018-164/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-164/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba selitev pripadnikov SV in drugih uslužbencev Ministrstva za obrambo RS«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VATOVEC, d. o. o., Čufarjeva 5, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 10. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 4. 9. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po konkurenčnem postopku s pogajanji, dne 11. 4. 2017 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN003103/2017-B01. Naročilo je bilo dne 12. 4. 2017 objavljeno tudi v Uradnem listu EU pod oznako 2017/S 072-137487. Dne 23. 8. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o neoddaji javnega naročila MORS 85/2017 – KONKPSP« (dokument št. 430-122/2017-71 z dne 23. 8. 2018), iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku SCHENKER, mednarodna špedicija, d. d., Brnčičeva 51, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve naročnik pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi Državna revizijska komisija razveljavila njegovo odločitev o neoddaji naročila z dne 15. 3. 2018. Ob tem je zapisala, naj naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteva, da mu določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne razpisne dokumentacije omogočajo, da z ustrezno izjavo iz četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 formalno preveri (ne)obstoj izključitvenega razloga kaznovanosti, pri čemer pa mora spoštovati določila petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki se nanašajo na postopek dopolnjevanja ponudb. Naročnik je zato oba ponudnika pozval k dopolnitvi ponudb z dokazili o nekaznovanosti oseb, kar sta oba tudi storila, zaradi česar je obe ponudbi ocenil kot dopustni.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 4. 9. 2018, vložil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj je prikril vse dokumente, ki so bili varovani s sklepom o varovanju poslovne skrivnosti, tudi dokazila o nekaznovanosti, ki jih je izbrani ponudnik predložil na poziv naročnika. Izbrani ponudnik mora izkazati, da je izpolnil vse zahteve, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji. Če Državna revizijska komisija ne bi sledila zahtevi vlagatelja glede vpogleda, naj sama vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in presodi, ali ta izpolnjuje vse izključitvene razloge, pogoje za sodelovanje in ostale zahteve, in če ugotovi, da izbrani ponudnik teh zahtev ne izpolnjuje, naj razveljavi odločitev o oddaji naročila. Če pa bo Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse zahteve, vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, saj krivda za to, da ni mogel vpogledati v relevantne podatke, ni na njegovi strani. Vlagatelj navaja, da je naročnik kršil zakon, ker mu ni omogočil vpogleda v dokazilo glede najema skladišča, dokazilo glede 24 urnega varovanja skladišča, dokazilo o lastništvu glede uporabe obeh tovornih vozil, dokazilo o usposobljenosti in kopijo o rednem delovnem razmerju osebe z licenco za opravljanje carinskega posredovanja, dokazilo o lastnem carinskem terminalu, dokazilo o veljavni zavarovalni polici, cenik storitev in materiala, uradni cenik dodatnih storitev, predlog izvedbe, pojasnilo, opredelitev in časovna izvedba, potrdilo o kadrovski in tehnični zmogljivosti ter v dokazila o nekaznovanosti, za katera vlagatelj trdi, da niso v skladu s pozivom naročnika iz razpisa. Iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-203/2017-4 izhaja, da se do tega vprašanja (razen nekaznovanosti oz. izjav, ki so sedaj predložene) v prejšnjem postopku sploh ni opredeljevala, ker je ugodila že primarnemu zahtevku za revizijo, zato v tem delu ne gre za omejitve iz 16. člena ZPVPJN. Vlagatelj navaja tudi, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v zahtevanem roku, zaradi česar mu je ostal le en dan za pripravo zahtevka za revizijo. Ta kršitev je takšne narave, da bi morala Državna revizijska komisija že zaradi nje razveljaviti odločitev o oddaji naročila, pri čemer naročnik postopek ves čas vodi pristransko in v korist izbranega ponudnika, na kar kaže tudi to, da ves čas dela z njim brez razpisa, poleg tega pa mu je podaljšal tudi rok za predložitev dokazil o nekaznovanosti za več kot mesec dni. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da je sam izkazal nekaznovanost na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je bila njegova ponudba že od začetka dopustna. Vlagatelj je opozoril, da bi moral izbrani ponudnik glede na naročnikovo zahtevo za dopolnitev dokazil o nekaznovanosti predložiti še zapriseženo izjavo, ki bi izkazovala nekaznovanost na dan 10. 5. 2017, ali izjavo, dano pred pristojnim organom. Izbrani ponudnik bi moral to izjavo predložiti v skladu z določili razpisa, naročnik pa ga ni bil dolžan pozivati k dopolnitvi ponudbe. Ker pa ga je že pozval k dopolnitvi, pa kljub temu ni izkazal nekaznovanosti na dan oddaje ponudbe, je njegova ponudba nedopustna. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik zdaj oba ponudnika pozval k predložitvi dokazil o nekaznovanosti, in sicer ju je pozval, naj predložita zapriseženo izjavo o tem, da na dan poteka roka za predložitev ponudb ni obstaja izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je tako izbranemu ponudniku ponovno omogočil, da je podal izjavo o nekaznovanosti, čeprav je bilo že v prejšnjem postopku ugotovljeno, da nekaznovanosti ni izkazal in gre za dvakratno pozivanje k dopolnitvi ponudbe. Načelo enakopravnosti je kršeno tudi, če se nekaznovanost preverja za različne osebe na različne dneve. Ker vlagatelj ni imel vpogleda v dokazila, ki jih je posredoval izbrani ponudnik, meni, da še vedno ni izpolnil naročnikove zahteve v skladu z zakonom. Vlagatelj citira določbe ZJN-3 in navaja, da bi moral izbrani ponudnik predložiti enakovreden dokument registru, če v registru ni vseh podatkov, in šele če ta ni predviden, bi