018-144/2018 Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

Številka: 018-144/2018-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba ureditve vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik GH HOLDING, storitvena družba, d. o. o., Letališka cesta 27, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 10. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 26. 6. 2018, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-211/2017/55 z dne 31. 5. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek za izbiro izvajalca ureditve vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko, za katerega je obvestilo o naročilu dne 4. 9. 2017 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN007937/2017-B01, dne 5. 9. 2017 pa še v Uradnem listu EU, pod št. objave 2017/S 169-346405. Dne 13. 6. 2018 je naročnik objavil odločitev o oddaji naročila (dokument št. 43001-211/2017/55 z dne 31. 5. 2018), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil skupnima ponudnikoma RIKO, d. o. o., Bizjanova 2, Ljubljana, in RZD International RRC, Arkhangelskiy per 10A, Moskva (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 26. 6. 2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo in da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zaradi česar predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila oz. vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da je zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo, ker sumi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik mu je vpogled sicer omogočil, vendar v omejenem obsegu, pri čemer mu je bil onemogočen vpogled v ključne dele dokumentacije, vključno s celotnimi referenčnimi dokazili. Izbrani ponudnik na vpogledu niti ni zatrjeval, kakšna škoda naj bi mu nastala. Vlagatelj navaja, da mu je bil onemogočen vpogled v pooblastila (2 lista), ESPD obrazec (tehnična in strokovna sposobnost), registracijo (6 listov), ESPD obrazec podizvajalcev (strokovna usposobljenost), reference (9 listov), reference (2 lista), podatke o referenčnem delu (prikriti osebni podatki in opis izvedenih del), reference (7 listov), reference (1 list), referenčno delo (prikrit opis del), vrednost del in deleže podizvajalcev in strokovno usposobljenost za kader (8 listov). Vlagatelju tudi ni bil omogočen vpogled v dopolnitev ponudbe, in sicer v dopis (3 listi), potrdila iz kazenske evidence, dokazila o nekaznovanosti s prevodi (27 listov), dokazila o izpolnjevanju pogojev (5 listov), dokazila o izpolnjevanju pogojev s prevodi (63 listov), ESPD obrazec (izobrazba in strokovna usposobljenost), referenčna potrdila (4 listi), podatke o referenčnem delu (opis izvedenih del) in dokazila (8 listov). Vlagatelj navaja, da so pri obeh partnerjih v izbrani ponudbi v ESPD obrazcih zakriti podatki o zakonitih zastopnikih, enako velja za podizvajalce, čeprav gre za javne podatke, ki so dostopni v javnih evidencah. Pri podizvajalcu IMP Promont, d. o. o., so v ESPD obrazcu zakriti tudi podatki o drugih subjektih, ki sodelujejo v postopku, kar bi moral biti javen podatek. Enako velja za deleže, ki jih partner RIKO, d. o. o., oddaja v podizvajanje. V ESPD obrazcu so zakrita vsa referenčna dela partnerja RZD International RRC, enako velja za podizvajalce Iskra, d. d., Map-trade, d. o. o., in Tegrad, d. o. o., pri katerih je zakrit opis izvedenih del, na katere se reference nanašajo. Ker je naročnik vlagatelju onemogočil vpogled v bistvene dele dokumentacije izbrane ponudbe, vlagatelj ni mogel priti do podatkov, na podlagi katerih bi lahko konkretizirano dokazal vse kršitve oz. neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3). S tem je naročnik vlagatelju odvzel možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva, navaja vlagatelj, in opozarja na nevarnost prakse, ko ponudniki celotno ponudbo označijo kot poslovno skrivnost. Vlagatelj se ob tem sklicuje tudi na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in spremembe; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter na prakso Upravnega sodišča, Informacijskega pooblaščenca in Državne revizijske komisije, na podlagi česar zahteva vpogled v podatke o izkazovanju pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti ter referenc. Vlagatelj je že med vpogledom ugovarjal ravnanju naročnika, saj naročnik ni razkril niti ključnih podatkov o izpolnjevanju pogojev in ni dopustil vpogleda v referenčna potrdila, dokazila o tehnični in kadrovski sposobnosti, deleže prevzetih del partnerjev in podizvajalcev, opise izvedenih del in dopolnitve ponudbe. Naročnik tudi ni dopustil vpogleda v vsebino CD-jev, ki sta sestavna dela ponudbe, kljub določbi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Vlagatelj se zato tudi sprašuje, zakaj je izbrani ponudnik naročniku ponovno posredoval CD in ali je prišlo do nezakonite dopolnitve ponudbe. Omejitev vpogleda je naročnik utemeljeval s tem, da je izbrani ponudnik ponudbo označil kot poslovno skrivnost, ni pa upošteval, da ZJN-3 določene elemente opredeljuje kot javne, in sicer specifikacijo ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količino iz te specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. To pomeni, da bi moral biti vlagatelju omogočen vpogled tudi v podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev, torej tudi v referenčna potrdila. Naročnik je z omejitvijo vpogleda kršil ZJN-3, zlasti načelo transparentnosti, kršil pa je tudi določila lastne razpisne dokumentacije. Iz sklepa o določitvi poslovne skrivnosti družbe RIKO, d. o. o., izhaja, da so podatki kot poslovna skrivnost določeni zgolj na splošni ravni, čeprav je naročnik zahteval označitev in utemeljitev podatkov za vsak dokument posebej, česar pa izbrani ponudnik ni storil. Po mnenju vlagatelja sklep o določitvi poslovne skrivnosti tudi ni bil sprejet v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1), saj je zgolj pavšalno kot zaupne določil vse dokumente v ponudbi, čeprav je zahtevana konkretizacija dokumentov ali podatkov. Sklep poleg tega ne more učinkovati na podatke partnerja RZD International RRC, ki ni predložil nikakršnega pisnega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Vlagatelj izpostavlja, da bi mu naročnik moral dopustiti vpogled še posebej tudi v vse pozive k dopolnitvi ponudbe, saj so ti neločljivo povezani s samo ponudbo in se v njih nahajajo ključne informacije, ki izkazujejo morebitne kršitve. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nedopustno, in sicer zaradi naslednjih razlogov:

