018-200/2018 Eles, d.o.o.

Številka: 018-200/2018-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava okoljsko manj obremenjujočih vozil - 7 sklopov« v sklopih 6 »Tovorno vozilo z nadgradnjo 4x4 - 1 kos« in 7 »Tovorno vozilo z nadgradnjo 4x4 - 1 kos«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BIJOL d.o.o., Livarska cesta 17, Vuzenica, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Ljubljanska cesta 14, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 12. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 11. 10. 2018, v delu, ki se nanaša na sklopa 6 »Tovorno vozilo z nadgradnjo 4x4 - 1 kos« in 7 »Tovorno vozilo z nadgradnjo 4x4 - 1 kos«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.433,90, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4. 4. 2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14. 6. 2018, pod št. objave JN003968/2018-E01, ter dne 15. 6. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 113-258065.

Naročnik je dne 11. 10. 2018 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN003968/2018-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 11. 10. 2018, s katerim je javno naročilo v sklopu 6 oddal ponudniku HIDRAVLIK SERVIS, d.o.o., Postojna, Tržaška cesta 87B, Postojna, v sklopu 7 pa ponudniku ARKO d.o.o., Prešernova ulica 25, Ljutomer (v nadaljevanju: izbrana ponudnika). Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je bila ponudba vlagatelja za oba omenjena sklopa po merilih najugodnejša, vendar jo je naročnik izločil iz nadaljnje obravnave. Naročnik je pri tem pojasnil, da je vlagatelja pozval na dopolnitev s predložitvijo manjkajočih dokumentov, ki niso bili skladni s točkami 4.d., 4.e. in 4.r. Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe, vlagatelj pa svoje ponudbe preko sistema eJN ni pravočasno dopolnil.

Vlagatelj je dne 22. 10. 2018 zoper to odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga njeno razveljavitev ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ga naročnik k dopolnitvi ponudbe sploh ni pozval, oziroma ga ni pozval pravilno – za poziv k dopolnitvi ponudbe je tako izvedel šele po roku, določenem za predložitev dopolnitve ponudbe. Naročnik ga na dopolnitev ni pozval na nobenega izmed predvidenih načinov (niti pisno niti po elektronski pošti, telefaksu ali telefonu, kar je vse navedel v ponudbi kot svoje kontaktne podatke), v razpisni dokumentaciji pa ni določil, da bo s ponudniki po oddaji ponudb komuniciral preko portala eJN. Vlagatelj verjame, da portal tehnično gledano to danes sicer omogoča, meni pa, da tega ni omogočal v času oddaje ponudbe, saj je bil od vzpostavitve dalje večkrat nadgrajen, funkcionalnosti dopolnjevanja pa zagotovo ni podpiral od začetka. Naročnik ni določil obveznosti spremljanja portala eJN po oddaji ponudbe, kaj takega pa ne izhaja niti iz splošnih pogojev uporabe tega informacijskega sistema. Vlagatelj še poudarja, da se ne more strinjati z načinom komunikacije, ki ga je naročnik določil naknadno, še posebej ob dejstvu, da je zahteval navedbo možnih načinov komunikacije v ESPD. Dodaja, da je kljub neustreznemu pozivu takoj, ko se je seznanil z zahtevo po dopolnitvi, naročniku posredoval vsa zahtevana dokazila. Pri tem vlagatelj še meni, da predložitev dokazila iz točke 4.r. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe sploh ni potrebna, saj gre za nebistveno napako (drug format zapisa, kot je bil zahtevan, naročnik pa je lahko prebral obrazec v formatu XML, ki je bil tudi varno elektronsko podpisan s kvalificiranim digitalnim potrdilom). Naročnik je s pozivom v tem delu kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je naročnik že razpolagal z vsemi podatki. Glede nepredložitve dokazil iz točk 4.d. in 4.e. vlagatelj meni, da gre za napako oz. vsaj malomarnost naročnika, saj omenjenih dokumentov naročnik sploh ni predvidel v (priložil) razpisni dokumentaciji, zaradi česar nepredložitve teh dokumentov v ponudbi ni mogoče šteti kot napake vlagatelja; naročnik naj bi s pozivom zahteval nekaj drugega, kot je predvidel v razpisni dokumentaciji, zaradi česar vlagatelj meni, da sploh ni bil pozvan na pravilen dokument.