moral predložiti zapriseženo izjavo oz., če ta v državi ni predvidena, izjavo določene osebe, dano pred sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo. Iz odločitve o oddaji naročila ni jasno, s kakšnim dokazilom je izbrani ponudnik izkazal nekaznovanost. Pri tem je pomembno ne samo ugotoviti nekaznovanosti na dan poteka roka za oddajo ponudb, temveč mora biti spoštovana tudi hierarhija dokumentov. Nekaznovanost bi moralo izkazati vseh sedem oseb, zakonitih zastopnikov in članov organa nadzora izbranega ponudnika, navaja vlagatelj, in ponovno opozarja, da naročnik ni obrazložil, na kakšen način je preverjal nekaznovanost, saj v odločitvi o oddaji naročila ni navedel relevantnih dejstev. Vlagatelj meni, da naročnik sploh ni preverjal, ali dokument, ki je enakovreden registru v državi, kjer imajo nadzorniki sedež, sploh obstaja. Iz poziva naročnika je razvidno, da hierarhije dokumentov ni upošteval, ampak je zahteval zapriseženo izjavo. Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podrejeno pa vpogled v dokumente, ki so navedeni v zahtevku za revizijo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 13. 9. 2018 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb in jih označuje za neutemeljene, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 24. 9. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je na vpogledu prikril podatke, ki so bili s sklepom o varovanju poslovne skrivnosti označeni kot zaupni. Oznako zaupnosti je treba spregledati v primeru, če že sam zakon določa javnost posameznega podatka, vlagatelj pa sploh ne navaja, da so bili prikriti podatki, ki so po zakonu javni. Pri tem ni pomembno, kdaj je izbrani ponudnik predložil sklep o varovanju poslovne skrivnosti, navaja naročnik, in dodaja, da so podatki o nekaznovanosti oseb občutljivi osebni podatki, ki morajo biti posebej zavarovani. V zvezi z datumom vpogleda naročnik navaja, da je vlagatelj zahteval vpogled z elektronsko pošto, ki jo je poslal 28. 9. 2018 ob 17.13 uri. Ker je poslovni čas naročnika do 15.30 ure oz. v petek do 14.30 ure, je naročnik elektronsko sporočilo prejel šele naslednji dan in je vpogled omogočil v zakonskem tridnevnem roku. Po mnenju naročnika vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, in bi moral v zahtevku za revizijo določno navesti dejstva ter predlaga dokaze. Vlagatelj zgolj domneva, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, česar pa ne utemelji, temveč zgolj zahteva vpogled s sklicevanjem na pravico do učinkovitega pravnega varstva. V zvezi s podaljšanjem roka za dopolnitev ponudbe naročnik navaja, da takšno podaljšanje ni nezakonito in je običajno ter ne kaže na pristranskost naročnika. V zvezi z očitki o dvakratnem pozivanju pa naročnik navaja, da je izbranega ponudnika najprej pozval, naj mu za določene osebe posreduje izpis iz ustreznega registra, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojen sodni ali upravni organ. Naročnik je izbranega ponudnika pozval zgolj k dopolnitvi z izpisi iz ustreznega registra oz. dokumentom, ki ga izda pristojen sodni ali upravni organ, ni pa izrecno zahteval, da morajo dokazila izkazovati neobstoj izključitvenega razloga na dan poteka roka za predložitev ponudb. Izbrani ponudnik je pozivu naročnika v celoti sledil in predložil dokazila, ki izkazujejo najaktualnejše stanje glede nekaznovanosti. V razpisni dokumentaciji je naročnik določil, da bo pred oddajo naročila od ponudnika, kateremu bo oddal javno naročilo, zahteval predložitev najnovejših dokazil za izkazovanje neobstoja izključitvenih razlogov. To pomeni, da si je pridržal možnost od ponudnika zahtevati predložitev najnovejših dokazil, zaradi česar je izbrani ponudnik predložil dokazila, ki izkazujejo najaktualnejše stanje, s tem pa je tudi v celoti sledil navodilom glede dopolnitve ponudbe. Če bi naročnik želel, da morajo dokazila izkazovati nekaznovanost na dan poteka roka za oddajo ponudb, bi to moral jasno zapisati v pozivu. Z drugim pozivom pa je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj predloži zaprisežene izjave o tem, da na dan poteka roka za predložitev ponudb ni obstajal izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, oz. če te v državi sedeža oseb niso predvidene, izjave, dane pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo. Drugi poziv je bil vsebinsko drugačen in točno specificiran. Šele iz njega je bilo razvidno, da naročnik zahteva izkazovanje zahteve na dan poteka roka za predložitev dokazil, kar pomeni, da ni bil posledica neustrezne predhodne dopolnitve. Tudi iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-75/2018-6 je razvidno, da je imel naročnik možnost v prvotnem pozivu ustrezno pozvati izbranega ponudnika k dopolnitvi, vendar tega ni storil, kar pomeni, da je tudi Državna revizijska komisija ugotovila neustreznost prvotnega poziva. Iz sklepa št. 018-75/2018-6 je tudi razbrati, da je Državna revizijska komisija naročnika podučila, da ima možnost izbranega ponudnika pozvati k dopolnitvi ponudbe z ustreznimi dokazili, ki bodo izkazovala da na dan poteka roka za predložitev ponudb ni obstajal izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Izbrani ponudnik je ravnal v skladu s pozivom naročnika in je njegova ponudba dopustna, saj je predložil izjave, dane pred notarjem iz države ponudnika. Tako slovensko kot avstrijsko pravo ne predvidevata možnosti posebne zaprisežene izjave, zato vse izjave, dane pred notarjem, ustrezajo konceptu zaprisežene izjave. Naročnik še navaja, da ZJN-3 od njega ne zahteva, da v odločitvi o oddaji naročila pojasnjuje, na kakšen način je preverjal različne dele ponudbe, če je ponudba dopustna. Naročnik je pojasnil prednost sprejete ponudbe glede na merila, zato meni, da ni kršil zakona.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26. 9. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ali je ravnal pravilno, ko je po izvedeni dopolnitvi ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna.