- Vlagatelj ocenjuje, da partner RIKO, d. o. o., praktično ne bo izvajal nobenih del, je pa vodilni partner, brez kakršnekoli zahtevane reference in brez kakršnegakoli kadra. Sprejem takšne ponudbe je v nasprotju z gradbeno zakonodajo, navaja vlagatelj, in dodaja, da ni mogel vpogledati v reference, zato tudi ni mogel preveriti, ali partnerja v izbrani ponudbi izpolnjujeta vse pogoje iz 3. točke Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ki izkazuje zahtevane pogoje, vključno z referenčnimi potrdili, podrejeno pa predlaga, da to storita naročnik oz. Državna revizijska komisija. Vlagatelj zlasti sumi, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev iz točk 3.2.3.1, 3.2.3.2 in 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, saj meni, da reference niso veljavne oz. da referenčna dela še niso končana. Ob tem vlagatelj posebej izpostavlja zahtevo iz točke 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, v skladu s katero je moral ponudnik, ki je referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopu, izkazati, da je referenčna dela dejansko izvedel. Vlagatelj sumi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje te zahteve.
- V obrazcih ESPD je tudi zahtevano, da se opiše dela in navede njihovo vrednost. Podizvajalca Iskra, d. d., in Vasutepitok Kft., sta to rubriko pustila prazno, hkrati pa sta v naslednjem okencu navedla kader, ki ga zagotavljata v ponudbi. Podizvajalca torej zagotavljata kader, sama pa ne izvajata del, ki so predmet referenc, zaradi česar ne izpolnjujeta zahteve iz točke 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe.
- Vlagatelj ni mogel preveriti, ali izbrani ponudnik nastopa z zadostnim in ustreznim številom kadrov. Prav tako mu je bilo onemogočeno preveriti, ali je prišlo do nezakonitega spreminjanja ponudbe, in sicer do spreminjanja nominiranih podizvajalcev, kadra, referenc itd. Vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ki se nanaša na dopolnjevanje ponudbe, podrejeno pa predlaga, da to storita naročnik oz. Državna revizijska komisija.
- Iz ESPD obrazca za podizvajalca Vasutepitok Kft., izhaja, da ta v izvajanje ne prevzema nobenih del in nudi le manjši obseg del delovne skupine iz točke 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Vlagatelj meni, da ta podizvajalec ob oddaji ponudbe ni izpolnjeval zahtev in ni zagotavljal odgovornega vodje del, odgovornega vodje posameznih del za spodnji ustroj železniške proge ter odgovornega vodje posameznih del za zgornji ustroj železniške proge. V dopolnitvi ponudbe je bil za tega podizvajalca predložen nov ESPD obrazec, ki je bil prekrit v delu izobrazbe in kadrovske usposobljenosti, zaradi česar vlagatelj meni, da podizvajalec ni izpolnjeval zahtev in da je prišlo do nezakonite dopolnitve ponudbe. Vlagatelj predlaga, da v ta del vpogleda Državna revizijska komisija in oceni, ali je bila dopolnitev izvedena nezakonito.
- Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil pravočasno, saj je na poziv za dopolnitev odgovoril po skoraj mesecu dni.
- Vlagatelj se sprašuje, ali je izbrani ponudnik ustrezno dopolnil ponudbo v delu, ki se nanaša na podizvajalca Vasutepitok Kft. Med prvotnim in naknadnim ESPD obrazcem v odprtem delu ni razlike, če pa je prišlo do spremembe v zakritem delu, pa gre za nedopustno spremembo ponudbe. V dopolnitvi ponudbe je obsežna dokumentacija in vlagatelj se sprašuje, ali je ponudba dopustna oz. zakaj so bile potrebne tako obsežne dopolnitve.
- Iz ponudbe ni razvidno, ali je naročnik preverjal zahtevo iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe v zvezi s plačanimi obveznimi dajatvami in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi. Vlagatelj se sprašuje, ali je naročnik za podizvajalca Vasutepitok Kft. pridobil originalno potrdilo o izpolnjevanju te zahteve oz. drugo potrdilo, prevedeno v slovenski jezik.
- Izbrani ponudnik je kršil točko 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe, v skladu s katero morajo biti v cenah ponudbenega predračuna upoštevane vse zahteve iz specifikacije naročila, ponudniki pa ne smejo spreminjati predračuna. Iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika je razvidno, da je ta spreminjal predračun. Izbrani ponudnik je odklenil tabelo ponudbenega predračuna in označeval stolpce, vnašal novo besedilo ter spreminjal barvo pisave, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba kot nedopustna izločena iz postopka.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 4. 7. 2018 zavrgel kot prepoznega. Zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 10. 7. 2018 vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-127/2018-5 z dne 25. 7. 2018 ugodila in razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 2. 8. 2018 opredelil do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik uvodoma navaja, da je bil vpogled v njegovo ponudbo izveden v skladu z določbami ZJN-3, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke o nedopustnosti njegove ponudbe in jih označuje za neutemeljene. Z vlogo z dne 16. 8. 2018 se je izbrani ponudnik ponovno opredelil do revizijskih navedb, ko je od naročnika prejel tudi priloge, ki so bile priložene k zahtevku za revizijo. V tej vlogi se izbrani ponudnik opredeljuje tudi do sklepa št. 018-127/2018-5 z dne 25. 7. 2018, s katerim je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi in razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, pri čemer navaja, da je pravočasnost zahtevka za revizijo še vedno vprašljiva.