Izbrana ponudnika se o vloženem zahtevku za revizijo nista izjasnila.

Naročnik je dne 14. 11. 2018 sprejel sklep, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov. Pojasnjuje, da je vse ponudnike, katerih ponudbe je bilo potrebno dopolniti, z dopisi preko informacijskega sistema eJN pozval na dopolnitev ponudbe. Po izteku roka je poklical vlagatelja in povprašal, kakšen je bil razlog, da dopolnitve ni predložil. Ob tem je bilo ugotovljeno, da vlagatelj po njegovem zatrjevanju poziva ni prejel. Na prošnjo vlagatelja mu je bil naknadno posredovan dopis, vendar le v vednost, z namenom seznanitve o tem, kakšna je bila vsebina poziva na dopolnitev. Naročnika je poklicala zaposlena pri vlagatelju in povedala, da iz informacijskega sistema eJN niso prejeli obvestila, da morajo dopolniti ponudbo, obenem pa tudi, da so ob registraciji na informacijski sistem eJN navedli elektronski naslov, ki ga sicer ne uporabljajo. Naročnik pojasnjuje, da je bila zahteva za dopolnitev ponudbe iz sistema eJN odposlana dne 12. 9. 2018 ob 11.53 na elektronski naslov, s katerim se je vlagatelj registriral v informacijski sistem (in je kot aktualen elektronski naslov naveden tudi v AJPES). Na tehnični podpori eJN so naročniku zagotovili, da je na sistemu eJN vse delovalo pravilno. Naročnik poudarja, da (v primeru uporabe sistema eJN) niti nima možnosti uporabiti drugega elektronskega naslova kot tistega, s katerim se je ponudnik registriral – kontaktni podatki iz ESPD so zato nerelevantni. Naročnik meni, da ne more biti odgovoren za vlagateljevo morebitno nepazljivost oz. malomarnost pri branju elektronske pošte, niti ne more odgovarjati, če ima oz. je imel vlagatelj v času dopolnjevanja ponudbe naveden elektronski naslov, ki ga ni uporabljal. Naročnik pojasnjuje, da res ni določil načina, kako bo ponudnike pozival na dopolnitev ponudb, vendar pa je eksplicitno navedel, da morajo ponudniki ponudbe predložiti v informacijski sistem eJN, in tako posledično določil način komunikacije s ponudniki. Komunikacija glede oddaje ponudbe, poziva na njeno dopolnitev in njena dopolnitev sama (ki je del ponudbe) preko eJN je torej obvezna in je ni mogoče nadomestiti s komuniciranjem na kakršenkoli drug način (npr. preko druge kontaktne osebe) – s tem bi druge ponudnike postavil v neenakopraven položaj. Funkcionalnost obveščanja o pozivu na dopolnitev ponudb je bila v sistem eJN resda dodana šele po objavi predmetnega naročila, vendar velja tudi za vse prej objavljene postopke, torej tudi za predmetnega. Vsekakor naj bi se imel vlagatelj o tem možnost seznaniti že več kot en mesec pred pozivom na dopolnitev ponudbe. V zvezi s samo zakonitostjo poziva na predložitev dokazila iz točke 4.r. (tj. ESPD) v obliki PDF naročnik meni, da čeprav bi bil te obrazce neupravičen zahtevati, to še vedno ne bi bil razlog za dopustnost vlagateljeve ponudbe. Res je, da sta iz objave javnega naročila izpadla zahtevana obrazca Soglasje 1 in 2 (glede na zahteve iz točk 4.d. in 4.e.), vendar pa s tem v zvezi tekom objave ni bilo nobenih vprašanj ali pripomb. Pri obeh soglasjih je bila predvidena tudi možnost, da ponudnik namesto soglasja priloži potrdilo pristojnega organa v zvezi z neobstojem vsakokrat relevantnega razloga za izključitev.

Naročnik je z vlogo z dne 20. 11. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 11. 2018 opredelil do navedb naročnika. Meni, da naročnik ni uspel izkazati razlogov za zavrnitev zahtevka za revizijo, zato v celoti prereka naročnikove navedbe ter v celoti vztraja pri revizijskem zahtevku. Poudarja še, da ni nikoli prejel elektronske pošte niti na naslov, s katerim se je registriral v sistem eJN. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj vsebina poziva na dopolnitev ponudbe ni bila niti potrebna niti ustrezna. Še dodatno utemeljuje, zakaj je mogoče šteti, da naročnik ni jasno in nedvoumno navedel, na kakšen način bo po oddaji ponudbe komuniciral s ponudniki.