Revizijske navedbe v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo je treba presojati z vidika 6. in 35. člena ZJN-3. Določba 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Načelo transparentnosti javnega naročanja se nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in znotraj tega zlasti na objave javnih naročil, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in postopek odpiranja ponudb. Ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov pa ima drugačen status, saj zanjo veljajo številne omejitve, povezane z vprašanjem varovanja poslovnih skrivnosti in drugih podatkov (npr. osebnih), ki so varovani v skladu z zakonom.

ZJN-3 naročnika zavezuje, da varuje zaupne podatke ponudnikov. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik ne sme razkriti informacij, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, kot to določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. Naročnik mora prav tako zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in varstvo tajnih podatkov, štejejo za osebne ali tajne podatke. Tudi določba petega odstavka 35. člena ZJN-3 naročniku nalaga, da v primeru uveljavljanja pravice do vpogleda v ponudbe zakrije tiste dele ponudbe, ki, upoštevaje določbe 35. člena ZJN-3, predstavljajo poslovno skrivnost ali gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

V zvezi s citirano določbo, da mora naročnik kot zaupne varovati podatke, ki mu jih gospodarski subjekt predloži in označi kot poslovno skrivnost, je treba pojasniti, da Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost). S sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. V primeru subjektivne poslovne skrivnosti torej zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni, pri čemer lahko kot poslovno skrivnost označi tudi podatke, ki so manj pomembni. Kot poslovno skrivnost pa ne more določiti tistih podatkov, ki so po zakonu javni, ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). V postopkih javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti kot (subjektivno) poslovno skrivnost, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3. Ta določa, da so ne glede na prvi odstavek 35. člena ZJN-3 javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 pa se ne glede na to, ali so s sklepom označeni kot (subjektivna) poslovna skrivnost, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost).

Iz navedenega izhaja, da mora naročnik varovati zaupne podatke izbranega ponudnika in da lahko drugim ponudnikom omogoči vpogled le v tiste dele njegove ponudbe, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, tajnih podatkov ali subjektivnih oz. objektivnih poslovnih skrivnosti. Ker pa ponudnik podatkov, ki so po zakonu javni (npr. podatki, določeni v drugem odstavku 35. člena ZJN-3), ne more določiti kot poslovne skrivnosti, mora naročnik pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika na podlagi petega odstavka 35. člena ZJN-3 ugotoviti, ali je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil podatke, ki jih ni mogoče določiti kot poslovne skrivnosti. Naročnik je torej na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, razen če presodi, da gre za podatke, ki so po zakonu javni. Če ponudnik določi kot poslovno skrivnost podatke, ki so po zakonu javni (torej med drugim podatke, določene v drugem odstavku 35. člena ZJN-3), mora naročnik kljub oznaki poslovne skrivnosti omogočiti vpogled v javne podatke.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je izbrani ponudnik predložil dva sklepa o varovanju poslovne skrivnosti. V prvem, ki je datiran na dan 8. 5. 2017, je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil celotno ponudbo, razen v tistem delu, kjer je glede na veljavno zakonodajo določeno, da je javna. V nadaljevanju sklepa je izbrani ponudnik naštel posamezne dokumente, ki jih je določil kot poslovno skrivnost, in sicer vse tehnične opise in lastnosti ponujenega predmeta oz. celoten tehnični del ponudbe, celotno slikovno gradivo, strukturo ponujene cene in kalkulativne elemente, ki so podlaga za izračun ponudbene cene, vse dokumente, ki sestavljajo ponudbo in niso izdelani na obrazcih naročnika, kot npr. informativne ponudbe, osebne podatke, pogodbe s podizvajalci in pogodbe o skupnem nastopu, pogodbe s principali ali proizvajalci, vso dokumentacijo, ki se nanaša na kapacitete ponudnika, vse finančne podatke ter korespondenco med njim in naročnikom. V drugem sklepu o varovanju poslovne skrivnosti z dne 18. 7. 2018 je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil še vse listine, ki jih je predložil v dopolnitvi ponudbe in se nanašajo na potrdila o nekaznovanosti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik ravnal v skladu z določili ZGD-1, saj je poslovne skrivnosti določil s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti. Iz predloženih sklepov je razvidno, da je ponudbeno dokumentacijo označil kot subjektivno poslovno skrivnost (razen podatkov, ki so glede na drugi odstavek 35. člena ZJN-3 javni), pri čemer je posamezne zaupne dokumente tudi posebej navedel. Na ta način je na podlagi sprejetih sklepov o določitvi poslovne skrivnosti jasno označil vse tiste ponudbene dokumente, ki jih obravnava kot zaupne. Kot je bilo že zapisano, v primeru subjektivne poslovne skrivnosti zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni (kar je izbrani ponudnik v predmetnem postopku tudi storil), pri čemer lahko kot poslovno skrivnost označi tudi podatke, ki so manj pomembni, razen tistih podatkov, ki so po zakonu javni ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Sprejem oziroma predložitev sklepa o določitvi poslovne skrivnosti omogoča že zakon, pri čemer morebitno navodilo, ki ga v razpisni dokumentaciji v zvezi z označevanjem zaupnih podatkov določi naročnik, ne more prevladati nad zakonsko določbo 39. člena ZGD-1. Navodilo naročnika o tem, kako naj ponudniki v svojih ponudbah označijo podatke, ki naj se varujejo kot poslovna skrivnost, je zato mogoče razumeti le kot napotilo, ne pa kot negacijo določb ZGD-1 (prim. npr. sklepa št. 018-211/2015-15 in 018-213/2016-9).

Glede na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi na ta način kot poslovno skrivnost označil pretežen del svoje ponudbe, in glede na dejstvo, da je želel vlagatelj vpogledati tudi v dele, ki so bili označeni z oznako poslovne skrivnosti, je treba v predmetnem postopku pravnega varstva odgovoriti na vprašanje, ali je izbrani ponudnik kot zaupne označil tudi podatke, ki so po zakonu javni. Kot je namreč že bilo zapisano, lahko ponudnik kot subjektivno poslovno skrivnost označi vse tiste podatke, za katere oceni, da jih je potrebno varovati, pri čemer pa kot zaupnih ne sme označiti tistih podatkov, ki so po zakonu javni, ali podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V svojih odločitvah Državna revizijska komisija kot javne (ne glede na morebitno označbo poslovne skrivnosti) obravnava zgolj podatke iz drugega odstavka 35. člena ZJN-3 (specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril) ter podatke, ki so javni na podlagi zakona. Med slednje je mogoče uvrstiti zlasti podatke o referencah, pridobljenih v javnem sektorju, ki so v Republiki Sloveniji že bile javno objavljene (prim. npr. sklepe št. 018-046/2010, 018-213/2016-9 in 018-048/2017-6), obrazce, ki jih ponudniki zgolj podpišejo in izpolnijo z datumom, krajem podpisa ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki (prim. npr. sklepe št. 018-046/2010-9, 018-348/2011-9 in 018-454/2011-4), podatke o imenih članov konzorcija in podizvajalcev (prim. npr. sklep št. 018-050/2011-4) ter kataloge, ki so javno dostopni (prim. npr. sklep št. 018-454/2011-4).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, v katere dele ponudbe izbranega ponudnika mu ni bil omogočen vpogled oz. v katere dele bi želel vpogledati. Gre za dokazilo glede najema skladišča, dokazilo glede 24-urnega varovanja skladišča, dokazilo o lastništvu glede uporabe obeh tovornih vozil, dokazilo o usposobljenosti in kopijo o rednem delovnem razmerju osebe z licenco za opravljanje carinskega posredovanja, dokazilo o lastnem carinskem terminalu, dokazilo o veljavni zavarovalni polici, cenik storitev in materiala, uradni cenik dodatnih storitev, predlog izvedbe, pojasnilo, opredelitev in časovna izvedba, potrdilo o kadrovski in tehnični zmogljivosti ter v dokazila o nekaznovanosti, za katera vlagatelj trdi, da niso v skladu s pozivom naročnika iz razpisa.

