018-153/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Številka: 018-153/2018-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava strokovnih podlag s področja kmetijstva«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LOCUS, prostorske informacijske rešitve, d. o. o., Ljubljanska cesta 76, Domžale, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.10.2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 24. 8. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev


Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 8. 3. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001408/2018-B01, dne 9. 3. 2018 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2018/S 048-105541. Dne 13. 8. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (dokument št. 430-163/2017/91 z dne 8. 8. 2018), iz katere je razvidno, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vse prejete ponudbe ocenil kot nedopustne in jih izločil iz postopka.

Zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 24. 8. 2018, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel oceniti kot nedopustno. Vlagatelj navaja, da je naročnik kot razlog za izločitev njegove ponudbe navedel, da za člana ožje projekte skupine M. Š. ni bilo izkazano, da ima ustrezne delovne izkušnje, in da člana ožje projektne skupine M. P. in M. G. ne izkazujeta najmanj treh ustreznih referenc, saj naj bi bili ustrezni le dve. V zvezi z osebo M. Š. vlagatelj navaja, da je v ponudbi in dopolnitvi ponudbe izkazal, da ima ta oseba 25 let in dva meseca delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja. Če je naročnik dvomil o jasnih navedbah vlagatelja v ponudbi in dopolnitvah, bi ga moral pozvati k predložitvi dokazil oz. pojasnil, ne bi pa smel arbitrarno odločiti, da izpolnjevanje pogoja ni izkazano. Naročnikova ugotovitev je tako preuranjena in nezakonita, saj bi na podlagi predložene dokumentacije moral zaključiti, da ima oseba M. Š. ustrezne delovne izkušnje. Naročnikova odločitev pa je nezakonita tudi zato, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval najmanj enega člana ožje projektne skupine za prostorsko načrtovanje, vlagatelj pa je imenoval kar štiri kadre (poleg M. Š. še N. L., M. J. in L. K.), pri čemer naročnik za tri od štirih ni ugotovil nikakršnih nepravilnosti oz. je ugotovil, da v celoti izpolnjujejo pogoj. V zvezi s članoma ožje projektne skupine M. P. in M. G., ki naj ne bi izkazovala najmanj treh ustreznih referenc, vlagatelj navaja, da naročnik tudi v tem delu ni ustrezno pojasnil razlogov za nedopustnost ponudbe. Naročnik je pojasnil le, da tretja referenca ni ustrezna, ker ne gre za vsebino, ki je služila za pripravo občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN). Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je kadrovski pogoj v zvezi z referencami izpolnjen, če je bil nominirani kader v zadnjih petih letih vključen v izvajanje najmanj treh agrarnih operacij ali priprav občinskih prostorskih načrtov. Za izkazovanje pogoja je vlagatelj predložil vsa potrebna dokazila, in sicer za naslednje reference:

1. Vrednotenje zemljišč z vidika primernosti za kmetijsko pridelavo na območju industrijskega kompleksa Lek, gospodarske cone Želodnik ter drugih posegov, ki so v javnem interesu ali del gospodarske pobude,
2. Meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč za območje razlivnih površin suhega zadrževalnika Lokarje pri Šentjurju in načrta monitoringa,
3. Meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč za območje razlivnih površin suhega zadrževalnika na Črnem potoku in načrta monitoringa.