Naročnik je dne 20. 8. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da ostaja način pošiljanja zahtevka za revizijo ter dogajanje v času od vložitve zahtevka za revizijo na pošto do prejema pri naročniku nejasno, saj številne okoliščine kažejo na nejasne ročne posege, ki so bili vsi izvedeni v korist vlagatelja. Ne glede na to naročnik ob upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije št. 018-127/2018-5 z dne 25. 7. 2018 ugotavlja, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za meritorno odločanje o zahtevku za revizijo. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na kršitev pravice do vpogleda, naročnik navaja, da je v točki 2.4 Navodil za pripravo ponudbe določil, da bo kot zaupen varovan le tisti podatek, ki je po zakonu lahko opredeljen za osebni ali tajni podatek ali poslovna skrivnost in je kot tak v dokumentaciji vodno označen in utemeljen. Izbrani ponudnik je pravilno predložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti, s katerim je kot poslovno skrivnost označil celotno ponudbo z vsemi prilogami, dopolnitvami in korespondenco z naročnikom, razen količine iz specifikacije, cene na enoto, vrednosti posameznih postavk in skupne vrednosti iz ponudbe, v sklepu pa je določil tudi odškodninsko odgovornost za naročnika, če bi se tretje osebe seznanile s temi podatki. V zvezi z vpogledom v vsebino CD-ja naročnik pojasnjuje, da nima računalniškega orodja, s katerim bi lahko prekril podatke, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Poleg tega je skladno z navodili v primeru neskladja med elektronsko in tiskano verzijo merodajen izpis na papirju. Vlagatelj se je seznanil z veljavno različico ponudbene dokumentacije v papirni obliki, zato so očitki o nedostopu do vsebine CD-jev brezpredmetni. Vlagatelj šele v drugem delu zahtevka konkretizira nekatere kršitve glede nekaterih listin. Namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda je v tem, da se vlagatelju omogoči pridobiti podatke o kršitvah, s katerimi bo lahko dopolnil zahtevek za revizijo, ne pa v tem, da vpogleda v dokumentacijo drugih ponudnikov. Zato je treba zavrniti splošne očitke glede onemogočanja vpogleda v tiste dokumente, za katere vlagatelj ne navaja, v čem naj bi bila nepravilnost listine. Tudi ZPVPJN predvideva zgolj dopolnitev oz. spremembo že vloženega zahtevka, kar pomeni, da je uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda le akcesorne narave. Vlagatelj tako npr. navaja, da so v obrazcu ESPD zakriti podatki o zakonitih zastopnikih, pri čemer ne očita nedopustnosti ponudbe, ampak le kršitev pravice do vpogleda. Naročnik se ne strinja, da so vsi podatki v AJPES-u javni, saj ESPD obrazec zahteva bistveno več podatkov. Če pa so vsi podatki v AJPES-u javni, pa lahko vlagatelj podatke pridobi tam. Podobno velja glede očitka, da so pri podizvajalcu IMP Promont, d. o. o., zakriti podatki o drugih subjektih, ki sodelujejo v postopku, saj vlagatelj ne navaja podlage, zakaj naj bi to bil javen podatek, in prav tako ne navaja, kako naj bi to vplivalo na nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Enako velja za očitek, da naj ne bi bili navedeni deleži, ki jih partner RIKO, d. o. o., oddaja v podizvajanje. Vlagatelj ne navaja, zakaj bi ta podatek mora biti razkrit, niti ne navaja vzročne zveze z nedopustnostjo ponudbe. Po mnenju naročnika gre za podatek, ki izhaja iz zasebnega razmerja med ponudnikom in podizvajalcem in za katerega zakonodaja ne določa, da bi moral biti razkrit. Glede referenčnih poslov partnerja RZD International RRC naročnik navaja, da ti niso bili izvedeni na območju Slovenije, zato dokumentacija ni nastala pri nobenem državnem organu v Sloveniji in ne more biti informacija javnega značaja, vlagatelj pa ni predstavil nobenega dokaza, zakaj bi bilo treba dokumentacijo razkriti. Naročnik pri podizvajalcih ni dopustil vpogleda v referenčne posle, ki niso bili sklenjeni z osebo javnega prava, temveč gre za podatke iz pogodb zasebnega prava. Sklep o poslovni skrivnosti je sprejel partner RIKO, d. o. o., in se nanaša na vso ponudbo, pri čemer je ta partner pooblaščen za podpis in oddajo ponudbe v imenu konzorcija, kar je po mnenju naročnika skladno z zakonodajo. Naročnik navaja, da ne gre za presojo objektivnih kriterijev poslovne skrivnosti, temveč gre za subjektivne kriterije, saj je bil sprejet sklep o določitvi poslovne sposobnosti. Prav tako ni mogoče upoštevati prakse Upravnega sodišča in Informacijskega pooblaščenca, saj ta temelji na ZDIJZ, ki pa se v posopkih oddaje javnega naročila pred pravnomočnostjo ne uporablja. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogoja ali zahteve, ne smejo biti označeni kot poslovna skrivnost, tudi sicer pa z razpisno dokumentacijo ni mogoče izključiti določb ZGD-1. Naročnik je dolžan varovati podatke tudi v pozivih k dopolnitvi ponudbe, če v njih povzame podatke iz ponudbe, ki so varovani kot poslovna skrivnost. V konkretnem primeru glede na vrednost posla in pomembnost podatkov o poslovnih povezavah naročnik ugotavlja, da lahko razkritje samo manjšega dela dokumentacije ponudniku omogoči pridobitev pomembnih podatkov o sposobnosti konkurentov in povzroči odškodninsko odgovornost naročnika. Sklep dovolj določno opredeljuje katera dokumentacija je predmet varovanja, ZGD-1 pa ne določa, da bi bilo treba vse listine taksativno našteti. Namen vlagatelja očitno ni le preverjanje dopustnosti ponudbe, temveč tudi pridobivanje poslovnih podatkov konkurenčnih družb, zaradi česar je naročnik tudi vztrajal pri zakritju tistih listin, za katere ni podlage, da bi bile razkrite. V nadaljevanju se naročnik opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na razloge za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika:

- Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti prevzeta dela navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela. Zahteval je tudi, da mora biti iz ESPD obrazcev razvidno, kdo so partnerji, kdo je vodilni partner, ki jih zastopa, ter katera dela in za kakšno ceno vsak prevzema svoja dela. Izbrani ponudnik je ustrezno navedel vrste in vrednosti vseh del sodelujočih subjektov, razen za vodilnega partnerja RIKO, d. o. o., pri čemer pa naročnik poudarja, da glede na dejstvo, da vodilni partner ni predložil referenc za izkazovanje tehnične usposobljenosti in da je glede na navedbo vrste in vrednosti za ostale sodelujoče jasno, kakšen delež in katera dela prevzema vodilni partner. Naročnik meni, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z navodili, saj je zahteval, da morajo biti dela navedena tako, da jih je mogoče primerjati s predloženimi referencami, ni pa zahteval, da vodilni partner prevzame kakršnakoli dela, zato tudi predložitev reference z njegove strani ni bila potrebna. Naročnik je iz celotne dokumentacije lahko ugotovil vsebino del vodilnega partnerja, zato odprava pomanjkljivosti ni bila potrebna. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljem, da je ponudba izbranega ponudnika v nasprotju z gradbeno zakonodajo, saj je vodilni partner jasno navedel, katera dela prevzemajo drugi subjekti, iz česar je razvidno, katera dela bo prevzel sam. Gradbena zakonodaja ne omejuje združevanja v konzorciju in ne predpisuje minimalnih obsegov prevzetih del, navaja naročnik, in dodaja, da je gradbeni zakon začel veljati 1. 6. 2018, dopustnost ponudbe pa je treba presojati glede na predpise, ki veljajo v času oddaje ponudbe.
- Prevzeta dela podizvajalcev Iskra, d. d., in Vasutepitok Kft., so razvidna iz ESPD obrazca vodilnega partnerja. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, v čigavem obrazcu morajo biti dela navedena.
- Naročnik zavrača očitke o nedopustnosti izbrane ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnično in strokovno usposobljenost, saj je preveril izpolnjevanje pogojev in ugotovil, da vsi kadri in reference izpolnjujejo zahteve.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe in predložitvi dokazil. Ker v ponudbi sodelujejo subjekti iz drugih držav in je pridobivanje dokazil iz uradnih evidenc dolgotrajno, je izbrani ponudnik zaprosil za podaljšanje roka za dostavo dokazil, čemur je naročnik ugodil, ponudba pa je bila dopolnjena pravočasno. V postopku preverjanja in dopolnjevanja ponudbe ni prišlo do sprememb v delu, ki se nanaša na tehnično in strokovno usposobljenost. Obširna dokumentacija se nanaša na predložena dokazila v okviru izkazovanja neobstoja razlogov za izključitev, Izbrani ponudnik ni priglasil novega podizvajalca, ni nominiral novega kadra in ni priglašal novih referenc. V dopolnitvi so le dodatna pojasnila in dokumenti, ki izkazujejo že v sami ponudbi navedene podatke.
- Naročnik je preverjal izpolnjevanje zahteve iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe v zvezi s plačanimi obveznimi dajatvami in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi za vse ponudnike. Kot dokazilo je zahteval izpolnjen ESPD obrazec za vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, pridržal pa si je pravico zahtevati dodatne informacije ali dokazila o izpolnjevanju pogojev ali izjave ponudnika. Izbrani ponudnik je za podizvajalca Vasutepitok Kft. predložil zaprisežene izjave in dokazila, s katerimi je dokazal neobstoj izključitvenega razloga skladno z navodilom za pripravo ponudbe.
- Ponudbeni predračun je bil zaklenjen tako, da je bil omogočen le vnos cen na enoto mere. To pomeni, da so lahko ponudniki vnašali cene na enoto k predvidenim količinam, niso pa mogli posegati v posamezne postavke del ali količine. Zahteve, da ponudniki predračuna ne smejo spreminjati in da je dovoljen le vnos cen, je treba razumeti na način, da se ne sme posegati v postavke del in količine, saj v nasprotnem primeru ponudniki ne bi smeli vnašati niti ponudbenih cen v odklenjene celice. Spreminjanje barve in ozadja odklenjenih celic ne pomeni posega v predračun, saj ne vpliva na postavke ali količine in je popolnoma nepomembno za oblikovanje ponudbene cene in dopustnost ponudbe. Enako velja za zapis »#VRED!« v celicah, saj ta zapis ne vsebuje nobenih številčnih vrednosti. Za navedene celice sploh ni bilo predvideno, da se v njih zapiše vrednost, zaradi česar ta vpis ne vpliva na ponudbeno ceno. V delih, kjer količine niso navedene, cen ni bilo treba vnašati, saj teh niti ni mogoče oblikovati, če naročnik ne povprašuje po nobeni količini.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 27. 8. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 8. 2018 opredelil do navedb naročnika. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba, glede na to, da tako naročnik kot izbrani ponudnik izražata pomisleke o pravočasnosti predmetnega zahtevka za revizijo, opozoriti, da je Državna revizijska komisija o pravočasnosti zahtevka odločala že v pritožbenem postopku. Pri odločanju o pritožbi je Državna revizijska komisija upoštevala vsa dejstva in dokaze, ki so jih v postopku navedle oz. predložile stranke, in na podlagi njihove presoje dne 25. 7. 2018 izdala sklep št. 018-127/2018-5, v katerem je podrobno obrazložila razloge za svojo odločitev. Ker je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-127/2018-5 na podlagi ugotovitve, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel kot prepoznega, pritožbi ugodila in naročniku naložila, naj ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk o zahtevku za revizijo odloči v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN, v predmetnem revizijskem postopku pomisleki izbranega ponudnika oz. naročnika o nepravočasni vložitvi zahtevka za revizijo ne morejo biti več predmet presoje.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost, ter glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZGD-1 in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno. V zvezi z vprašanjem (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je bil sicer vpogled v ponudbo v večjem delu onemogočen, kljub temu pa meni, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnih in kadrovskih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na vprašanje dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija lahko obravnavala v tistih delih, ki so, upoštevaje dejstvo, da je bil del ponudbe izbranega ponudnika, v katerem so bili predloženi podatki o referencah in kadrih, označen kot poslovna skrivnost, dovolj konkretizirane, da je mogoča njihova vsebinska presoja. Pri obravnavi teh konkretiziranih navedb je Državna revizijska komisija sama vpogledala v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so bili vlagatelju na vpogledu zaradi oznake zaupnosti prikriti. Takšen način zagotavljanja pravnega varstva je skladen s prakso sodišča Evropske unije, kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji, ki dopušča, da v zaupne dele dokumentacije vpogleda organ pravnega varstva, da bi se na ta način zagotovilo ustrezno ravnovesje med pravico do učinkovitega pravnega varstva in pravico do varovanja zaupnosti podatkov. V konkretnem primeru bo torej ob obravnavi tistih konkretiziranih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, v zaupne dele ponudbe izbranega ponudnika vpogledala Državna revizijska komisija, s čimer bo na eni strani zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, na drugi strani pa bodo ustrezno zavarovani podatki, ki jih je izbrani ponudnik označil kot zaupne. Navsezadnje je treba ugotoviti, da tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo na več mestih predlaga, naj vpogled v zakrite dele ponudbe izbranega ponudnika opravi Državna revizijska komisija in pri tem preveri, ali je prišlo do nepravilnosti, ki so izpostavljene v zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je revizijske navedbe o nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika konkretiziral v delu, v katerem zatrjuje, da vodilni partner RIKO, d. o. o., ne bo izvajal nobenih del in da nima nobene reference ali kadra, prav tako pa naj pri določenih podizvajalcih v ponudbi izbranega ponudnika ne bi bilo navedeno, katera dela bodo opravljali in kakšna je njihova vrednost. Vlagatelj navaja tudi, da izbrani ponudnik ni predložil veljavnih referenc, saj naj predložena referenčna dela ne bi bila dokončana oz. naj ne bi bilo jasno, ali so subjekti iz ponudbe izbranega ponudnika tudi dejanski izvajalci referenčnih del. Ob tem vlagatelj konkretno izpostavlja vprašanje izpolnjevanja naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, v skladu s katero so morali ponudniki, ki so referenčna dela izvajali kot partnerji v skupnem nastopu, izkazati, da so referenčna dela dejansko izvedli, in zahtevo, da morajo biti prevzeta dela navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja tudi, da ni bilo mogoče preveriti, ali izbrani ponudnik nastopa z ustreznimi kadri, pri čemer to navedbo konkretizira v delu, ki se nanaša na podizvajalca Vasutepitok Kft. Vlagatelj namreč ocenjuje, da navedeni podizvajalec ob oddaji ponudbe ni izpolnjeval kadrovskih zahtev za odgovornega vodjo del, odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge ter odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge, saj je bil v dopolnitvi ponudbe predložen nov ESPD obrazec, ki je bil zakrit v delu, ki se nanaša na izobrazbo in kadrovsko usposobljenost, zaradi česar vlagatelj meni, da je v tem delu prišlo do nezakonite spremembe ponudbe.

Revizijske navedbe v zvezi z izpolnjevanjem naročnikovih zahtev glede prevzemanja in navajanja vrste del v ponudbi ter glede referenčnih in kadrovskih pogojev je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer sta dva izmed izmed elementov dopustnosti izpolnjevanje naročnikovih zahtev, kot so določene v razpisni dokumentaciji, ter izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročilu gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekt kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točki a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tiste, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, ali predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zahteve glede razdelitve del v primeru skupne ponudbe določil v točki 2.5.2 Navodil za pripravo ponudbe:

»Skupna ponudba je ponudba, v kateri kot ponudnik nastopa več gospodarskih subjektov (v nadaljevanju: partnerjev) skupaj. Partnerji so med seboj enakopravni in v razmerju do naročnika neomejeno solidarno odgovarjajo za izvedbo celotnega naročila. Iz obrazcev ESPD mora biti razvidno, kdo so partnerji, kdo je vodilni, ki jih zastopa ter katera dela in za kakšno ceno vsak prevzema svoja dela.

Naročnik si pridržuje pravico, da pred sklenitvijo pogodbe zahteva pisni dogovor o skupnem nastopanju, iz katerega bodo razvidna medsebojna razmerja in obveznosti vseh partnerjev.«

V točki 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil še posebna pravila za primere, ko ponudniki nastopajo s podizvajalci, pri čemer je med drugim zapisal:

»Ponudnik lahko določen del javnega naročila odda v izvedbo podizvajalcu v skladu s 94.čl. (ZJN-3).

V ponudbi s podizvajalci mora biti navedeno kateri del naročila in za kakšno ceno bo izvedel posamezni podizvajalec in kateri del naročila bo neposredno izvedel sam ponudnik kot glavni izvajalec.«

Referenčne zahteve je naročnik določil v točki 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je zapisal:

»3.2.3.3 Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati v zadnjih petih letih pred objavo predmetnega naročila naslednje uspešno izvedene referenčne posle:

a) izvedel dela na enem (1) projektu gradnje ali nadgradnje ali rekonstrukcije podsistema Infrastruktura (zgornji in spodnji ustroj proge) primerljivem (po naravi in kompleksnosti) razpisanim delom na podsistemu Infrastruktura. Vrednost izvedenih del spodnjega in zgornjega ustroja na projektu je morala znašati vsaj 20 mio EUR brez DDV in je bilo zanj pridobljeno uporabno ali obratovalno dovoljenje.
Projekt po naravi in kompleksnosti primerljiv razpisanim delom pomeni izvedbo del na železniški infrastrukturi, kot npr. novogradnja ali nadgradnja ali rekonstrukcija železniške infrastrukture, pri čemer mora biti jasno razvidno, da je ponudnik opravljal dela na zgornjem in spodnjem ustroju železniške proge.
b) izvedel dela na enem (1) projektu gradnje ali nadgradnje ali obnove podsistema Energija – Vozno omrežje, primerljivem (po naravi in kompleksnosti) razpisanim delom na podsistemu Energija – Vozno omrežje. Vrednost izvedenih del voznega omrežja na projektu je morala znašati vsaj 4,5 mio EUR brez DDV in je bilo zanj pridobljeno uporabno ali obratovalno dovoljenje.
Projekt mora biti po naravi in kompleksnosti primerljiv razpisanim delom pomeni izvedbo del na železniški infrastrukturi, kot npr. novogradnja, nadgradnja ali rekonstrukcija voznega omrežja odprte proge in postajnih tirov vsaj ene postaje s stikali voznega omrežja, pri čemer mora biti jasno razvidno, da je ponudnik opravljal dela na voznem omrežju.
c) izvedel dela na enem (1) projektu gradnje izvennivojskega križanja ceste v podvozu pod železniško progo v obratovanju, razpetine med krajnima opornikoma min 12 m. Vrednost izvedenih del na projektu je morala znašati vsaj 2 mio EUR brez DDV in je bilo zanj pridobljeno uporabno ali obratovalno dovoljenje.
d) uspešno izvedel vsaj eno naročilo, ki je zajemalo izvedbo protihrupnih ograj na prometni infrastrukturi v skupni dolžini PHO minimalno 1,5 km, katerih vrednost je znašala najmanj 1 mio EUR brez DDV.
e) uspešno izvedel vsaj en projekt pri izgradnji ali prestavitvi prenosnega plinovoda delovnega tlaka 50 barov ali več, dimenzije najmanj DN100mm, pri tem je moral plinovod vsebovati tudi izgradnjo ali rekonstrukcijo najmanj ene plinske merilno regulacijske postaje za prenos ali distribucijo zemeljskega plina.

dokazilo: izpolnjen ESPD obrazec za ponudnika (oddelek a dela IV)
Zaželeno je, da ponudnik v ponudbi priloži tudi referenčna potrdila potrjena s strani investitorja.

opombe:
Kot zaključek izvedbe gradnje oz. nadgradnje oz. rekonstrukcije oz. obnove oz. preureditve železniške infrastrukture se bo štelo pridobljeno potrdilo o prevzemu del ali pridobljeno obratovalno ali uporabno dovoljenje.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dodatna dokazila za posamezno referenčno delo.
V kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot partner v skupnem nastopu, mora izkazati, da je referenčna dela s katerimi izkazuje izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev dejansko izvedel.«

V zvezi z vprašanjem, kako morajo biti razdeljena in prikazana prevzeta dela v primeru, da v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov, je treba upoštevati tudi točko 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je naročnik med drugim določil:

»Gospodarski subjekt lahko v ponudbi nastopa kot samostojni ponudnik, kot glavni izvajalec, kot vodilni partner v skupni ponudbi, kot partner v skupni ponudbi, kot podizvajalec ali kot subjekt, ki ponudniku zagotavlja kapacitete za izvedbo predmetnega naročila. Če v ponudbi nastopa samo en gospodarski subjekt se šteje, da vsa dela, ki so predmet naročila prevzema sam kot samostojni ponudnik. Če v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov, vsak poleg osebnih podatkov navede tudi dela, ki jih prevzema, ter vrednost teh del (brez DDV). Prevzeta dela morajo biti navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela.«