V zvezi z navedbo posameznih delov ponudbe izbranega ponudnika, za katere vlagatelj zatrjuje, da ne bi smeli biti varovani z oznako poslovne skrivnosti in da bi mu moral biti vanje omogočen vpogled, je treba opozoriti, da je uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo v ZPVPJN posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Način uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je razviden iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, če dejstev in dokazov ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je namreč v tem, da lahko vlagatelj kršitvam, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, priloži tudi dejstva in dokaze (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), da bi lahko utemeljil in dokazal naročnikove konkretne kršitve, ki vplivajo na položaj vlagatelja v postopku oddaje naročila (glej 14. člen ZPVPJN). Obveznost, ki izhaja iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, in sicer da je treba v primeru kršitve pravice do vpogleda navesti dejstva in dokaze v zvezi s to kršitvijo, zato pomeni, da mora vlagatelj (tudi v povezavi s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe) v povezavi s 13. členom ZPVPJN) konkretno navesti, v kateri ponudbeni dokument je želel vpogledati in zakaj bi ta dokument moral biti javen.

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, je vlagatelj sicer navedel, v katere ponudbene dokumente bi želel vpogledati, vendar pri tem ni pojasnil, na kakšni podlagi bi bilo treba spregledati oznako zaupnosti. Za dokazilo glede najema skladišča, dokazilo glede 24 urnega varovanja skladišča, dokazilo o lastništvu glede uporabe obeh tovornih vozil, dokazilo o usposobljenosti in kopijo o rednem delovnem razmerju osebe z licenco za opravljanje carinskega posredovanja, dokazilo o lastnem carinskem terminalu, dokazilo o veljavni zavarovalni polici, predlog izvedbe, pojasnilo, opredelitev in časovna izvedba ter potrdilo o kadrovski in tehnični zmogljivosti je treba ugotoviti, da ne gre za podatke, ki so glede na zakon in prakso Državne revizijske komisije javni. Ne gre namreč niti za podatke, ki bi bili javni v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 (specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril), niti za podatke, ki bi bili javni glede na prakso Državne revizijske komisije (ob čemer je treba opozoriti, da vlagatelj v zahtevku ne zatrjuje, da mu ni bil omogočen vpogled v reference izbranega ponudnika). V zvezi z vpogledom v cenik storitev in materiala oz. uradni cenik dodatnih storitev pa je treba ugotoviti, da vlagatelj ne konkretizira, v katere dele ponudbe mu vpogled ni bil omogočen. Iz sklepa o poslovni skrivnosti z dne 8. 5. 2017 je namreč razvidno, da je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost določil strukturo ponujene cene in kalkulativne elemente, ki so podlaga za izračun ponudbene cene, ne pa tudi samega predračuna. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da je vlagatelj imel vpogled v prilogo 2, v katero so morali ponudniki vnesti cene po posameznih postavkah glede na destinacije in vrste prevozov, prikazati rekapitulacijo cen in navesti končne ponudbene cene. Vlagatelj je torej imel vpogled v cene na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe. Kolikor pa je vlagatelj želel vpogledati v cenike storitev in materiala oz. cenike dodatnih storitev, pa je treba ugotoviti, da navedeni dokumenti vsebujejo kalkulativne elemente oz. način izračunavanja ponudbenih cen, kot so bile navedene v prilogi 2, za katere pa vlagatelj v zahtevku za revizijo ne navaja podlage, zakaj bi ti elementi morali biti javni, niti ne zatrjuje, da gre za postavke, ki vplivajo na razvrstitev ponudb. V zvezi potrdili o nekaznovanosti pa je treba pojasniti, da podatki o nekaznovanosti predstavljajo osebni podatek, ki je varovan že s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov, zaradi česar je že na podlagi prvega odstavka 35. člena ZJN-3 izvzet iz vpogleda.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, zakaj bi specificirani dokumenti, ki jih je izbrani ponudnik označil kot zaupne, morali biti javni. Ob upoštevanju narave specificiranih dokumentov in vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi moral naročnik spregledati oznako zaupnosti, kot je izhajala iz sklepov o določitvi poslovne skrivnosti. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, saj je vlagatelju omogočil vpogled v obsegu, ki ga glede na priložena sklepa o določitvi poslovne skrivnosti omogoča 35. člen ZJN-3. Kolikor je vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo konkretiziral določene sume domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivale na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, pa bo Državna revizijska komisija te navedbe tudi preverila, pri čemer bo v okviru konkretnih navedb vpogledala tudi v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so označeni kot zaupni. Takšen način zagotavljanja pravnega varstva je skladen tudi s prakso Sodišča EU, kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji, ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov. V konkretnem primeru bo torej v zaupne dele ponudbe izbranega ponudnika na podlagi konkretnih revizijskih navedb o domnevnih kršitvah vpogledala Državna revizijska komisija, s čimer bo na eni strani zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, na drugi strani pa so bodo ustrezno zavarovani podatki, ki jih je izbrani ponudnik označil kot zaupne.

Možnost, naj Državna revizijska komisija glede na prakso Sodišča EU sama vpogleda v zaupne dokumente, omenja tudi vlagatelj sam, pri čemer pa predlaga, naj Državna revizijska komisija preveri izpolnjevanje vseh izključitvenih razlogov, pogojev za priznanje sposobnosti in drugih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, ne da bi pri tem izrazil konkreten sum kršitve oz. izpostavil konkretno zahtevo, za katero meni, da je izbrani ponudnik ni izpolnil. V zvezi s temi navedbami je treba pojasniti, da je vpogled v ponudbo izbranega ponudnika glede na peti odstavek 31. člena ZPVPJN namenjen pridobitvi dokazov, da izbrani ponudnik ni izpolnil določene zahteve iz razpisne dokumentacije in da je naročnik posledično kršil pravila javnega naročanja, ko mu je dodelil naročilo, to pa pomeni, da mora vlagatelj ob vpogledu v specifičen ponudbeni dokument izkazati tudi določen sum, da je prišlo do konkretne kršitve, ki bi lahko pripeljala do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Morebitna kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila sama po sebi ni take narave, da bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (16.a člen ZPVPJN) in praviloma ne more privesti do razveljavitve odločitve o oddaji naročila, saj mora biti vlagateljev interes v postopku pravnega varstva doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa zgolj vpogledati v ponudbeno dokumentacijo drugih ponudnikov (prim. npr. zadeve št. 018-275/2014-5, 018-142/2015-16, 018-176/2015-5 in 018-111/2016-80). Glede na navedeno lahko Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnava le tiste revizijske navedbe, ki so dovolj konkretizirane, da je mogoča njihova vsebinska obravnava.