Za prvi dve referenci je naročnik ugotovil, da sta ustrezni, medtem ko naj tretja ne bi bila ustrezna, čeprav je vsebinsko ter z vidika ciljev, izvedbe, materialov, metod dela in ostalih dejavnikov povsem identična drugi. Po mnenju naročnika tretja referenca ni ustrezna, ker ne gre za vsebino, ki bi služila za pripravo OPN, čeprav gre pri drugi in tretji referenci za povsem identičen pristop oz. se referenci razlikujeta le v lokaciji, naročnik pa je enkrat odločil, da je referenca ustrezna, drugič pa, da ne. V zvezi s tretjo referenco vlagatelj pojasnjuje, da je Občina Logatec vsebine, vezane na suhi zadrževalnik na Črnem potoku, v OPN opredelila s spremembo in dopolnitvijo OPN Občine Logatec, v sklopu te spremembe pa so bili opredeljeni namenska raba in prostorsko izvedbeni pogoji. V sklopu prostorsko izvedbenih pogojev je bila za nadaljevanje prostorsko – načrtovalskega procesa predvidena izdelava strokovne podlage za varstvo kmetijskih zemljišč. Že samo izhodišče za izdelavo strokovne podlage izdelovalca neposredno veže na proces priprave spremembe in dopolnitve OPN. Občina Logatec je na podlagi prostorsko izvedbenega pogoja naročila strokovno podlago »Meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč za območje razlivnih površin suhega zadrževalnika na Črnem potoku in načrta monitoringa«, končno poročilo pa je imelo naziv »Predhodne analize lastnosti tal in snovi v tleh na razlivni površini predvidenega suhega zadrževalnika Črni potok v Občini Logatec«. Strokovna podlaga je bila v prostorsko – načrtovalske procese vključena kot nadgradnja študij za zmanjšanje poplavne nevarnosti Logatca oz. kot vpliv ukrepov študij na kmetijska zemljišča. Gre za vsebine, ki so v sistemu prostorsko – načrtovalske prakse del procesa, strokovne podlage pa so namenjene vsem ravnem prostorskega načrtovanja, vključno z OPN, ter projektiranju (pripravi idejnih zasnov, projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja itd.). Te vsebine niso strogo vezane na posamezen nivo in postopek prostorskega načrtovanja ter projektiranja, vendar se smiselno uporabljajo v vseh fazah in so hkrati izhodišča za nadaljnje postopke. Na ta način je izdelovalec strokovno podlago pripravil kot preveritev ustreznosti preteklih prostorskih ureditev, načrtovanih s spremembami in dopolnitvami OPN ter kot izhodišče za nadaljnje spremembe in dopolnitve. Nominirana kadra tako nista bila vključena le v izvajanje aktivnosti pri pripravi OPN, temveč so izvedene storitve presegale okvire vključenosti v le eno pripravo OPN. Da so izvedene storitve na referenčnem projektu služile za pripravo OPN, je potrdil tudi referenčni naročnik. Naročnikova ugotovitev ni pravilna, navaja vlagatelj, in dodaja, da je tudi sicer naročnikova dolžnost, da pred oddajo naročila preveri obstoj in vsebino podatkov v ponudbah, če so podatki nepopolni, pa lahko zahteva tudi dopolnitev ali pojasnilo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 6. 9. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je pri vsakem ponudniku navedel, v katerem delu ponudba ni ustrezna, v katerem delu je ustrezna in katerih dejstev ni preverjal, ker to ne bi več vplivalo na njegovo odločitev. Razlogi za zavrnitev so konkretizirani in ne zgolj pavšalni. Pri vseh ponudbah je bil razlog neustreznost dokazil za izkazovanje delovnih izkušenj oz. izobrazbe strokovnjakov, ne pa neustreznost referenc kadrov. Vlagateljeva navedba, da je v ponudbi za osebo M. Š. navedel, da ima 25 let in dva meseca delovnih izkušenj, ne drži. Iz priloge 7.1 Ožja projektna skupina izhaja, da ima ta oseba 20 let delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja, pri čemer je vlagatelj navedel opisno delovno področje brez navedbe števila let in delodajalca, navedene pa so tudi reference za M. Š. iz leta 2012 in 2013. Naročnik je vlagatelja dne 18. 5. 2018 pozval, naj za člane ožje projektne skupine pojasni, za izpolnjevanje katerih pogojev so nominirani (za prostorsko načrtovanje, bonitiranje ali agronomijo). Vlagatelj je pojasnil, da je oseba M. Š. nominirana za prostorsko načrtovanje, poleg njega pa še osebe N. L., M. J. in L. K. V razpisni dokumentaciji je bilo za kader za prostorsko načrtovanje zahtevano, da ima najmanj 10 let delovnih izkušenj, kar je vlagatelj izpolnil, saj je izkazal, da ima oseba 22 let delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja. Naročnik je vlagatelja dne 11. 6. 2018 pozval, naj za člane projektne skupine predloži dokazila glede delovnih izkušenj. Vlagatelj je za osebo M. Š. predložil obrazec M-1/M-2 z dne 5. 11. 2008 in izpis iz zavarovanj v RS od ZPIZ z dne 17. 4. 