Državna revizijska komisija je dne 3. 12. 2018 prejela še naročnikovo vlogo z dne 29. 11. 2018 s katero se ta opredeljuje do navedb vlagatelja v vlogi z dne 20. 11. 2018. Vztraja pri svojih prejšnjih navedbah; še dodatno pojasnjuje, zakaj poziv vlagatelju na dopolnitev ponudbe ni bil nezakonit, ter razloge, na podlagi katerih naj bi bilo mogoče šteti, da je bila komunikacija preko sistema eJN ustrezno določena in izvedena.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali naročnik ponudbe vlagatelja upravičeno ni štel kot dopustne in jo izločil iz nadaljnje obravnave, vezano na vprašanje ustreznosti naročnikovega pozivanja na dopolnitev ponudbe.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Ne glede na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

Naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (drugi odstavek 89. člena ZJN-3). V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, česa ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »NAVODILO PONUDNIKU ZA IZDELAVO PONUDBE« pod točko 4. med drugim navedel:

»Ponudnik mora v svoji ponudbi predložiti še naslednje dokumente, ki so pogoj za sodelovanje v postopku oddaje naročila v naslednjem vrstnem redu:
[…]
d. Izpolnjeno Soglasje (1) - datum soglasja ne sme biti starejši od štirih mesecev (obrazec soglasja priložen). V primeru, da ponudnik ni državljan RS oz. nima sedeža v RS, mora namesto soglasja priložiti potrdilo pristojnega organa, da zoper njega ni začet insolvenčni postopek, likvidacija ali drug postopek prisilnega prenehanja, in potrdilo, da (kot pravna oseba, če to je) ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Potrdili ne smeta biti starejši od štirih mesecev. Namesto soglasja lahko potrdila priložijo tudi subjekti, ki so državljani RS oz. imajo sedež v RS.
e. Izpolnjeno soglasje (2) dano s strani vseh oseb iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 - datum soglasja ne sme biti starejši od štirih mesecev (obrazec soglasja priložen, primeru da gre za pravno osebo, izpolniti obrazec Soglasje 1). V primeru, da oseba iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 ni državljan RS oz. nima sedeža v RS, mora ponudnik namesto soglasja zanj priložiti potrdilo pristojnega organa, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Potrdilo ne sme biti starejše od štirih mesecev. Namesto soglasja lahko potrdila priložijo tudi subjekti, ki so državljani RS oz. imajo sedež v RS.
[…]
r. Izpolnjen ESPD obrazec v skladu z 79. členom ZJN-3 s strani ponudnika, soponudnika in podizvajalca.
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »ESPD-ponudnik« naloži ESPD ponudnika v .xml obliki. V razdelek »Drugi dokumenti« pa pripne ESPD obrazec v .pdf obliki (izpolnjen, natisnjen in podpisan). ESPD obrazce za ostale sodelujoče v ponudbi (soponudnik, podizvajalec) ponudnik naloži v .pdf obliki v razdelek ESPD-sodelujoči. […]«

Naročnik je tekom pregleda in ocenjevanja ponudb v zvezi z več prejetimi ponudbami (tudi vlagateljevo) ugotovil, da ne vsebujejo zahtevanih soglasij iz točk d. in e., zaradi česar je prizadete ponudnike pozval na dopolnitev ponudb – v postopku pravnega varstva naročnik kot pravno podlago za tako ravnanje po vsebini navaja peti odstavek 89. člena ZJN-3. Med strankama ni sporno, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni vsebovala obrazcev »Soglasje (1)« in »Soglasje (2)«, ki naj bi jih skladno s citiranimi zahtevami ponudniki predložili skupaj s ponudbo. Upoštevaje navedeno se zato izpostavlja vprašanje, ali je bilo mogoče v zvezi s ponudbami vlagatelja ter preostalih ponudnikov ugotoviti, da so bile zaradi neprisotnosti teh dveh dokumentov v ponudbah informacije ali dokumentacija nepopolne ali napačne oziroma da posamezni dokumenti manjkajo, kar bi (lahko) utemeljevalo naročnikovo ravnanje v smislu zahteve po predložitvi manjkajočih dokumentov v prejetih ponudbah glede na določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da tudi v kolikor je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da njegova ponudba ni nepopolna (v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3) zaradi nepredložitve soglasij, ki jih dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni vsebovala, bi bilo ravnanje naročnika v obravnavanem primeru mogoče opredeliti kot preverjanje vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3. Ponudniki so se namreč s predložitvijo izpolnjenega ESPD izjavili o neobstoju razlogov za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, zahtevani soglasji pa se nanašata na soglasje pravne osebe oz. oseb iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, da naročnik pri Ministrstvu za pravosodje pridobi potrdilo, da pravna oseba oz. oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila obsojena zaradi v istem odstavku tega člena določenih kaznivih dejanj. Upoštevaje navedeno je torej v tem delu mogoče ugotoviti, da je naročnik imel podlago zahtevati od vlagatelja določene dokumente ali podatke (npr. soglasje za pridobitev podatkov iz kazenske evidence ali pa izjavo, dano pred notarjem – gl. četrti odstavek 77. člena ZJN-3). Vlagatelj resda zatrjuje še nesklepčnost poziva, kakršnega mu je (oz. naj bi mu ga) poslal naročnik, vendar pa to v obravnavanem primeru niti ni relevantno glede na to, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj poziv pravočasno prejel (kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju).

Državna revizijska komisija na tem mestu še pripominja, da pa je mogoče soglašati z vlagateljem v tem, da naročnik za poziv na predložitev ESPD v obliki PDF ni imel podlage: skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V obravnavanem primeru je mogoče pritrditi vlagatelju, da je vlagatelj (ki je oddal ponudbo brez partnerjev ali podizvajalcev) skupaj s ponudbo v elektronski obliki preko informacijskega sistema eJN oddal izpolnjen ESPD, ki je bil tudi varno elektronsko podpisan s kvalificiranim digitalnim potrdilom (in čemur naročnik ne oporeka), zato se je naročnik lahko z vsebino ESPD seznanil na podlagi že prejetega v elektronski obliki.

Med strankama je sporno zlasti, ali je naročnik s tem, ko je vlagatelja na dopolnitev ponudbe oz. posredovanje zahtevanih dokumentov pozval preko informacijskega sistema eJN, ravnal zakonito in na način, predviden z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Med strankama ni sporno, da se je vlagatelj registriral v sistem eJN (oz. modul e-Oddaja) z elektronskim naslovom »bijol@bijol.si«, ki pa ga v času naročnikovega pozivanja na dopolnitev ponudbe ni uporabljal, prav na ta naslov pa naj bi bilo posredovano obvestilo o pozivu na dopolnitev (vlagatelj v vlogi z dne 20. 11. 2018 še izrecno zatrjuje, da na navedeni elektronski naslov sporočila ni prejel). Vlagatelj meni, da tak način komuniciranja ni bil ustrezen, saj ni bil predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj pa nanj ni nikoli pristal niti na morebitni drugi podlagi (npr. s sprejemom splošnih pogojev uporabe informacijskega sistema). Naročnik pa po drugi strani utemeljuje razloge, zakaj naj bi bil tak način komuniciranja edini pravilen – kot bistven razlog pri tem navaja dolžnost uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev, kot izhaja iz 37. člena ZJN-3 – prvi odstavek tega člena namreč določa, da se za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona, zlasti elektronsko oddajo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva; orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti, morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja. Državna revizijska komisija poudarja, da v tem postopku pravnega varstva ne gre za vprašanje zakonitosti zahtevanega načina dopolnitve ponudbe preko informacijskega sistema eJN, ampak (zgolj) za vprašanje ustreznosti in zakonitosti načina posredovanja naročnikovega poziva na dopolnitev oz. posredovanje zahtevanih dokumentov vlagatelju v konkretnem primeru, upoštevaje (tudi) določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v dokumentu »NAVODILO PONUDNIKU ZA IZDELAVO PONUDBE« pod točko 4. med drugim navedel:
»j. Ponudnik je dolžan določiti kontaktno osebo ter elektronski in poštni naslov, kamor bo naročnik skozi celoten postopek oddaje javnega naročila lahko brez težav in v primernih rokih vročal kakršnokoli dokumentacijo (7. točka obrazca »Ponudba«). V primeru, da naročnik preko danih kontaktnih podatkov ne bo mogel ustrezno komunicirati s ponudnikom si naročnik pridržuje pravico takšnega ponudnika izključiti iz nadaljnjega postopka.«

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku v tem, da »na nobenem mestu v navodilu oz. v razpisni dokumentaciji ni določil načina, kako bo ponudnike pozval na dopolnitev ponudb«; zgoraj citiran del zahtev naročnika na jasen in nedvoumen način določa način komunikacije s ponudniki, kar vključuje tudi način posredovanja poziva na dopolnitev ponudb. Pri tem ni mogoče ugotoviti neskladnosti predvidenega načina komuniciranja po elektronski pošti z določbo (prvega odstavka) 37. člena ZJN-3. Slediti bi bilo sicer mogoče naročniku v tem, da informacijski sistem eJN omogoča komunikacijo s ponudniki tudi po oddaji ponudb (pri čemer se Državna revizijska komisija na tem mestu ne opredeljuje do tega, kdaj so bile tovrstne funkcionalnosti omogočene, saj to za rešitev obravnavane zadeve ni relevantno), vendar ni mogoče spregledati, da je naročnik v obravnavanem primeru izrecno določil drugačen način komuniciranja.

Državna revizijska komisija pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotavlja, da je vlagatelj v 7. točko obrazca »Ponudba« vpisal zahtevane kontaktne podatke, tj. kontaktno osebo K., naslov, telefon (dve telefonski številki) in elektronski naslov (»k[…]@bijol.si«); enaki kontaktni podatki so bili vpisani tudi v ESPD (pod razdelkom »A. Informacije o gospodarskem subjektu«), ki je bil del vlagateljeve ponudbe. Upoštevaje zgoraj citirano določilo glede vsebine obrazca »Ponudba« zato za rešitev obravnavane zadeve niso bistvene navedbe naročnika o tem, da so navedbe kontaktnih podatkov v ESPD nerelevantne iz razloga, ker naj bi vseboval zgolj podatke o gospodarskem subjektu, ne pa tudi kontaktnih podatkov za primer pozivanja ponudnika k morebitnim dopolnitvam ponudb.

Ker v obravnavanem primeru naročnik vlagatelja v nasprotju z vnaprej določenimi pravili za sporočanje iz dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila na dopolnitev ponudbe ni pozval na vnaprej predviden način (npr. po elektronski pošti na naslov, vpisan v obrazcu »Ponudba«) je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da je naročnik z izključitvijo vlagatelja iz postopka oddaje javnega naročila v primeru ponudbe vlagatelja ravnal v nasprotju z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. v nasprotju s točko 4.j. »NAVODIL[A] PONUDNIKU ZA IZDELAVO PONUDBE«) ter v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3), skladno s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in v delu, ki se nanaša na sklopa 6 »Tovorno vozilo z nadgradnjo 4x4 - 1 kos« in 7 »Tovorno vozilo z nadgradnjo 4x4 - 1 kos«, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 11. 10. 2018

Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo vlagatelja v izpostavljenem delu ponovno preveri ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN-3). V primeru, če pa se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-3, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 90. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 20. 11. 2018 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva, v skupni višini 5.060 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za zahtevek za revizijo (3.000 točk), za opredelitev do navedb naročnika (1.500 točk), za posvet (200 točk), za pregled spisa, listin in druge dokumentacije (300 točk) in za materialne stroške (60 točk), vse povečano za 22% DDV, ter 5.184,02 EUR za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.200 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.231,96 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 32 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 100 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 17,92 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 5.184,02 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.433,90 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Razliko do priglašenih stroškov za sestavo zahtevka za revizijo (in s tem povezane izdatke po 11. členu Odvetniške tarife) je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njeno priznanje, glede na vrednost spora (tj. vrednost ponudb izbranih ponudnikov za sporna sklopa 6 in 7) , podlage v Odvetniški tarifi ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za pregled spisa, listin in druge dokumentacije ter za posvet s stranko, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39). Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 20. 11. 2018, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 21. 12. 2018

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje,
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- HIDRAVLIK SERVIS, d.o.o., Postojna, Tržaška cesta 87B, 6320 Postojna,
- ARKO d.o.o., Prešernova ulica 25, 9240 Ljutomer,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.