V zvezi z vpogledom v dokumentacijo vlagatelj navaja še, da mu ga naročnik ni omogočil v roku, ki je določen v ZJN-3. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da je vlagatelj naročniku posredoval dokument »Zahteva za vpogled« brez datuma. Navedeni dokument je vlagatelj naročniku posredoval po elektronski pošti in priporočeno po pošti, pri čemer je iz natisnjenega elektronskega sporočila razvidno, da je bilo poslano 28. 8. 2018 ob 17.13 uri, ni pa razvidno, kdaj je bilo sporočilo prejeto. Iz dokumenta »Zahteva za vpogled«, ki ga je naročnik prejel priporočeno po pošti, pa je razvidno, da ga je prejel dne 29. 8. 2018. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni predložil nobenega dokaza, da je naročnik dne 28. 8. 2018 poslano elektronsko sporočilo, v katerem je bila vsebovana zahteva za vpogled, dejansko istega dne tudi prejel. Glede na čas pošiljanja elektronskega sporočila, glede na dejstvo, da vlagatelj ni predložil dokaza o tem, kdaj je naročnik prejel elektronsko sporočilo in glede na naročnikova pojasnila o poslovnem času pa je treba ugotoviti, da je vlagatelj elektronsko sporočilo z zahtevo za vpogled poslal v času, ko ni mogoče šteti, da se je naročnik z njim seznanil še isti dan, ko je bilo sporočilo odposlano. Iz dokumentacije je tako mogoče ugotoviti le, da je naročnik zahtevo za vpogled prejel dne 29. 8. 2018, kar pomeni, da je vpogled dne 3. 9. 2018 izvedel v roku treh delovnih od prejema zahteve, zaradi česar ni mogoče ugotoviti kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v delu, v katerem konkretizira kršitve, navaja, da je ponudba izbranega ponudnika, tudi po dopolnitvi ponudbe, še vedno nedopustna, saj meni, da neobstoj izključitvenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 ni izkazan na način, kot to določa ZJN-3. Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v sklepu št. 018-75/2018-6, mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti ponudnika, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi, da je bila ponudniku ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Kot dokazilo za neobstoj navedenega izključitvenega razloga ZJN-3 v točki a) tretjega odstavka 77. člena določa izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež ponudnik, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Na podlagi devetega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko naročnik podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, namesto v uradni evidenci preveri tudi v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah. Vendar lahko naročnik v enotnem informacijskem sistemu podatke o nekaznovanosti preveri le v primeru, če mu ponudnik omogoči dostop do sistema in če slednji, glede na določbo desetega odstavka 77. člena ZJN-3, poskrbi, da so podatki iz kazenske evidence tudi na voljo.

Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik kot dokazilo, da ponudnik ni v položaju iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (da torej on ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, niso bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme tudi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD. ESPD v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo ponudnika, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo ponudnik na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3. Če naročnik na podlagi dokazil in preverjanja v skladu s citiranimi določbami ZJN-3 ugotovi, da obstajajo razlogi za izključitev ponudnika (če torej, glede na konkretni primer, ugotovi, da so bili ponudnik ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), mora takšno ponudbo označiti kot nedopustno (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) in jo v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Kot je bilo v sklepu št. 018-75/2018-6 že pojasnjeno, je iz citiranih določil ZJN-3 razvidno, da ima naročnik v skladu s 77. in 79. členom ZJN-3 več možnosti preverjanja nekaznovanosti, saj lahko dokazilo iz sodnega registra zahteva neposredno od ponudnikov, zahteva lahko predložitev izjave na obrazcu ESPD (in dokazilo iz sodnega registra naknadno zahteva le od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo), lahko pa tudi sam vpogleda v enotni informacijski sistem, če ponudnik zagotovi, da so podatki o nekaznovanosti na voljo in da ima naročnik ustrezen dostop.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik izključitveni razlog nekaznovanosti določil (oz. povzel iz ZJN-3) v III. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je v točki 2.1 točke 2 (Osnovna sposobnost) zapisal:

»Naročnik bo iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključil gospodarski subjekt, če bo pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovil ali je drugače seznanjen, da je bila gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.«

Pod citiranim tekstom je naročnik določil tudi, s kakšnimi dokazili morajo ponudniki dokazati neobstoj obravnavanega izključitvenega razloga:

- »Izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, iz katere je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev ali
- Izpolnjen obrazec ESPD za vse gospodarske subjekte v ponudbi ter
- Izpolnjen in podpisan obrazec Priloga 3A – Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence fizičnih oseb za vse gospodarske subjekte v ponudbi in za vse osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa gospodarskega subjekta, vključno z osebami, ki imajo pooblastilo za njegovo zastopanje, odločanje ali nadzor, navedene v obrazcu ESPD.
- Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec Priloga 3B – Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence pravnih oseb in sicer za vse gospodarske subjekte v ponudbi, navedene v obrazcu ESPD.«

V zvezi z načinom dokazovanja neobstoja izključitvenega razloga nekaznovanosti je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upoštevati tudi določila, ki jih je naročnik zapisal na začetku III. poglavja razpisne dokumentacije (Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila):

»Ponudnik mora izpolnjevati vse pogoje, ki so navedeni v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev mora ponudnik priložiti dokazila, ki so navedena pri vsakem od zahtevanih pogojev. Obrazci izjav ponudnika so del razpisne dokumentacije. Izjave ponudnika morajo biti pisne ter podpisane s strani odgovorne osebe ponudnika in žigosane. Dokumenti morajo odražati zadnje stanje ponudnika. Naročnik bo pozval ponudnika, da že predloženo ponudbo dopolnjuje, popravlja, spreminja in pojasnjuje pod pogoji, ki jih določa peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3.

Naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme kot predhodni dokaz obrazec ESPD v zvezi z 2. točko III. poglavja te dokumentacije. Če ponudnik uporablja zmogljivosti drugih subjektov, mora obrazec ESPD vsebovati zahtevane informacije tudi v zvezi s subjekti, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik. Obrazec ESPD je del ponudbe.

Ponudniki s sedežem v tuji državi morajo izpolnjevati enake pogoje kot ponudniki s sedežem v Republiki Sloveniji in morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke 2 III. poglavja te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Če država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja zahtevanih dokazil iz točk 2.1, 2.2 in 2.4 poglavja III. te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz teh točk, lahko ponudnik da zapriseženo izjavo. Če ta v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ni predvidena, pa lahko ponudnik da izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.

Naročnik lahko ponudnike kadarkoli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v obrazcu ESPD.

Ponudnik mora v obrazcu ESPD navesti vse informacije, na podlagi katerih bo naročnik potrdila ali druge informacije pridobil v nacionalni bazi podatkov, ter v predmetnem obrazcu podati soglasje, da dokazila pridobi naročnik.

Naročnik bo pred oddajo javnega naročila od ponudnika, katerim se bo odločil oddati javno naročilo, zahteval, da predloži najnovejša dokazila (potrdila, izjave) kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz točke 2. in dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje iz točke 4. III. poglavja te dokumentacije.«

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika po ugotovitvi, da v svoji ponudbi ni predložil zahtevane dokumentacije za vse osebe, ki so članice njegovega upravnega, vodstvenega oz. nadzornega organa, z dopisom z dne 27. 10. 2017 pozval, naj mu za osebe M. M., A. W., H. F. S. in T. R. posreduje »izpis iz ustreznega registra za kazensko evidenco fizičnih oseb, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri imajo zgoraj navedene osebe sedež prebivališča«. Z dopisom z dne 27. 10. 2017 je torej naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi izpisa iz uradne evidence oz. k predložitvi dokumenta, ki ga izda pristojni organ v državi sedeža oz. prebivališča.

Na podlagi navedenega poziva je izbrani ponudnik naročniku dne 7. 11. 2017 poslal izpiske iz kazenske evidence (Strafegisterbescheinigung, Criminal Record Certificate) za osebe M. M. (dokument štev. Strb S 17 SB z dne 17.10.2017), A. W. (dokument štev. 760/2017 SB z dne 20.10.2017), H. F.S. (dokument štev. Strb B 2017 SB z dne 6.10.2017) in T. R. (dokument štev. A3/89668/2017 SB z dne 30.10.2017). V priloženih izpiskih je navedeno, da zoper nobeno od navedenih oseb v kazenskem registru Republike Avstrije, ki ga vodi Zvezna policijska direkcija na Dunaju, ni zabeležena nikakršna obsodba. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu št. 018-009/2018-6, so bila vsa navedena dokazila, ki jih je dne 7. 11. 2017 posredoval izbrani ponudnik, izdana v obdobju od 6. do 20. 10. 2017, torej pet mesecev po poteku roka za oddajo ponudb, ki je bil 10. 5. 2017. V obrazložitvi sklepa št. 018-009/2018-6 je Državna revizijska komisija zato pojasnila, da v položaju, ko je naročnik kot zadostna sprejel dokazila, ki opisujejo stanje v času pet mesecev po preteku roka za oddajo ponudb, ni bil izpolnjen bistveni pogoj, ki ga za dopustno dopolnitev ponudbe zahteva pravilo iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer da se lahko dopolnitev nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Ker je naročnik sprejel dokazila, na podlagi katerih ni bilo mogoče objektivno ugotoviti stanja v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, je ostalo odprto vprašanje morebitnega izbrisa obsodb v vmesnem obdobju, zaradi česar je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-009/2018-6 zavzela stališče, da naročnik pogoja iz poglavja III., točke 2, podtočke 2.1. razpisne dokumentacije ni preveril na način, kot je to zahtevano v 89. členu ZJN-3 in v uvodu v III. poglavja razpisne dokumentacije). Kot je v sklepu še pojasnila Državna revizijska komisija, je naročnik imel možnost, da bi dopolnitev ponudbe zahteval na način, da bi bilo mogoče nekaznovanost preveriti na dan oddaje ponudb, saj bi lahko od izbranega ponudnika zahteval dokazila o nekaznovanosti članov njegovega organa nadzora, ki bi se nanašala na trenutek poteka roka za oddajo ponudbe, ali pa (če takšnega dokazila v domicilni državi ni mogoče pridobiti) zapriseženo izjavo, podano v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je nadalje razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika in vlagatelja z dopisom z dne 13. 6. 2018 pozval, naj v roku 15 dni od prejema poziva dopolnita svojo ponudbo tako, kot izhaja iz III. poglavja razpisne dokumentacije, in sicer naj zase in za osebe, ki so članice njunega upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali ki imajo pooblastilo za zastopanje ali odločanje ali nadzor, predložita zapriseženo izjavo o tem, da na dan poteka roka za predložitev ponudb ni obstajal izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, oz. če ta v državi sedeža ni predvidena, izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi osebe ali državi sedeža. Z dopisom z dne 26. 6. 2018 je naročnik podaljšal rok za dopolnitev ponudbe do 27. 7. 2018 (kar je v postopkih javnega naročanja običajna praksa in na podlagi česar ni mogoče sklepati o favoriziranju izbranega ponudnika, kot to zatrjuje vlagatelj, saj je naročnik rok za dopolnitev ponudbe podaljšal obema ponudnikoma enako). Na podlagi navedenega poziva je izbrani ponudnik predložil naslednja dokazila:

