjem zadnjem delu škornja za manjšo obremenitev mišic in ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se sporno vprašanje nanaša na izpolnjevanje ene od zahtev iz tehničnih specifikacij, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila. Dalje ugotavlja, da mora naročnik predmet javnega naročila opisati jasno, nedvoumno in tako, da imajo ponudniki za pripravo ponudbe zadostne informacije. Potreba naročnika po določeni storitvi, blagu ali gradnji je ena od osnovnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila, hkrati pa je vodilo naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije, ki v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga (ali storitev) pomenijo » specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti«, naročnik ob upoštevanju določil 68. člena ZJN-3, navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem določi zahtevane značilnosti blaga (ali storitev), ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Od tehničnih lastnosti in kompleksnosti predmeta javnega naročila je odvisen način in obseg njegovega opisa, na podlagi katerega se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko ponudijo ustrezen predmet z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet javnega naročila v sklopu 2 navedel v poglavju 3. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudba, v točki 3.2 Posebne zahteve naročnika, v podtočki 3.2.1 Tehnična specifikacija naročila, III. Sklop 2: Gasilski zaščitni škornji dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določil:

»Protivrezni škornji po standardu EN ISO 15090:2012 in DIN EN ISO 17249:2014
- Protivrezna zaščitna: razred 3 (28m/s)
- Dvojna zadrga na sprednji strani za boljšo prilagodljivost
- Membrana Sympatex Moisture-tec ali podobna za zadrževanje vode
- Višina škornja cca. 29cm, teža 1280g (odvisno od velikostne številke)
- Gladko usnje
- Anatomsko oblikovana kovinska zaščitna kapica
- Nižji zadnji del škornja za manjšo obremenitev mišic
- Polni podplat brez zračnih žepkov za boljšo prožnost, udobje in vzdržljivost«.

S tem v zvezi je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, ali je naročnikova zahteva »nižji zadnji del škornja za manjšo obremenitev mišic« opredeljena dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da so jo enako razumeli vsi (razumno obveščeni in povprečno skrbni) ponudniki.

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila (npr. odločitev v zadevi št. 018-152/2018, odločitev v zadevi št. 018-162/2018), da mora naročnik pri določanju zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10 z dne 10. 5. 2010, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je torej preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo dopustno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Navedeno je še zlasti pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila (na primer z navedbo tehničnih specifikacij), saj je jasna in konkretna določitev predmeta javnega naročila bistven predpogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila in spoštovanje temeljnih načel.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahteva »nižji zadnji del škornja za manjšo obremenitev mišic« določena pomanjkljivo, in to do te mere, da ni mogoče ugotoviti niti na kateri del škornja se zahteva »nižji zadnji del« nanaša, niti koliko (najmanj) nižji mora biti zadnji del škornja (s tem v zvezi pa ni mogoče ugotoviti na primer tudi, med katerima dvema točkama na škornju se zahtevana razlika v višini zadnjega dela škornja sploh ugotavlja, npr. med zgornjim delom jezika škornja ali zgornjim delom škornja pri vezalkah v primerjavi z najnižjim zadnjim delom škornja, ali celo kako drugače). Ker sporna zahteva ni določena jasno, natančno in nedvoumno, in ker na podlagi tako določene zahteve ni mogoče medsebojno primerjati prejetih ponudb, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri pripravi opisa predmeta javnega naročila ni ravnal v skladu z 68. členom ZJN-3 v povezavi z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3).

Ker navedena kršitev onemogoča vsebinsko presojo zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na zakonitost naročnikovega ravnanja pri ocenjevanju dopustnosti ponudbe vlagateljeve in izpolnjevanje zahtev iz tehničnih specifikacij, hkrati pa pomeni hujšo kršitev v smislu 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija kljub dejstvu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavila v celoti.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, kršitev v zvezi s predložitvijo vzorcev in kršitev pravice do vpogleda, ni obravnavala, saj morebitna ugotovitev njihove utemeljenosti ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija naročnika, upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru ponovne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila, le tega izvede v skladu z določili ZJN-3 in upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 21. 12. 2018



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode
- PROSAFE International d.o.o., Prešernova cesta 13, 4260 Bled
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- ŽIVAS COMMERCE, podjetje za trgovino, servisno proizvodnjo, predstavništvo in posredništvo, d.o.o., Zgornje Pirniče 025, 1215 Medvode

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.