2018. Naročnik vlagatelja ni pozival k dopolnitvi ponudbe, temveč k predložitvi dokazil, kar je bilo predvideno v razpisni dokumentaciji. V dokazilih pa ni bilo izkazano, da ima M. Š. ustrezne delovne izkušnje, saj je bilo razvidno, da je imela ta oseba pri vlagatelju na dan oddaje ponudbe manj kot 10 let delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja. Naročnik je zahteval, da morajo ponudniki dokazila predložiti do navedenega roka, sicer bo ponudba izločena, kar pomeni, da ni dopustil dopolnjevanja ali pojasnjevanja predloženih dokazil, kar je glede na ZJN-3 naročnikova možnost, ne pa dolžnost. Vlagatelj za osebo M. Š. ni predložil ustreznih dokazil za delovne izkušnje, saj iz njih izhaja, da ima delovne izkušnje od 1. 11. 2008 do 12. 4. 2018, torej devet let, pet mesecev in 12 dni delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja kot vodja projektov urbanističnega načrtovanja pri vlagatelju. To ne ne zadosti zahtevi po najmanj 10 letih delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja. Izpis zavarovanj iz ZPIZ ne more biti ustrezno potrdilo, ker izkazuje le obdobje zavarovanja oz. pokojninsko dobo, ni pa mogoče razbrati področja dela. Vlagatelj temu niti ne nasprotuje, a zatrjuje, da bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi, kar pa ne drži, saj v ZJN-3 za to ni podlage. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevo navedbo, da so bili v ponudbi nominirani štirje kadri za področje prostorskega načrtovanja, od katerih naj bi trije ustrezali zahtevam. V razpisni dokumentaciji je bilo določeno, da morajo člani ožje projektne skupine izpolnjevati enega od zahtevanih pogojev iz 9. točke. Ponudnik je lahko določil tudi širšo projektno skupino, pri čemer članom širše skupine ni bilo treba izpolnjevati pogoja iz 9. točke. Ponudnik je bil dolžan navesti zahtevane podatke le za člane ožje projektne skupine in le za te je bila predvidena predložitev dokazil. To pomeni, da je bil ponudnik dolžan zagotoviti najmanj tri člane ožje projektne skupine in najmanj enega za prostorsko načrtovanje, če jih je nominiral več, pa morajo vsi člani ožje projektne skupine izpolnjevati enega od zahtevanih pogojev. Spreminjanje članov projektne skupine bi pomenilo nedopustno spreminjanje ponudbe, navaja naročnik, in dodaja, da je vlagatelja res pozval, naj enega od nominiranih strokovnjakov umakne, vendar je po vlagateljevem pojasnilu postal ta poziv brezpredmeten. V zvezi z referenco, predloženo za strokovnjaka M. P. in M. G., naročnik navaja, da v tem delu še ni odločal, ali je ponudba neustrezna ali ne, saj so reference lahko predmet dopolnitve. Vendar pa je naročnik na tej točki zaključil z nadaljnjim preverjanjem ponudb glede referenc, saj je že pred tem ugotovil neustreznost osebe M. Š. glede delovnih izkušenj. Ne glede na to naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da je moral biti nominirani strokovnjak že vključen v izvajanje najmanj treh agrarnih operacij ali pripravo OPN. Vlagatelj je za nominirane strokovnjake v ponudbi navedel reference, naročnik pa ga je pozval k predložitvi dokazil, na podlagi katerih je ugotovil, da referenca »Meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč za območje razlivnih površin suhega zadrževalnika na Črnem potoku in načrta monitoringa« ni ustrezna, ker ne gre za vsebino, ki je služila za pripravo OPN. Izvedba reference je bila načrtovana z odlokom Občine Logatec o spremembah in dopolnitvah odloka o OPN in je bila izdelana po sprejetem OPN. Strokovna podlaga torej ni bila izdelana za namen priprave OPN oz. za pripravo spremembe in dopolnitve OPN, ampak se nanaša na izvedbo prostorske ureditve, ki je bila določena oz. načrtovana v OPN. Tudi iz potrdila referenčnega naročnika izhaja, da je bila strokovna podlaga izdelana v procesu prostorskega načrtovanja na podlagi prostorsko izvedbenega pogoja iz OPN, ki je v sklopu usmeritve za poseganje na kmetijska zemljišča predpisoval, da je treba za nadaljnje prostorske ureditve izdelati strokovne podlage s področja varstva kmetijskih zemljišč. Naročnik pojasnjuje okoliščine izdelave referenčne naloge ter njene cilje in navaja, da je referenca neustrezna zato, ker strokovna podlaga ni služila za pripravo OPN, ampak je bila strokovna podlaga z OPN načrtovana oz. določena. Na podlagi navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo je naročnik ponovno pregledal tudi referenco »Meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč za območje razlivnih površin suhega zadrževalnika Lokarje pri Šentjurju in načrta monitoringa« in ugotovil, da je spregledal, da se tudi ta ne nanaša na pripravo OPN, ampak je bila z OPN šele načrtovana oz. določena. Navedeno pa na položaj vlagatelja ne vpliva, saj reference nominiranih kadrov niso bile razlog za nedopustnost njegove ponudbe, temveč so bile razlog delovne izkušnje nominiranega kadra.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 12. 9. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka. Prav tako je spor glede vprašanja, ali je naročnik svojo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe ustrezno obrazložil.