- potrdila ministrstva za pravosodje Republike Slovenije z dne 18. 6. 2018, da izbranemu ponudniku in osebam V. Š. F., V. K., I. Z. in M. V. Š. ni bila izrečena kazenska sankcija,
- potrdila iz kazenskega registra Republike Avstrije, ki ga vodi Deželna policijska uprava, z dne 12. 7. 2018, da osebe H. F. S., A. W., T. R., in M. M. niso bili obsojeni za kazniva dejanja,
- notarske zapise oz. notarsko potrjene izjave o nekaznovanosti, v katerih osebe V. Š. F., M. V. Š., V. K., H. F. S., A. W., T. R., in M. M. pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljajo, da za izbranega ponudnika kot pravno osebo oz. za osebe same na dan oddaje ponudbe niso obstajali razlogi za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 in da nikoli, vključno s trenutkom poteka roka za predložitev ponudb, niso bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik dvakrat dopolnil svojo ponudbo, kar naj bi bilo nedopustno. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. V petem odstavku 89. člena ZJN-3 je določeno, da lahko naročnik v primeru, če ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 (odprava računske napake), in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Peti odstavek 89. člena ZJN-3 torej določa, da mora naročnik ponudbo v primeru, če ponudnik ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, zavrniti. Iz navedene določbe izhaja, da naročnik nima možnosti ponudnika večkrat pozivati k dopolnitvi oz. spremembi ponudbe v istem delu, temveč ga je dolžan v primeru, če ponudbe ne dopolni v skladu s pozivom oz. če tudi po dopolnitvi še vedno vsebuje enake pomanjkljivosti, izključiti iz postopka. Vendar, kot je razvidno iz ugotovljenih dejstev, naročnik predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbranega ponudnika ni dvakrat pozival k dopolnitvi ponudbe v istem delu. S pozivom z dne 27. 10. 2017 je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu za osebe M. M., A. W., H. F. S. in T. R. posreduje izpis iz uradne evidence kaznovanosti oz. potrdilo, ki ga izda pristojni organ v državi sedeža oz. prebivališča teh oseb. Izbrani ponudnik je v dopolnitvi za imenovane osebe predložil izpiske iz kazenske evidence, v katerih je bilo navedeno, da zoper nobeno od navedenih oseb v kazenskem registru Republike Avstrije ni zabeležena nikakršna obsodba. Izbrani ponudnik je torej s predložitvijo potrdil o nekaznovanosti, ki jih je izdal pristojni organ v državi prebivališča oseb, sledil pozivu naročnika. Šele kasneje v postopku pa je bilo ugotovljeno, da je naročnik s prvim pozivom k dopolnitvi ponudbe zahteval dokazila, ki opisujejo stanje v času njihove izdaje, torej v času petih mesecev po preteku roka za oddajo ponudb, in da teh dokazil zaradi objektivnih okoliščin oz. specifičnih pravil vodenja kazenske evidence mogoče pridobiti na način, ki bi izkazoval stanje na dan poteka roka za predložitev ponudb, zaradi česar tudi ni bila možna objektivna preveritev nekaznovanosti. S pozivom z dne 13. 6. 2018 je naročnik zato, tudi v skladu z obrazložitvijo in navodili Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-75/2018-6, izbranega ponudnika pozval, naj zase in za osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali ki imajo pooblastilo za zastopanje ali odločanje ali nadzor, predloži zapriseženo izjavo o tem, da na dan poteka roka za predložitev ponudb ni obstajal izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, oz. če ta v državi sedeža ni predvidena, izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi osebe ali državi sedeža. Naročnik torej izbranega ponudnika ni dvakrat pozival k dopolnitvi ponudbe v istem delu oz. z istimi dokumenti, saj je od njega najprej zahteval potrdila iz kazenske evidence, zatem pa še, ob upoštevanju objektivnih omejitev uradnih kazenskih evidenc, lastne izjave, ki so za te primere predvidene v četrtem odstavku 77. člena ZJN-3. V konkretnih okoliščinah predmetnega postopka, ko je bilo šele naknadno ugotovljeno, da potrdila iz kazenske evidence ne izkazujejo stanja v času poteka roka za predložitev ponudb, in ob upoštevanju dikcije naročnikovega prvotnega poziva z dne 27. 10. 2017, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik kršil peti odstavek 89. člena ZJN-3, ko je izbranega ponudnika najprej pozval k predložitvi potrdil pristojnega organa, zatem pa še k predložitvi lastnih izjav.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka tudi zatrjuje, da dopolnitev ponudbe ni bila izvedena v skladu z določbami ZJN-3. Zaradi varovanja osebnih podatkov vlagatelj sicer ni imel vpogleda v dokazila o nekaznovanosti, ki jih je izbrani ponudnik predložil ob dopolnitvi ponudbe, kljub temu pa meni, da dokazila še vedno niso ustrezna. Ob tem vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik upoštevati hierarhijo dokumentov in ne bi smel zgolj sprejeti dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik. V zvezi s temi navedbami je treba pojasniti, da je Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-75/2018-6 zapisala, da ima naročnik različne možnosti dokazovanja neobstoja izključitvenega razloga kaznovanosti iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, saj lahko potrdila iz uradnih evidenc zahteva neposredno od ponudnikov, lahko pa jih pridobi tudi sam ali v kombinaciji z ESPD obrazcem le od ponudnika, kateremu se je odločil oddati naročilo. Ker pa se je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazalo, da naročnik s potrdili iz uradnih evidenc ni pridobil relevantnih podatkov o nekaznovanosti, na podlagi katerih bi lahko preverjal status nekaznovanosti ponudnikov na dan poteka roka za predložitev ponudb, saj je zaradi napake v ponudbi izbranega ponudnika relevantno dokumentacijo pridobival pet mesecev po poteku roka za predložitev ponudb, je Državna revizijska komisija pojasnila, da ima naročnik v tem konkretnem postopku možnost, da nekaznovanost ponudnikov preverja tudi s posebno izjavo, ki jo predvideva četrti odstavek 77. člena ZJN-3 in s katero ponudniki zadostijo formalnostim, ki jih predvideva ZJN-3. Državna revizijska komisija je torej že v sklepu št. 018-75/2018-6 pojasnila, da ima naročnik v primeru izbranega ponudnika (in tudi vlagatelja) tako glede na ZJN-3 kot tudi glede na določila lastne razpisne dokumentacije možnost, da zahteva ustrezna dokazila oz. izjave, s katerimi lahko ponudnik izkaže, da na dan poteka roka za predložitev ponudb zanj in za osebe, naštete v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, ni obstajal izključitveni razlog kaznovanosti. Ustrezna izjava ponudnika lahko v skladu s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3 predstavlja nadomestni dokaz, da izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 ni podan, če se v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb izkaže, da potrdila iz uradnih evidenc, ki jih pridobi naročnik od za to pristojnih državnih organov, ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 oz. če ne izkazujejo dejstva nekaznovanosti na dan poteka roka za predložitev ponudb. Ker se je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazalo, da sodni registri oz. dokumenti, ki jih izdajajo pristojni sodni ali upravni organi v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji, ne omogočajo preverjanja nekaznovanosti za nazaj, na določen datum, je torej naročnik imel podlago v četrtem odstavku 77. člena ZJN-3, ko je od obeh ponudnikov sprejel posebne izjave, dane pod kazensko in materialno odgovornostjo.

