018-206/2018 Republika Slovenija, Državni zbor Republike Slovenije

Številka: 018-206/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava okolju prijaznih čistil in pripomočkov za objektno higieno za potrebe Državnega zbora« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Kimi d.o.o. proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 12. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 416-03/18-77/15, z dne 22. 10. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.853,97 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 21. 9. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 006563/2018 -W01.

Naročnik je dne 22. 10. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 416-03/18-77/15, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Pan Goslar d.o.o., Brest 4, Ig (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je naročnik prejel devet ponudb. Tri ponudbe je izločil kot nedopustne, ker niso bile oddane za izvedbo celotnega javnega naročila. Od preostalih šestih ponudb so bile prve tri najugodnejše (vključno z vlagateljevo ponudbo, ki se je uvrstila na tretje mesto) izločene kot nedopustne, ker niso ustrezale vsem tehničnim zahtevam. Vlagateljeva ponudba je bila izločena iz razloga, ker je ponudil artikel, ki ni razmaščevalno sredstvo. Izbrana je bila ponudba, ki se je uvrstila na četrto mesto in je izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 30. 10. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik v 2. točki Poglavja I Ponudbenega predračuna postavil naslednje zahteve: »Močno čistilno - razmaščevalno sredstvo za čiščenje PVC površin (ohišja telefonov, mize, ipd.), učinkovito mora odstranjevati trdovratne madeže (npr. sledi kemičnih svinčnikov, žigov, lepilnega traku), uporaba brez redčenja (kot npr. Meglio)«. Vlagatelj navaja, da je v tej postavki ponudil sredstvo Clinik Aktiv. Naročnik je v izpodbijani odločitvi navedel, da ponujeno sredstvo ni razmaščevalno sredstvo, zato je ponudbo izločil kot nedopustno. Vlagatelj zatrjuje, da je navedena naročnikova ugotovitev napačna. Navaja, da je v ponudbi predložil Tehnični list za Clinik Aktiv, verzija 3. maj 2010, iz katerega je razvidno, da je Clinik Aktiv tudi razmaščevalno sredstvo. Navedeno izhaja že iz samega opisa sredstva oziroma iz deklariranega namena in področja njegove uporabe. Kot namreč izhaja iz Tehničnega lista, je bilo ponujeno sredstvo primarno razvito za čiščenje bolnikove oziroma oskrbovančeve okolice in delovnih površin v bolnišničnem in ambulantnem okolju ter v domovih in socialno varstvenih zavodih, torej v okoljih, ki so bistveno bolj obremenjena z raznimi trdovratnimi organskimi ter tudi neorganskimi nečistočami, kot je okolje v naročnikovi instituciji. Samoumevno je, da je umazanija v bolnišničnem okolju (in v socialno varstvenih zavodih) povečini takšna, da je ni mogoče odstraniti s čistilom, ki ni tudi razmaščevalno sredstvo, saj v veliki meri vsebuje tudi maščobe, hkrati pa so te nečistoče tudi bolj trdovratne od tistih, s katerimi se srečuje naročnik. Zato ima ponujeno čistilo prav take lastnosti, kot jih je zahteval naročnik (vključno z razmaščevanjem) oziroma je namenjeno za zahtevnejše čiščenje. Iz Tehničnega lista je razvidno, da so glavne sestavine ponujenega sredstva alkoholi in anionsko površinsko aktivne snovi, vsakemu povprečno informiranemu človeku pa je znano, da alkohol učinkovito odstranjuje maščobe in je torej tudi razmaščevalno sredstvo. Enako velja tudi za anionsko površinsko aktivne snovi, za katere je vsaj v stroki čiščenja in kemijski stroki znano, da prav tako delujejo kot razmaščevalno sredstvo. Vlagatelj še navaja, da je tehnična dokumentacija za posamezen izdelek izdelana vnaprej in za celoten trg, zato naročnik ne more pričakovati, da bo vsebovala