Revizijske navedbe v zvezi z vprašanjem ustreznosti obrazložitve odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe je treba presojati z vidika tretjega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), v skladu s katerim je naročnik dolžan v odločitvi o oddaji javnega naročila (ali odločitvi o tem, da naročila ne bo dodelil nobenemu ponudniku) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-163/2016, 018-135/2017, 018-139/2017, 018-189/2017, 018-204/2017 itd.), je določba tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ki je izraz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti uveljavljanja pravnega varstva kot enega izmed temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o morebitnem uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z (v prejšnjem odstavku navedeno) prakso Državne revizijske komisije mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podlago naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali izključitvi ponudbe ni zakonita.

Kot je razvidno iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kot nedopustnih z dne 8. 8. 2018, je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno in jo izključil iz postopka. V 5. točki obrazložitve odločitve je naročnik navedel dejstva, ki jih je ugotovil pri pregledu vlagateljeve ponudbe. Dele ponudbe, za katere je naročnik ugotovil, da ne ustrezajo njegovim zahtevam, je naročnik navedel v 7., 11. in 12. alineji 5. točke obrazložitve, v katerih je zapisal naslednje ugotovitve:

- »član ožje projektne skupine M. Š. za prostorsko načrtovanje ima pridobljeno ustrezno licenco, ustrezne reference (za vseh 5 navedenih referenc predložena ustrezna dokazila), ni pa bilo s predloženimi dokazili izkazano, da ima ustrezne delovne izkušnje (dne 19. 6. 2018 je bilo predloženo potrdilo obrazec M1-M2 in izpis zavarovanj od ZPIZ iz katerega izhaja, da ima M. Š. pri delodajalcu Locus d.o.o. na dan oddaje ponudbe manj kot 10 let delovnih izkušenj s področja kmetijstva, za druge delodajalce pa iz izpisa zavarovanj ZPIZ ni razvidno področje dela);
- član ožje projektne skupine M. P. za agronomijo ima pridobljeno ustrezno izobrazbo, navedene reference ne izkazujejo najmanj treh (3) ustreznih referenc (od navedenih sta 2 referenci ustrezni, 1 je neustrezna pod zap. št. 3, ker ne gre za vsebino, ki je služila za pripravo OPN, glede na predložena dokazila, zaradi učinkovitosti in ne vplivanja na sprejeto odločitev, naročnik še ni pozival ponudnika na dopolnitev glede referenc za M. P.) ter ustrezne delovne izkušnje (dne 18. 6. 2018 je bilo predloženo ustrezno potrdilo delodajalca od M. P.);
- član ožje projektne skupine M. G. za agronomijo ima pridobljeno ustrezno izobrazbo, navedene reference ne izkazujejo najmanj treh (3) ustreznih referenc (od navedenih sta 2 referenci ustrezni, 1 je neustrezna pod zap. št. 3, ker ne gre za vsebino, ki je služila za pripravo OPN, glede na predložena dokazila, zaradi učinkovitosti in ne vplivanja na sprejeto odločitev, naročnik še ni pozival ponudnika na dopolnitev glede referenc za M. G.) ter ustrezne delovne izkušnje (dne 18. 6. 2018 je bilo predloženo ustrezno potrdilo delodajalca od M. G.).«

Po navedbi ugotovljenih dejstev je naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo podal naslednjo oceno:

»Naročnik je glede na zgoraj navedeno preveril obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbene dokumentacije ponudnika LOCUS d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale, razen navedb, ki ne bi več vplivali na odločitev o nedopustnosti ponudbe in ocenil, da je ponudba nedopustna, ker jo je predložil ponudnik, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za sodelovanje oz. jih ni uspel ustrezno dokazati, zato njegova ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.«

Iz obrazložitve odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je naročnik navedel pravno kvalifikacijo. Naročnik je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, in sicer zato, ker jo je predložil ponudnik, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za sodelovanje oz. jih ni uspel ustrezno dokazati, oz. ker ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pravna kvalifikacija vlagateljeve ponudbe je bila torej jasna, saj je naročnik navedel, da je ponudba nedopustna zaradi neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje oz. zato, ker ne ustreza njegovim zahtevam (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v povezavi s 76. členom ZJN-3).

Hkrati je naročnik navedel tudi dejansko stanje, na podlagi katerega je ponudbo vlagatelja pravno kvalificiral kot nedopustno. Iz obrazložitve odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe izhaja, da je naročnik v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotovil, da vlagatelj za osebo M. Š. ni dokazal, da ima zadostne delovne izkušnje, saj je kot dokazilo predložil obrazec M1-M2 in izpis zavarovanj pri ZPIZ. Iz obrazca M1-M2 je namreč razbral, da ima M. Š. na dan oddaje ponudbe pri delodajalcu Locus, d. o. o., manj kot 10 let delovnih izkušenj na zahtevanem področju, iz izpisa zavarovanj pri ZPIZ pa ni mogel razbrati, kakšna dela in na katerih področjih je ta oseba opravljala pri drugih delodajalcih. Poleg tega je naročnik za osebi M. P. in M. G. ugotovil, da je njuna tretja predložena kadrovska referenca neustrezna, ker se ne nanaša na vsebino, ki je služila za pripravo OPN.

Iz odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe je torej razvidno, da je naročnik nezadostne delovne izkušnje osebe M. Š. in neustrezno kadrovsko referenco oseb M. P. in M. G. obravnaval kot pomanjkljivosti ponudbe oz. kot tiste dele ponudbe, v katerih vlagatelj ni izkazal izpolnjevanje njegovih zahtev. Naročnik je na ta način konkretiziral razloge, zaradi katerih je štel, da vlagatelj ni izpolnil pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, in sicer do te mere, da se je lahko vlagatelj seznanil z dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik sprejel oceno o nedopustnosti njegove ponudbe, saj je navedel tako konkretne strokovnjake kot tudi konkretne razloge za neizpolnjevanje zahtev. Na tej podlagi je vlagatelj lahko preveril, ali je naročnik pravilno ugotovil dejansko stanje glede delovne dobe in vsebine predložene kadrovske reference in ali je posledično naredil pravilen zaključek o nedopustnosti njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe obrazložil na način, da se je lahko vlagatelj seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnikova odločitev je v predmetnem postopku glede na konkretne okoliščine obrazložena do te mere, da se je lahko vlagatelj seznanil s konkretnimi razlogi za izključitev njegove ponudbe, ki jih je lahko tudi preveril ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predložil dokaze, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost. Na tej podlagi bo vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim revizijskim navedbam o tem, da odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni bila obrazložena v skladu z določbami ZJN-3, ni mogoče slediti.

Revizijske navedbe v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ugotovil neizpolnjevanje pogojev za priznanje strokovne oz. kadrovske usposobljenosti, je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročilu gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekt kot dokaz za lastno tehnično in strokovno usposobljenost (med drugim) navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), oz. predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zahteve glede izpolnjevanja kadrovskih pogojev določil v 9. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije – Pogoji za ugotovitev sposobnosti – Tehnična in strokovna sposobnost, v kateri je zapisal:

»9. Gospodarski subjekt mora zagotoviti zadostno število članov projektne skupine, ki so kvalificirani in izkušeni za izvedbo predmetnega javnega naročila:

• gospodarski subjekt mora zagotoviti najmanj tri (3) člane ožje projektne skupine, od katerih mora biti eden od njih določen za vodjo projektne skupine;

• najmanj eden (1) član ožje projektne skupine mora imeti:
 pridobljeno licenco in sicer:
- licenca z označbo »A«* ipd. ali
- licenca z označbo »KA«* ipd. ali
- licenca z označbo »P«* ipd. in
 najmanj deset (10) let delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja in
 je že bil vključen kot vodja v izvajanje najmanj petih (5) izdelav:
- občinskih prostorskih načrtov ali
- posameznih sestavin občinskih prostorskih načrtov s področja urejanja kmetijskega
prostora ali
- spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov, če obravnavajo tudi spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč ali
- posameznih sestavin spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov, če obravnavajo tudi spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč,
v zadnjih 10 letih pred objavo predmetnega javnega naročila (reference člana ožje projektne skupine morajo biti zakjučene in preverljive).

* po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1)

• najmanj eden (1) član ožje projektne skupine mora imeti:
 pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje (8. raven), s področja kmetijstva in
 veljavno pooblastilo za izvedbo strokovnih del pri izdelavi elaborata spremembe bonitete zemljišča (pooblastilo za bonitiranje* ipd.) in
 ima najmanj deset (10) let delovnih izkušenj s področja kmetijstva in
 je že bil vključen v izvajanje pri najmanj treh (3) evidentiranjih ali ocenjevanjih kmetijskih zemljišč, v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega javnega naročila (reference člana projektne skupine morajo biti zakjučene in preverljive).

* po Pravilniku o izpitu za bonitiranje in o pooblastilu za bonitiranje (Uradni list RS, št. 29/2007)

• najmanj eden (1) član ožje projektne skupine mora imeti:
 pridobljeno najmanj izobrazbo po študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje (8. raven), s področja agronomije in
 najmanj deset (10) let delovnih izkušenj s področja kmetijstva in
 je že bil vključen v izvajanje pri najmanj treh (3) agrarnih operacijah ali pripravi občinskih prostorskih načrtov, v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega javnega naročila (reference člana ožje projektne skupine morajo biti zakjučene in preverljive).«

V nadaljevanju 9. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije – Pogoji za ugotovitev sposobnosti – Tehnična in strokovna sposobnost je naročnik v zvezi z dokazovanjem kadrovske usposobljenosti določil še:

»- gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje pogojev iz 9. točke z izpolnjenim in podpisanim obrazcem ESPD in sicer v delu C: Tehnična in strokovna sposobnost, Izobrazba in strokovna usposobljenost*.

Gospodarski subjekt mora pri Izobrazbi in strokovni usposobljenost navesti:
• ime in priimek vodje projektne skupine in članov ožje projektne skupine in morebitne člane širše projektne skupine in
• naloge oz. dela, ki jih bodo opravljali posamezni člani ožje in širše projektne skupine in
• izkušnje članov ožje projektne skupine (opis zaključenega projekta, navedbo (referenčnega) naročnika, datum zaključka projekta) in
• izobrazbo članov ožje projektne skupine (stopnja in smer ter naziv izobraževalne ustanove) in
• naziv licence za člane ožje projektne skupine (npr. številka in datum licence) in
• naziv pooblastila za bonitiranje (npr. številka in datum pooblastila) in
• delovne izkušnje članov ožje projektne skupine (v letih in iz katerega področja).

Navedeni člani ožje projektne skupine morajo vsi izpolnjevati enega od zahtevanih pogojev iz 9. točke. Gospodarski subjekt lahko določi tudi širšo projektno skupino. Navedeni člani širše projektne skupine ni nujno, da izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 9. točke. Gospodarski subjekt samo za člane ožje projektne skupine navede zahtevane podatke in samo za te bo naročnik zahteval tudi dokazila.

*V primeru, da gospodarski subjekt ne more vpisati vseh zahtevanih podatkov o projektni skupini v ESPD, v delu C oziroma bi bilo to zelo nepregledno, lahko predloži to kot prilogo ESPD, vendar mora to jasno navesti v obrazcu ESPD in prilogo tudi podpisati in žigosati.

in

- naročnik bo zahteval, da ponudniki predložijo za vse člane ožje projektne skupine kopije diplom in druga dokazila glede delovnih izkušenj (npr. pogodbe o zaposlitvi, potrdila), dokazila glede referenc, dokazila glede pridobljenih licenc in pooblastil ter dokazila glede referenc za gospodarski subjekt. Rok za predložitev dokazil bo najmanj tri (3) delovne dni od poslanega poziva po e-pošti.«

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval oblikovanje projektne skupine, ki jo je razdelil na ožjo in širšo skupino. Medtem ko za člane širše projektne skupine posebni pogoji niso bili določeni, je naročnik za člane ožje projektne skupine predvidel izpolnjevanje pogojev iz 9. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije. Določitev števila članov ožje in širše projektne skupine je bila prepuščena ponudnikom, s tem da je vsak izmed njih moral zagotoviti vsaj tri člane ožje projektne skupine. Pri članih ožje projektne skupine je eden moral biti imenovan za vodjo, vsak izmed njih pa je moral izpolnjevati pogoje iz 9. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije. Ker so v 9. točki IV. poglavja razpisne dokumentacije določeni pogoji za tri profile strokovnjakov, je naročnikove zahteve treba razumeti na način, da so morali ponudniki zagotoviti vsaj enega strokovnjaka za bonitiranje, enega za agronomijo in enega za prostorsko načrtovanje. Naročnik je, kot je bilo že zapisano, omogočil, da ponudniki določijo tudi večje število strokovnjakov, pri čemer za člane širše projektne skupine posebni pogoji niso bili določeni, člani ožje projektne skupine pa so vsi morali izpolnjevati pogoje iz 9. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije.

V zvezi z načinom dokazovanja kadrovskih zahtev je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki v ponudbi navesti zahtevane podatke za strokovnjake (ime, naloge, ki jih bodo opravljali, izkušnje, izobrazbo, licence itd.), in sicer bodisi v ESPD obrazec bodisi v posebno prilogo ESPD obrazca. Istočasno je naročnik določil, da bo šele naknadno, v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb, od ponudnikov zahteval predložitev različnih dokazil, in sicer kopije diplom, pogodbe o zaposlitvi, referenčna potrdila, licence itd.