Kolikor je mogoče razumeti vlagatelja, ta v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da bi lahko naročnik sprejel notarsko overjene izjave le v primeru, če bi se izkazalo, da zaprisežena izjava v državi članici oz. drugi državi ni predvidena. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je treba določbo četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 razumeti na način, da predvideva različne možnosti podajanja izjav v primeru, če potrdila iz uradnih registrov ne obsegajo vseh položajev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Res je, da je kot prva izmed navedenih možnosti omenjena zaprisežena izjava, zatem pa je predvidena še možnost podaje izjave, ki je dana pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Vendar je treba pojasniti, da pravila javnega naročanja ne predvidevajo posebnih zahtev za podajo zaprisežene izjave in da tudi sicer z vidika dokazne vrednosti izkazovanja neobstoja razloga kaznovanosti ni videti razlogov, da bi v postopkih javnega naročanja razlikovali med zapriseženo izjavo in notarsko overjeno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Z drugimi besedami – ZJN-3 v četrtem odstavku 77. člena omogoča, da se lahko v določenih primerih izpis iz uradnega registra kaznovanosti nadomesti z določeno oblično izjavo, iz katere mora nedvoumno izhajati, da je konkretna oseba dala konkretno izjavo, s katero je potrdila neobstoj razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Navsezadnje je treba ugotoviti, da je tudi vlagatelj, na podlagi istega poziva za dopolnitev ponudbe, kot je bil posredovan izbranemu ponudniku, predložil lastne izjave (ki jih je sicer poimenoval kot zaprisežene izjave), ki so jih podpisale osebe iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3, poleg njih pa še notarska potrdila o overitvi podpisa, iz katerih izhaja, da so podpisniki izjav podpise na listinah priznali za svoje. Tudi vlagatelj je torej predložil zgolj lastne izjave z notarsko overjenim podpisom, kar pomeni, da je tudi on poziv naročnika v povezavi s četrtim odstavkom 77. člena ZJN-3 razumel na način, da mora predložiti zgolj lastne izjave s potrjenim podpisom, s katerimi osebe iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 potrjujejo neobstoj izključitvenega razloga nekaznovanosti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da ni videti razlogov, da izjave, ki jih je v dopolnitvi ponudbe podal izbrani ponudnik, ne bi ustrezale določbi četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 oz. da izbrani ponudnik z njimi ne bi izkazal neobstoja izključitvenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 na način kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Naročnik je s tem, ko je oba ponudnika pozval k predložitvi izjav, v katerih je moralo biti potrjeno stanje na dan poteka roka za predložitev ponudb, ravnal v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj je izključitveni razlog nekaznovanosti za oba preverjal na enak način in na isti datum. Ob tem je treba ponovno opozoriti, da se predmetni spor nanaša na vprašanje formalnega dokazovanja nekaznovanosti, ne pa na samo vsebino izključitvenega razloga, in da vlagatelj ves čas postopka zatrjuje zgolj formalne nepravilnosti, ne zatrjuje pa, da bi bila pridobljena potrdila glede nekaznovanosti neresnična oz. da je na dan poteka roka za predložitev ponudb za izbranega ponudnika oz. za katero izmed oseb iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 dejansko obstajala pravnomočna sodba, katere posledica bi morala biti izključitev izbranega ponudnika iz postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da naročnik odločitve o oddaji javnega naročila ni obrazložil v skladu z določbami ZJN-3. Te revizijske navedbe je treba obravnavati z vidika tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katerim je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila (ali odločitvi o tem, da naročila ne bo dodelil nobenemu ponudniku) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, ter značilnosti in prednosti izbrane ponudbe oz. ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017, 018-204/2017 itd.), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o morebitnem uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z (v prejšnjem odstavku navedeno) prakso Državne revizijske komisije mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podlago naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali izključitvi ponudbe ni zakonita.

Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 23. 8. 2018, je naročnik v obrazložitvi navedel, da je po pregledu končnih ponudb ugotovil, da sta obe ponudbi dopustni. V posebni tabeli je naročnik predstavil način točkovanja glede na merila in pojasnil, da je ponudba izbranega ponudnika dosegla višje število točk, zaradi česar jo je izbral kot najugodnejšo. V nadaljevanju obrazložitve je naročnik povzel še potek dosedanjih revizijskih postopkov ter odločitve Državne revizijske komisije, pri čemer je pojasnil, da je v skladu z odločitvijo št. 018-75/2018-6 oba ponudnika pozval k dopolnitvi dokazil o nekaznovanosti, kar sta oba tudi storila, naročnik pa je po pregledu dokazil ugotovil, da so ustrezna. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je torej razvidno, da je naročnik navedel pravno kvalifikacijo obeh ponudb, saj je za obe ugotovil, da sta dopustni. Hkrati je pojasnil tudi način točkovanja, iz česar so razvidne prednosti sprejete ponudbe. Ker naročnik nobene izmed prejetih ponudb ni ocenil kot nedopustne, mu ni bilo treba pojasnjevati razlogov za zavrnitev ponudb. Strinjati pa se je treba z naročnikom, da v primeru, ko ponudbo oceni kot dopustno, ni njegova dolžnost, da v odločitvi o oddaji naročila pojasni vse podrobnosti v zvezi z izpolnjevanjem vseh izključitvenih razlogov, pogojev za priznanje sposobnosti in drugih zahtev. Naročnik je navedel značilnosti in prednosti izbrane ponudbe v razmerju do druge (dopustne) ponudbe, hkrati pa je glede na prejšnje revizijske postopke pojasnil, na kakšen način je izvedel dopolnjevanje ponudb v delu, ki se nanaša na dokazila o nekaznovanosti. Odločitev o oddaji naročila je dovolj konkretizirana, da se je vlagatelj lahko seznanil s prednostmi ponudbe izbranega ponudnika in dejstvom, da je slednji na podlagi naročnikovega poziva predložil ustrezna dokazila o nekaznovanosti. Na tej podlagi je vlagatelj lahko vložil zahtevek za revizijo, na podlagi katerega mu je bilo zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim revizijskim navedbam o tem, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni bila obrazložena v skladu z določbami ZJN-3, ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 13. 9. 2018, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 10. 2018




predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve