018-190/2018 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-190/2018-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup farmacevtske substance kanabidiol« v zvezi s predlogom vlagatelja Farmakem, d. o. o., Bohova 73, Hoče (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Marko Rogl, odvetnik v Ljubljani, za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 11. 2018

ODLOČILA

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila se ne ugodi.

Obrazložitev

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 12. 10. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN 007116/2018-B01, in 13. 10. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 198-447309) 26. 10. 2018 po pošti priporočeno, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (19. 11. 2018 ob 12. uri; točka IV.2.2. objav), vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 10. 2018 in predlagal razveljavitev delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, »podredno« pa postopka oddaje javnega naročila v celoti. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, pri čemer je navedel, da se zaradi nezakonite, diskriminatorne, netransparentne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki »predstavlja kršitev ZJN-3«, sklicuje na navedbe iz zahtevka za revizijo, navedel pa je tudi, da bi se ponudniki, če bi naročnik nadaljeval s postopkom javnega naročanja, ob elektronskem odpiranju ponudb seznanili s ponujenimi vrednostmi in bi kasneje, če bo zahtevku za revizijo ugodeno, lahko prilagodili ceno. Vlagatelj je še navedel, da bi razkritje cen bistveno vplivalo na konkurenčni položaj tako vlagatelja kot drugih ponudnikov, in »poudarja, da razpisna dokumentacija ni pripravljena skladno z veljavno zakonodajo oziroma je v izpodbijanih delih v izrecnem nasprotju z zakonodajo, kar vlagatelju nezakonito onemogoča vložitev ponudbe in enakopravno sodelovanje v postopku«.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. MM-2-11-2018-odst-kanab z dne 2. 11. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN, pri tem pa je navedel, da vlagatelj ni izkazal okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva. Naročnik je navedel, da bo v primeru ugoditve zahtevku za revizijo moral uskladiti svoja ravnanja že v razpisni fazi in vlagatelj bo imel možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN z mnenjem, da izdaja predlaganega sklepa ni potrebna. Iz navedenega je razvidno, da naročnik ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN), temveč je ravnal po drugi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevih stališč ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje javnega naročila. Iz zahtevka za revizijo je namreč razvidno, da vlagatelj izpodbija posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsaj deloma razveljavljena oziroma bi bila naročniku naložena odprava kršitev, bi moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. izvedba novega postopka oddaje javnega naročila), vlagatelj pa bi se lahko potegoval za javno naročilo v drugačnih dejanskih okoliščinah (npr. zadeve št. 018-119/2014, 018-192/2016 in 018-181/2018).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ne bi predložil ponudbe. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj v predlogu za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN utemeljeval, da le razveljavitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bil zadosten ukrep, saj bi se ponudniki zaradi javnega odpiranja ponudb lahko seznanili s cenami in kasneje prilagodili svoja ravnanja, vendar Državna revizijska komisija najprej opozarja, da se v postopku za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj se o njegovi utemeljenosti odloča v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN). Kršitve v zvezi z določanjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se uveljavlja z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) in ne s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da lahko odloča o kršitvah ZJN-3 šele po tem, ko se lahko tudi naročnik izjavi o očitanih kršitvah (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pri tem odločanju pa se tudi ne more opreti na predvidevanja ali špekulacije, temveč mora upoštevati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija še pripominja, da je vlagatelj kontradiktoren, saj če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila »vlagatelju nezakonito onemogoča vložitev ponudbe«, potem se na javnem odpiranju ponudb ne naročnik ne drugi gospodarski subjekti ne bi mogli seznaniti z vlagateljevo ceno, saj ponudbe, ki ni predložena, že po naravi stvari ni mogoče odpreti na javnem odpiranju ponudb. Državna revizijska komisija pa kljub navedenemu dodaja, da vlagateljeva nezmožnost predložitve ponudbe za konkretno javno naročilo, četudi naj bi bila posledica nezakonitega naročnikovega ravnanja, ne bi zadoščala za ugotovitev, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 7. 11. 2018

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
 odvetnik Marko Rogl, Trg republike 3, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.