Po vpogledu v ponudbeno dokumentaciji vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v posebni tabeli navedel člane projektne skupine, in sicer devet članov ožje projektne skupine, med katerimi je bila tudi M. Š., in devet članov širše projektne skupine. Za navedene člane projektne skupine je vlagatelj v posebnih prilogah navedel zahtevane podatke o izobrazbi, delovnih izkušnjah, referencah itd., pri čemer je za M. Š. navedel, da ima 20 let delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 18. 5. 2018 pozval, naj mu pojasni, za izpolnjevanje katerih pogojev je nominiral posamezne člane ožje projektne skupine (torej za prostorsko načrtovanje, bonitiranje ali agronomijo). Vlagatelj je v dopisu z dne 24. 5. 2018 pojasnil, katere izmed članov ožje projektne skupine je določil za posamezen profil, pri čemer je navedel, da pogoje za prostorsko načrtovanje izpolnjujejo štirje strokovnjaki, in sicer poleg M. Š. še N. L., M. J. in L. K. Z dopisom z dne 1. 6. 2018 je naročnik vlagatelja, v skladu z določili iz razpisne dokumentacije, pozval, naj za člane ožje projektne skupine predloži potrdila o referencah, z dopisom z dne 11. 6. 2018 pa ga je med drugim pozval še, naj za nominirane člane ožje projektne skupine, med njimi tudi za M. Š., predloži ustrezna dokazila glede delovnih izkušenj, kot npr. pogodbe o zaposlitvi ali potrdila. Zahtevana dokazila glede delovnih izkušenj je vlagatelj naročniku posredoval z vlogo z dne 18. 6. 2018, v kateri je za M. Š. predložil »Potrdilo o prijavi – odjavi« (obrazec M-1/M-2) ter potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz dokazila »Potrdilo o prijavi – odjavi« je razvidno, da je M. Š. od 1. 11. 2008 zaposlena pri vlagatelju kot vodja projektov urbanističnega načrtovanja, iz potrdila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je razvidno, da ima M. Š. 23 let in 13 dni skupne pokojninske dobe. Ob tem je v potrdilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje navedeno še, pri katerih delodajalcih in v katerem obdobju je M. Š. imela sklenjeno delovno razmerje, pri čemer pa iz potrdila ni razvidno, na katerih delovnih področjih je delovala oz. katere delovne naloge je opravljala.

Glede na navedene ugotovitve je treba slediti naročniku, ki navaja, da vlagatelj za M. Š. ni dokazal zahtevanega števila delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja. Vlagatelj je sicer v ponudbi navedel, da ima M. Š. 20 let delovnih izkušenj na področju prostorskega načrtovanja, vendar pa predložena dokazila, ki jih je naročnik v skladu z določbami iz razpisne dokumentacije zahteval v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb (zaradi česar v tem delu ne gre za dopolnjevanje ponudbe na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, temveč kvečjemu za preverjanje obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe na podlagi drugega odstavka 89. člena ZJN-3), ne izkazujejo, da ima M. Š. 20 let delovne dobe na področju prostorskega načrtovanja. Dejstvo, da ima M. Š. delovne izkušnje na področju prostorskega načrtovanja, je razvidno le iz dokazila »Potrdilo o prijavi – odjavi«. Vendar pa je iz tega dokazila razvidno, da ima M. Š. le devet let in pet mesecev delovne dobe na področju prostorskega načrtovanja (šteto od dneva zaposlitve pri vlagatelju, pri katerem je opravljala funkcijo vodje projektov urbanističnega načrtovanja, do poteka roka za predložitev ponudb), kar ne ustreza naročnikovi zahtevi, da mora imeti član ožje delovne skupine za prostorsko načrtovanje najmanj 10 let delovnih izkušenj na tem področju. Po drugi strani je iz potrdila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje razvidno, da ima M. Š. sicer 23 let in 13 dni skupne pokojninske dobe, pri čemer pa ni razvidno, katere delovne naloge je v tem okviru opravljala oz. ali in koliko od skupne pokojninske dobe je M. Š. je pridobila na podlagi delovnega razmerja, katerega vsebina bi bila izvajanje nalog s področja prostorskega načrtovanja. Ker iz predloženih dokazil ne izhaja, da ima M. Š. več kot 10 let delovne dobe na področju prostorskega načrtovanja, je treba pritrditi naročniku, ki je ugotovil, da za M. Š. s predloženimi listinami ni bilo izkazano, da ima ustrezne delovne izkušnje.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je tako v svoji ponudbi kot v predloženih dokazilih izkazal da ima M. Š. 25 let in dva meseca delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja. V zvezi s temi navedbami je treba najprej opozoriti, da iz vlagateljeve ponudbe nikakor ni razvidno, da bi imela M. Š. 25 let in dva meseca delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja. Vlagatelj je namreč v prilogi ESPD obrazca za navedeno osebo zapisal, da ima 20 let delovne dobe s področja prostorskega načrtovanja. Vendar pa, kot je bilo že ugotovljeno, s predloženimi dokazili, ki jih je naročnik v skladu z določbami razpisne dokumentacije zahteval v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, vlagatelj ni dokazal te navedbe, saj je iz dokazil mogoče ugotoviti le, da ima M. Š. devet let in pet mesecev delovne dobe na področju prostorskega načrtovanja, kar ne ustreza zahtevi naročnika.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da bi moral naročnik vlagatelja v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozvati k dopolnitvi ponudbe, je treba pojasniti, da je, ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, poprava oz. dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu možna, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve št. 018-029/2017, 018-018-068/2017, 018-088/2017, 018-112/2018-14), da je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik torej ni dolžan, da ponudnikom omogoči popravo ponudb, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

Naročnik mora pri odločitvi o tem, ali bo (ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3) dopustil popravo ponudb, strogo spoštovati določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Iz predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da se naročnik ni zavezal k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, temveč si je zgolj pridržal pravico, da skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 od ponudnika zahteva, da ponudbo dopolni, popravi ali pojasni. V VII. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo dopolnitve, popravke in pojasnila izvedel v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 (ta pa določa, da naročnik lahko zahteva, da ponudniki predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije. Naročnik si je torej v razpisni dokumentaciji pridržal možnost, da se odloči za pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb (seveda v okvirih, kot jih določa ZJN-3), in se ni zavezal, da bo v primeru, če bo ugotovil neizpolnjevanje določene zahteve, ponudniku omogočil popravek ali dopolnitev ponudbe. Ob tem je treba ugotoviti, da je naročnik v pozivu z dne 11. 6. 2018 vlagatelja izrecno opozoril, da bo v primeru, če na podlagi poziva ne bo predložil ustreznih dokazil, njegovo ponudbo izključil iz postopka. Iz odstopljene spisovne dokumentacije tudi ni razvidno (tega pa ne zatrjuje niti vlagatelj v zahtevku za revizijo), da bi naročnik vlagatelja (ali katerega drugega ponudnika) pozival k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazovanje delovnih izkušenj. Naročnik je ponudnike (tudi vlagatelja) pozival k predložitvi dokazil o delovnih izkušnjah v skladu z določili razpisne dokumentacije, torej v smislu preverjanja obstoja in vsebine podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe (drugi odstavek 89. člena ZJN-3), ne pa v smislu dopolnjevanja nepopolne ponudbe (peti odstavek 89. člena ZJN-3), kar je, kot je bilo pojasnjeno, v domeni naročnika.

V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi navaja, da je v ponudbi navedel še tri druge strokovnjake za področje prostorskega načrtovanja, medtem ko je naročnik zahteval vsaj enega. Po mnenju vlagatelja bi zato moral naročnik ugotoviti, da je zagotovil vsaj enega strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja in da je s tem izpolnil pogoj. V zvezi s temi navedbami je treba pojasniti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji res zahteval vsaj enega strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja, ponudnikom pa je prepustil odločitev, ali bodo zagotovili enega ali več strokovnjakov na tem področju. Vendar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče spregledati določila 9. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik izrecno zahteval, da morajo člani ožje projektne skupine vsi izpolnjevati enega od zahtevanih pogojev in da mora ponudnik za člane ožje projektne skupine navesti zahtevane podatke, za slednje pa bo naročnik zahteval tudi dokazila. Naročnik je torej res zahteval najmanj enega strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja, kar pomeni, da jih je ponudnik lahko ponudil tudi več, a je bil v tem primeru dolžan upoštevati jasno zahtevo, da morajo vsi člani ožje skupine izpolnjevati enega izmed profilov iz 9. točke IV. poglavja razpisne dokumentacije. Z imenovanjem strokovnjakov ponudnik predstavi svojo poslovno odločitev oz. voljo, kateri strokovnjaki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, kot tudi, s katerimi izmed tistih strokovnjakov, ki jih lahko ponudnik uporabi (v smislu človeških virov), bo izvedel javno naročilo. Gre za poslovno odločitev, ki je bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila glede števila članov ožje projektne skupine prepuščena ponudniku (v delu presežka nad najmanjšim možnim številom strokovnjakov), ta pa ob upoštevanju določb predmetne razpisne dokumentacije ne more naknadno, potem ko se izkaže, da posamezen član ožje projektne skupine ne izpolnjuje pogojev za priznanje kadrovske sposobnosti, spreminjati svoje odločitve o oblikovanju delovne skupine in strokovnjaka samovoljno izločiti iz nje.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno in jo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila. Državna revizijska komisija ob tem ni več obravnavala drugih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ustreznost kadrovskih referenc, saj njihova presoja ne bi več vplivala na ugotovitev, da ponudbe vlagatelja zaradi neizkazovanja ustreznih delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja ni mogoče obravnavati kot dopustne.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 29.10.2018


predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
- LOCUS, prostorske informacijske rešitve, d. o. o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.