dobeseden zapis njegovih zahtev. Prav tako naročnik ne more zaradi odsotnosti ene besede ponudbe izločiti kot nedopustne, ne da bi pri tem upošteval vsebino iz celotnega Tehničnega lista. Tako tudi za sredstvo Meglio ni navedeno, da je namenjeno čiščenju ohišij telefonov, miz, sledi kemičnih svinčnikov, žigov in lepilnega traku. Vlagatelj je prepričan, da tudi sredstvo, ki ga je pod to postavko ponudil izbrani ponudnik, ne vsebuje točno takšnega besedila, kot ga je oblikoval naročnik. Ob tem opozarja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj bi moral tudi njegovo ponudbo obravnavati kot dopustno. Poleg tega naročnik pozna lastnosti ponujenega sredstva, saj ga že več let uporablja v istih okoliščinah, kot ga namerava uporabljati tudi v prihodnje, torej tudi kot razmaščevalno sredstvo. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročniku do sedaj dobavil 410 litrov Clinik Aktiva, naročnik pa ga uporablja za enak namen, kot ga namerava uporabljati tudi v okviru obravnavanega javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da so delavci naročnika, ki rokujejo s sredstvom, z njim zadovoljni, in sicer tako z načinom uporabe, kakor tudi z učinkom čiščenja. Nenazadnje pa lahko dejstvo, da je sporno čistilno sredstvo razmaščevalno sredstvo, potrdi tudi strokovnjak oziroma izvedenec kemijske stroke. Vlagatelj citira peti odstavek 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) in opozarja na načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Zatrjuje, da bi ga moral naročnik, če je menil, da so informacije v zvezi z izdelkom Clinik Aktiv nepopolne ali napačne, pozvati k pojasnilu oziroma k dopolnitvi ponudbe. Naročnik je izbranemu ponudniku omogočil dopolnitev ponudbe v istovrstnem delu, in sicer mu je omogočil dopolnitev ponudbene dokumentacije s prevodi v slovenski jezik. Če bi ga naročnik obravnaval enakopravno, bi mu moral dati enako možnost kot izbranemu ponudniku.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 416-03/18-77/28, z dne 22. 11. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil Tehnični list za izdelek Clinik Aktiv, verzija 3. maj 2010. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je sredstvo pripravljena raztopina za čiščenje bolnikove okolice in delovnih površin. Že iz samega opisa sredstva oziroma deklariranega namena in področja njegove uporabe je razvidno, da je bilo sredstvo primarno razvito za čiščenje bolnikove okolice in delovnih površin v bolnišnično - ambulantnem okolju, domovih in socialnih zavodih ter kot tako primarno namenjeno vzdrževanju higiene v bolnikovi in oskrbovančevi okolici in ostalih vodoodpornih površin. Naročnik zato meni, da že iz samega namena uporabe čistila ni mogoče sklepati na izpolnjevanje tehničnih lastnosti, ki bi zadostovale zahtevi iz razpisne dokumentacije, in sicer, da naročnik v tej postavki naroča močno čistilno - razmaščevalno sredstvo za čiščenje za čiščenje PVC površin (ohišja telefonov, mize ipd.), ki mora učinkovito odstranjevati trdovratne madeže (npr. sledi kemičnih svinčnikov, žigov, lepilnega traku) in biti uporabno brez redčenja (kot npr. Meglio). Naročnik poudarja, da ne potrebuje sredstva, prilagojenega za čiščenje bolnikove okolice, temveč sredstvo, kakršnega je navedel v tehničnih zahtevah (razmaščevalno sredstvo). Naročnik še navaja, da ni dolžan poznati kemijske stroke, da bi lahko na podlagi sestavin sklepal na njegov učinek delovanja čistilnega sredstva. Podatki na tehničnem listu so zato tisti podatki, na podlagi katerih je presojal področje uporabe, lastnosti in uporabo. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da referenčno čistilo (Meglio) na tehnični deklaraciji nima navedenega besedila, ki bi dobesedno ustrezalo zahtevi po razmaščevalnem sredstvu. Navedeno čistilo ima namreč že na proizvodu (ob imenu) zapisano »LO SGRASSATORE UNIVERZALE« (kar pomeni univerzalni razmaščevalec). Iz deklaracije tudi izhaja, da je naveden artikel univerzalni detergent visoke koncentracije z visokim razmaščevalnim učinkom, idealen za čiščenje vseh pralnih površin. V navodilih za uporabo je zapisano: »Poškropimo površino, ki jo želimo očistiti in pustimo učinkovati nekaj sekund oziroma do 4 minute za zelo zamazane površine, nato izperemo«, čistilo pa ima izgled gostejše/motne rumene tekočine (tak izgled imajo tudi drugi primerljivi »razmaščevalci« - npr. Smac, Trim, Spin …). Nasprotno, čistilo Clinik Aktiv ima v deklaraciji navedeno, da ga ni potrebno spirati z vodo in da ima izgled bistre modre tekočine. Ob vsem navedenem, zatrjuje naročnik, iz predložene tehnične dokumentacije za sporno čistilo ni mogel ugotoviti, ali je močno čistilno - razmaščevalno sredstvo. Naročnik še dodaja, da iz Kataloga čistil (stran 34 in 35), ki ga ima vlagatelj objavljenega na spletni strani, razvidno, da razpolaga tudi s skupino čistil, ki so namenjena za čiščenje in razmaščevanje (npr. Mag Razmaščevalec - univerzalno čistilo za čiščenje in razmaščevanje ter RM551- sredstvo za razmaščevanje na vodni osnovi), ki pa jih ni ponudil. Zato je dobil vtis, da je vlagatelj ponudil sredstvo, ki je cenovno ugodnejše, a ni skladno s postavljenimi zahtevami. Naročnik še pripominja, da se je ravno zaradi lastnih izkušenj pri uporabi dosedanjega sredstva Clinik Aktiv odločil oblikovati drugačne tehnične zahteve za sporni artikel. Navaja še, da je v predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet sprejel odločitev o zavrnitvi ponudb iz razloga, ker je ugotovil, da je potrebno spremeniti oziroma natančneje opredeliti specifikacije posameznih artiklov. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Navaja, da je v celotnem postopku ravnal v skladu s temeljnimi načeli - od analize dopustnosti ponudb, pozivanja k dopolnitvam ponudb, do vpogleda v ponudbe. Poleg tega ponudnikom ni dolžan omogočiti dopolnjevanja, poprave oziroma pojasnjevanja ponudbe, saj gre zgolj za možnost, ki mu jo daje zakon. Naročnik še navaja, da je bil položaj izbranega ponudnika pri presoji (ne)dopustnosti dopolnitve ponudbe drugačen od položaja vlagatelja. Pri izbranem ponudniku je bilo že iz predloženih dokumentov razvidno, da ponujena sredstva ustrezajo tehničnim zahtevam, vendar dokumenti niso bili predloženi v slovenskem jeziku. Pri vlagatelju pa je bilo že iz Tehničnega lista razvidno, da ponujeno čistilo ne ustreza postavljenim tehničnim zahtevam, zato bi bila kakršnakoli dopolnitev v zvezi s tem nedopustna.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 28. 11. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je že iz naziva ponujenega izdelka Clinik Aktiv (pripravljena raztopina za čiščenje bolnikove okolice in delovnih površin) razvidno, da sredstvo ni namenjeno zgolj čiščenju bolnikove okolice, temveč tudi čiščenju delovnih površin v bolnišničnem in ambulantnem okolju ter ostalih socialno - varstvenih zavodih. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik pozna delovne površine v ambulantnem okolju, saj je gotovo že obiskal osebnega zdravnika in se tako preko osebne izkušnje seznanil z delovnimi površinami v sprejemni ambulanti in zdravniški ordinaciji. Delovne površine v ambulantnem okolju pa so v zvezi s čiščenjem primerljive s strani naročnika zahtevanemu področju uporabe. Še več. Delovne površine v ambulantnem okolju so celo bolj obremenjene z različnimi organskimi in anorganskimi nečistočami. Zatrjuje še, da je naročnik s svojo ugotovitvijo, da je vlagatelj ponudil sredstvo, ki ni razmaščevalec, strokovni dokumentaciji pripisal informacije, ki niso resnične. Vlagatelj poudarja, da je splošno znano, da alkohol topi maščobe, ravno alkohol pa je bistvena sestavina sredstva Clinic Aktiv, kar je iz Tehničnega lista tudi razvidno. Iz Tehničnega lista tudi izhaja, da Clinik Aktiv zagotavlja učinkovito in hitro čiščenje, zato gre za močno sredstvo, ki učinkovito odstranjuje vse trdovratne madeže, tudi sledi kemičnih svinčnikov, žigov in lepilnega traku. Navedene nečistoče so povsem običajne in zelo pogoste tudi v ambulantnem okolju, poleg tega pa sredstvo zagotavlja še hitro in učinkovito čiščenje bolnikove okolice ter delovnih površin v bolnišničnem okolju in socialno varstvenih zavodih. Torej je že iz predloženega Tehničnega lista razvidno, da ima ponujeni izdelek vse zahtevane lastnosti oziroma jih celo presega. Vlagatelj še opozarja, da se zahtevano močno čistilno - razmaščevalno sredstvo za čiščenje PVC površin (ohišja telefonov, mize, ipd.) razlikuje od izključno razmaščevalnega sredstva, saj je slednje povečini namenjeno za čiščenje štedilnikov, pečic kaminov ipd., za čiščenje madežev, s katerimi se srečuje naročnik (sledi kemičnih svinčnikov, žigov in lepilnega traku) pa ni niti deklarirano. Naročnik bi zato moral spoštovati svoje zahteve ter izbrati izdelek, ki je z njimi skladen. Vlagatelj v zvezi s tem še opozarja, da nikjer na embalaži, deklaraciji ali katerikoli tehnični specifikaciji izdelka Meglio ni navedeno, da je izdelek primeren tudi za odstranjevanje madežev kemičnih svinčnikov, žigov in lepilnega traku. Poleg tega naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni podal strokovne zahteve po točno določeni barvi izdelka oziroma ni zahteval, da bi ga bilo po uporabi potrebno izpirati. Vlagatelj se strinja s tem, da ima v svojem proizvodno prodajnem programu tudi več drugih čistilnih sredstev, ki so namenjena čiščenju z razmaščevanjem, a poudarja, da je avtonomna odločitev vsakega ponudnika, katero sredstvo bo ponudil, pomembno je le, da ponujeno sredstvo ustreza razpisnim zahtevam. Dejstvo je, še opozarja vlagatelj, da je naročniku (glede na razpisne zahteve in predviden namen uporabe) ponudil najboljše možno sredstvo iz svojega proizvodno prodajnega programa, čeprav bi lahko ponudil tudi drugo, cenejše sredstvo, ki pa bi bilo za naročnika manj primerno. Vlagatelj še navaja, da naročniku ni ponudil izdelka RM551 iz razloga, ker ga je potrebno redčiti, torej pripraviti delovno raztopino, kar pa bi bilo v nasprotju z zahtevo naročnika, ki je zahteval uporabo brez redčenja. Vlagatelj še navaja, da je imel z naročnikom v obdobju med 24. 8. 2015 in 24. 8. 2018 sklenjen okvirni sporazum, tekom celotnega obdobja pa je naročniku (poleg izdelka Clinik Aktiv) dobavljal tudi Mag Razmaščevalec. Iz naslova izstavljenih računov je razvidna poraba posameznih izdelkov tudi po namenu uporabe (bodisi za objektno higieno bodisi za kuhinjsko higieno). Naročnik je za objektno higieno nabavil 410 l (kosov) Clinik Aktiva in 6 l (kosov) Mag Razmaščevalca, za potrebe kuhinje (gostinskih storitev) pa 172 litrov (kosov) Mag Razmaščevalca. Vlagatelj tudi opozarja, da je bila tehnična specifikacija za sporni izdelek identična tudi v predhodno razveljavljenem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet. Navaja še, da če je že iz osnovne ponudbe razvidno izpolnjevanje razpisnih zahtev, hkrati pa tudi ni manjkala nikakršna dokumentacija, potem poziv izbranemu ponudniku k dopolnitvi ponudbe ne bi bil potreben. Dejstvo je, da je naročnik zahteval prevod tehnične dokumentacije, neizpolnjevanje takšnih zahtev pa je razlog za zavrnitev ponudbe. Naročnik je tudi navedel, da naj bi bilo že iz Tehničnih listov razvidno, da sporno čistilo ne ustreza postavljenim zahtevam, po drugi strani pa je zapisal, da iz predložene tehnične dokumentacije ni mogel ugotoviti, ali je močno čistilno - razmaščevalno sredstvo. Naročnik torej svojo argumentacijo prilagaja vsakokratnim potrebam, zaradi česar je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo tudi nejasen in notranje neskladen, neskladen pa je tudi z izpodbijano odločitvijo. Če bi naročnik izbranega ponudnika in vlagatelja obravnaval enakopravno, bi moral tudi vlagatelja seznaniti s svojim stališčem o neustreznosti predloženega dokumenta in mu omogočiti, da predloži takšen dokument, ki ga bo obravnaval kot ustreznega.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna zgolj ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji podrobno opisati in specificirati predmet javnega naročila. Na podlagi opisa predmeta naročila se potencialni ponudniki seznanijo s pričakovanji naročnika in ocenijo, ali lahko ponudijo ustrezen predmet z ustrezno kvaliteto. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oziroma specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Zato je določitev predmeta ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo dopustnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Predmet obravnavanega javnega naročila je dobava okolju prijaznih čistil in pripomočkov za objektno higieno. V obravnavanem primeru naročnik razpisuje nabavo 25 različnih čistil in 38 različnih pripomočkov za objektno higieno, ki se bodo dobavljali sukcesivno. Javno naročilo je razpisano za obdobje treh let. Naročnik je v Ponudbenem predračunu za vsakega izmed artiklov postavil strokovne zahteve, pri nekaterih izmed njih je navedel tudi referenčni izdelek ali podal zahtevo, da se ponujeni artikli ne smejo redčiti. Ponudniki pa so morali za ponujena čistila v obrazec Ponudbenega predračuna vpisati opis ponujenega artikla (blagovno znamko, trgovsko ime …) ter informacijo o tem, ali ima ponujeno čistilo okoljski certifikat ali drugo ustrezno dokazilo (z DA ali NE), vpisati so morali tudi podatke o doziranju oziroma o priporočeni stopnji koncentracije v %, ceno na enoto mere, ceno za triletno količino delovne raztopine, dejansko (ponujeno) enoto pakiranja in ceno za enoto. Za ponujene pripomočke za objektno higieno so morali ponudniki navesti naziv (komercialno ime ali proizvajalca) ter vpisati ceno za enoto mere in skupno ceno za okvirno triletno količino (vse cene so morale biti brez DDV).

Kot je razvidno iz izpodbijane odločitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker eden izmed ponujenih artiklov ni ustrezen postavljenim zahtevam iz razpisne dokumentacije oziroma iz razloga, ker je iz tehnične specifikacije ponujenega čistilnega sredstva iz 2. postavke Ponudbenega predračuna razvidno, da ponujeno čistilo ni razmaščevalno sredstvo.

Naročnik je v 2. točki Ponudbenega predračuna za sporno čistilo postavil naslednje zahteve:

»Močno čistilno - razmaščevalno sredstvo za čiščenje PVC površin (ohišja telefonov, mize ipd.), učinkovito mora odstranjevati trdovratne madeže (npr. sledi kemičnih svinčnikov, žigov, lepilnega traku), uporaba brez redčenja (kot npr. Meglio)«.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v 2. postavki Ponudbenega predračuna ponudil čistilo Clinik Aktiv.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker ponujeno čistilo Clinik Aktiv ni razmaščevalno sredstvo. S tem v zvezi vlagatelj pravilno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je njegova ponudba nedopustna iz razloga, ker sporno čistilo ni razmaščevalno sredstvo, ter da je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, sicer navedel podobne razloge (naročnik je zapisal, da je že iz Tehničnega lista ugotovil, da ponujeno sredstvo ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije), vendar je hkrati tudi zapisal, da iz v ponudbi predložene tehnične dokumentacije ni mogel ugotoviti, ali je sporno čistilo močno čistilno - razmaščevalno sredstvo.

Ob navedenem vlagatelj pravilno opozarja, da naročnik razloge, zaradi katerih naj bi bila vlagateljeva ponudba nedopustna, spreminja, zaradi česar je sklep o zavrnitvi zahtevka tudi nejasen in dvoumen, neskladen pa je tudi z izpodbijano odločitvijo. Pri vlagatelju se je zato upravičeno vzbudil dvom v enakopravno obravnavo ponudnikov, oziroma vtis, da je naročnik preferiral izbranega ponudnika. Dvom v naročnikovo enakopravno obravnavo ponudnikov je v obravnavanem primeru še toliko večji, saj je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel še, da ponujeno čistilo ni močno čistilno - razmaščevalno sredstvo (tudi) iz razloga, ker ima izgled bistre modre tekočine in ga ni potrebno izpirati z vodo, navedba teh lastnosti pa ga razlikuje od lastnosti čistila, ki ga je navedel kot referenčnega. Zapisal je tudi, da je potrebno (referenčno) čistilo Meglio po uporabi izprati ter da ima izgled gostejše/motne rumene tekočine, tak izgled pa imajo tudi drugi primerljivi razmaščevalci (npr.: Smac, Trim, Spin …). Z navedenimi ugotovitvami je bil vlagatelj seznanjen šele tekom predrevizijskega postopka, zlasti pa vlagatelj pravilno opozarja, da naročnik v zvezi s spornim čistilom ni postavil nikakršnih zahtev po točno določeni barvi in gostoti, prav tako pa tudi ni zahteval, da bi ga bilo potrebno po uporabi izpirati.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno, nedvoumno in vnaprej, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim razpisnim zahtevam sledi tudi pri ocenjevanju ponudb. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb torej ne more dajati širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti.

Poleg tega naročnik tudi sam priznava, da pri presoji ustreznosti spornega čistila ni upošteval njegove kemične sestave. Da bi moral naročnik pri navedeni presoji upoštevati tudi kemično sestavo ponujenega čistila, pa je tudi eden izmed temeljnih očitkov vlagatelja, ki je prepričljivo pojasnil, da glavne sestavine spornega čistila - to so alkoholi in anionske površinsko aktivne snovi učinkovito odstranjujejo maščobe. Naročnik je te vlagateljeve očitke zavrnil zgolj pavšalno z navedbo o tem, »da ni dolžan poznati kemijske stroke zato, da bi lahko na podlagi sestavin sredstva sklepal na njegov učinek delovanja«, vlagateljevo ponudbo pa je, kot že izhaja iz te obrazložitve, označil kot nedopustno (tudi) iz razlogov izven razpisne dokumentacije.

Vlagatelj prav tako tudi pravilno ugotavlja, da naročnik v konkretnem primeru ne naroča zgolj razmaščevalnega sredstva, pač pa naroča »Močno čistilno - razmaščevalno sredstvo za čiščenje PVC površin (ohišja telefonov, mize ipd.)« ter da so razmaščevalna sredstva praviloma namenjena za kuhinjsko higieno oziroma za čiščenje štedilnikov, pečic, fritez, nap, kaminov (ipd.). Vlagatelj tudi upravičeno opozarja, da je že iz samega naziva ponujenega izdelka Clinik Aktiv (»Pripravljena raztopina za čiščenje bolnikove okolice in delovnih površin«) mogoče razbrati, da ni namenjeno izključno in samo čiščenju bolnikove okolice, temveč tudi čiščenju delovnih površin v bolnišničnem in ambulantnem okolju ter ostalih socialno - varstvenih zavodih oziroma da so nečistoče, katerim je namenjeno čistilo iz 2. točke Ponudbenega predračuna (torej sledem kemičnih svinčnikov, žigov in lepilnega traku) običajne tudi v ambulantnem okolju.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju tudi v tem, da je tehnična dokumentacija za posamezno čistilno sredstvo izdelana vnaprej in za celoten trg, za več različnih naročnikov in različna naročila, zato naročnik ne more pričakovati, da bo ta dokumentacija vsebovala točno določen in dobeseden zapis njegovih razpisnih zahtev. Tudi referenčni izdelek (Meglio) nima ne na embalaži, kakor tudi ne v podrobnejšem opisu izdelka, ki se nahaja na spletnih straneh, navedenega besedila, ki bi v popolnosti ustrezalo naročnikovim strokovnim zahtevam iz 2. točke Ponudbenega predračuna. Tako tudi za čistilno sredstvo Meglio ni navedeno, da je namenjeno čiščenju ohišij telefonov, miz, sledi kemičnih svinčnikov, žigov in lepilnega traku, pa je v obravnavanem primeru kljub temu določeno kot referenčno.

Državna revizijska komisija tudi ni mogla upoštevati naročnikove navedbe o tem, »da se je ravno zaradi lastnih izkušenj z uporabo dosedanjega sredstva Clinik Aktiv (način uporabe in učinek čiščenja) odločil in oblikovati drugačne tehnične zahteve za ta artikel v razpisni dokumentaciji, kot so bile pri zadnjem naročilu« in da je odločitev o zavrnitvi ponudb v predhodno razveljavljenem postopku za oddajo istega predmeta sprejel iz razloga, ker je po pregledu ponudb in prejetih pojasnilih ugotovil, da je potrebno spremeniti oziroma natančneje opredeliti specifikacije posameznih artiklov. Navedene naročnikove trditve se namreč ne nanašajo tudi na strokovne zahteve za izdelek, ki je predmet tega spora, saj je bila tehnična specifikacija s strokovnimi zahtevami v predhodnem (razveljavljenem) postopku identična zgoraj citiranim zahtevam iz 2. točke Ponudbenega predračuna.

Vlagatelj pa nenazadnje tudi upravičeno opozarja, da je imel naročnik z njim (v obdobju od 24. 8. 2015 do 24. 8. 2018) za dobavo čistil sklenjen okvirni sporazum in da iz predloženih dokumentov (Realizacija v pogodbenem obdobju) izhaja, da je naročnik za potrebe objektne higiene nabavil 410 litrov (kosov) Clinik Aktiva in zgolj 6 l (kosov) Mag Razmaščevalca, za potrebe kuhinjske higiene pa 172 l (kosov) Mag Razmaščevalca. Čeprav bi torej lahko naročnik tudi za potrebe objektne higiene naročal zgolj Mag Razmaščevalec (torej sredstvo, za katerega trdi, da bi ga moral vlagatelj ponuditi tudi v sporni postavki oziroma tudi za objektno higieno), tega ni storil oziroma je nabavil zgolj neznatno količino tega sredstva. Čeprav se vsak javni razpis vodi kot celota in je vsakokrat znova v pristojnosti naročnika, da postavi (tudi) zahteve, ki se nanašajo na predmet, pa ugotovljeno v tem odstavku vendarle potrjuje vlagateljeve očitke iz revizijskega zahtevka.

Drugo čistilno sredstvo iz vlagateljevega proizvodno - prodajnega programa, to je čistilo RM551, za katerega naročnik prav tako trdi, da bi bilo ustrezno razpisnim zahtevam iz 2. točke Ponudbenega predračuna, pa je potrebno pri uporabi redčiti. Vlagatelj torej ni mogel ponuditi čistilnega sredstva RM551 iz razloga, ker ga je potrebno redčiti oziroma pripraviti delovno raztopino, kar pa bi bilo v nasprotju z izrecno zahtevo naročnika, ki je v sporni postavki zahteval uporabo brez redčenja.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik njegovo ponudbo (kot nedopustno) nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Ker je Državna revizijska komisija že pri presoji obravnavanih očitkov ugotovila, da vlagateljeva ponudba ni nedopustna, preostalih vlagateljevih očitkov (s katerimi očita naročniku, da bi ga moral ob upoštevanju načela enakopravnosti v spornem delu pozvati k pojasnilu oziroma dopolnitvi ponudbe) ni obravnavala. Tudi morebitna ugotovitev o (ne)utemeljenosti teh očitkov namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status njegove ponudbe, posledično pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije. Ker vlagateljeva ponudba v spornem delu ni nedopustna, bi bila presoja očitka, ali bi ga moral naročnik v tem delu pozvati k dopolnitvi ponudbe, tudi sicer brezpredmetna.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje priglašene stroške - stroške takse v višini 2.000,00 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v priglašeni višini 1.500 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 839,97 EUR, in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v priglašeni višini 25 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 14,00 EUR. Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj navedbe v vlagateljevi vlogi, z dne 28. 11. 2018, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 2.853,97 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 19. 12. 2018


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Republika Slovenija, Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva ulica 4, Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- Pan Goslar d.o.o., Brest 4, Ig,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.