V nadaljevanju točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil še:

»Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi mora glede na prevzeti posel predložiti zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti (izpolnjen natisnjen in podpisan ESPD obrazec preko internet strani: http://ejn.gov.si/espd), pri čemer na CD-ju v ponudbi priložijo tudi ESPD/je za vse gospodarske subjekte v .pdf verziji in v elektronski verziji .xml (»ponudnikov ESPD«, ki ga lahko naročnik pregleda na zgoraj navedeni internetni strani), ki je/so vsebinsko enak/i podpisanemu/im v ponudbi. Prevzeti posel lahko izvaja le gospodarski subjekt, ki izkaže izpolnjevanje zahtev naročnika iz teh navodil.«

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik od ponudnikov ni zahteval, da mora posamezni gospodarski subjekt (npr. vodilni partner) prevzeti določena dela ali določen odstotek del. Razdelitev del je torej prepustil ponudniku oz. sodelujočim gospodarskim subjektom v ponudbi, pri čemer pa je zahteval, da mora ponudnik v skupni ponudbi oz. ponudbi s podizvajalci za vsakega izmed sodelujočih gospodarskih subjektov (partnerje in podizvajalce) navesti, katera dela bo prevzel v izvedbo. V zvezi z vprašanjem, kako natančno so morali ponudniki navesti prevzeta dela, iz točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe izhaja, da je morala biti specifikacija del tako natančna, da je lahko naročnik opise prevzetih del primerjal z opisi referenčnih del. Naročnik je namreč, kot izhaja iz točke 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, za dokazovanje tehnične in strokovne sposobnosti ponudnika zahteval predložitev petih različnih referenčnih poslov, ki se morajo nanašati na različne segmente del. Iz dikcije »Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati…« izhaja, da je naročnik sicer dopustil, da so lahko reference kumulativno predložili tako partnerji kot tudi podizvajalci, ne da bi pri tem določil posebne zahteve za vodilnega partnerja v smislu obsega prevzetih del oz. izkazovanja referenc. Vendar pa je iz točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe razvidno, da je naročnik predvidel primerjavo navedenih referenčnih poslov z opisi prevzetih del in da je pri tem določil tudi, da mora subjekt predložiti zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti glede na prevzeti posel oz. da lahko prevzeti posel izvaja le gospodarski subjekt, ki izkaže izpolnjevanje zahtev naročnika.

Takšne zahteve so razumljive glede na namen predložitve referenc, saj naročnik z njimi preverja, ali je subjekt, ki prevzema določena dela v okviru skupne ponudbe, predložil tudi reference, ki izkazujejo njegovo usposobljenost za izvedbo del v prevzetem obsegu. Iz tega logično izhaja tudi zahteva po primerljivosti prevzetih del in del, ki jih je posamezen subjekt iz skupne ponudbe izvedel pri referenčnem poslu. Konkretno to npr. pomeni, da mora subjekt, ki v ponudbi prevzema izvedbo električnih inštalacij in opreme, izkazati, da je tudi pri predloženem referenčnem poslu izvedel primerljiva dela električnih inštalacij in opreme. Da pa bi naročnik lahko izvedel navedeno primerjavo in na njeni podlagi ugotavljal tehnično in strokovno usposobljenost ponudnika, potrebuje tako opis prevzetih del posameznega subjekta kot tudi opis referenčnih del. Opis prevzetih del posameznih subjektov iz ponudbe, ki je bil predviden tako v točkah 2.5.2 in 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe kot tudi v točki 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, torej ne služi le temu, da se naročnik seznani s tem, od katerega konzorcijskega subjekta lahko pričakuje izvedbo določenega dela naročila, temveč tudi ugotavljanju tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika za izvedbo naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da vodilni partner RIKO, d. o. o., ne bo izvajal nobenih del in da tudi ni predložil nobenih referenc in kadra, hkrati pa naj tudi za podizvajalca Vasutepitok Kft., ne bi bilo navedeno, ali bo sploh izvedel kakšna dela, čeprav bi lahko izvajal le tista dela, ki zahtevajo referenco. V zvezi z revizijskimi navedbami, da naj bi bila vloga vodilnega partnerja RIKO, d. o. o., v ponudbi izbranega ponudnika v nasprotju z gradbeno zakonodajo, je treba pojasniti, da je mogoče ravnanje naročnika in ponudnikov v postopku pravnega varstva, ki se vodi v skladu z določbami ZPVPJN, presojati z vidika pravil javnega naročanja in vsakokratne razpisne dokumentacije. V postopku pravnega varstva zoper odločitev o oddaji naročila je treba preveriti, ali je naročnik izvedel ocenjevanje ponudb v skladu z določbami ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije in ali je pri tem pravilno ugotavljal obstoj izključitvenih razlogov ter pogojev za priznanje sposobnosti in drugih zahtev iz ZJN-3 oz. razpisne dokumentacije. Predmet vsebinske presoje Državne revizijske komisije so zato lahko tiste revizijske navedbe, v katerih je vlagatelj zatrjeval kršitve pravil javnega naročanja oz. neizpolnjevanje naročnikovih zahtev, ki so bile določene v razpisni dokumentaciji.

Upoštevajoč navedeno izhodišče je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v tiste dele, v katerih bi ta moral v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije navesti dela, ki jih prevzemajo sodelujoči partnerji in podizvajalci. Izbrani ponudnik je, kot v vlogi z dne 2. 8. 2018, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo, navaja tudi sam, razdelitev del posameznih subjektov iz njegove ponudbe predstavil v ESPD obrazcu vodilnega partnerja RIKO, d. o. o., in sicer v razdelku II.b ter razdelku IV.c (oba navedena razdelka sta bila na vpogledu prekrita, zaradi česar vlagatelju v ta del ponudbe vpogled ni bil omogočen). Po vpogledu v ta del ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v razdelku II.b navedel, katera dela bodo prevzeli partner RZD International RRC in podizvajalci Obrt oprema, d. o. o., Vasutepitok Kft., MAP-Trade, d. o. o., Iskra, d. d., Tegrad, d. o. o., in IMP Promont, d. o. o. Hkrati je v razdelku IV.c ESPD obrazca navedel, kakšne deleže v odstotkih prevzema vsak izmed nominiranih podizvajalcev. Revizijske navedbe, da izbrani ponudnik za podizvajalce ni navedel vrste del in deležev, ki jih prevzemajo, oz. da določeni podizvajalci, ki zagotavljajo kader, ne prevzemajo tudi del in da zato ne izpolnjujejo zahtev iz točke 3.2.3.3. Navodil za pripravo ponudbe, zato niso utemeljene.

Vendar pa je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik pri partnerju RZD International RRC prevzeta dela opisal na splošen način, in sicer »delna izvedba zgornjega ustroja«, za vodilnega partnerja RIKO, d. o. o., pa sploh ni navedel, katera dela bo prevzel. Za tako splošen in nedoločen opis prevzetih del ni mogoče ugotoviti, da izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, v skladu s katero so morala biti prevzeta dela navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela. Način predstavitve prevzetih del v ponudbi izbranega ponudnika ne omogoča ugotovitve, kako sta si prevzeta dela razdelila vodilni partner RIKO, d. o. o., in partner RZD International RRC, saj je delitev del med njima popolnoma nejasna. Iz opisa, da partner RZD International RRC prevzema delno izvedbo zgornjega ustroja, ni mogoče ugotoviti, katera so tista dela, ki jih bo prevzel vodilni partner, ob čemer je treba upoštevati še, da tudi eden izmed podizvajalcev prevzema delno izvedbo zgornjega in spodnjega ustroja. Iz splošnega in nedoločnega opisa, da partner ter eden izmed podizvajalcev prevzemata delno izvedbo zgornjega oz. spodnjega ustroja, tako ni razvidna struktura prevzetih del, zaradi česar primerjava prevzetih del z opisom referenčnih del, ki je potrebna za presojo usposobljenosti za izvedbo naročila, ni mogoča.

Izbrani ponudnik in naročnik navajata, da je delež vodilnega partnerja RIKO, d. o. o., čeprav v ponudbi ni bil izrecno opisan, razviden na način, da vodilni partner pač prevzema vsa preostala dela, ki niso oddana drugim subjektom v ponudbi. Kot navaja izbrani ponudnik, naj bi bili določbi 4.1.2 in 2.5.2 Navodil za pripravo ponudbe v koliziji, pri čemer naj bi točka 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe ponudniku tudi omogočala, da se sam odloči, ali bo razdelitev del opisal le po vsebini ali le po vrednosti. Naročnik je, kot je razvidno iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, takšno predstavitev prevzetih del sprejel, saj je, kot navaja, glede na navedbo vrste in vrednosti del vseh ostalih sodelujočih gospodarskih subjektov jasno, kakšen delež in katera dela prevzema vodilni partner RIKO, d. o. o. Kot še pojasnjuje naročnik, ni zahteval, da bi vodilni partner prevzel kakršnakoli dela, zato tudi referenca vodilnega partnerja ni bila potrebna.

V zvezi s temi navedbami izbranega ponudnika in naročnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je razpisna dokumentacija v točkah 2.5.2 in 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe zahtevala, da mora ponudnik v ponudbi, v kateri nastopa več gospodarskih subjektov (ponudbenih partnerjev ali podizvajalcev), predstaviti vse subjekte in za vsakega izmed njih navesti, katera dela bo izvedel in za kakšno ceno. Zahteva po razdelitvi del velja tako za partnerje, ki so v skladu z naročnikovo določbo med seboj enakopravni in v razmerju do njega neomejeno solidarno odgovarjajo za izvedbo celotnega naročila, kot tudi za podizvajalce. Enaka zahteva glede predstavitve razdelitve del je zapisana tudi v točki 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je naročnik določil, da mora ponudnik v primeru, če v ponudbi nastopa več gospodarskih subjektov, poleg osebnih podatkov teh subjektov navesti tudi dela, ki jih subjekt prevzema, ter njihovo vrednost brez DDV. Izbrani ponudnik se ob tem sklicuje na določbo točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe v delu, v katerem je ta določala, da morajo biti dela navedena in strukturirana tako, da jih je po vsebini in/ali vrednosti mogoče primerjati s predloženimi referencami za ta dela. Na tej podlagi izbrani ponudnik pojasnjuje, da se je lahko sam odločil, ali bo prevzeta dela opisal po vrsti del ali vrednosti, pri čemer pa naj opis del sploh ne bi bil potreben v primeru, če partner ne prispeva referenc za namen izkazovanja tehnične usposobljenosti. Ne glede na možne razlage navedenih določb naročnikovih navodil pa je vendarle treba ugotoviti, da je razpisna dokumentacija v primeru nastopanja več subjektov v ponudbi zahtevala navedbo razdelitve del med subjekti z opisom vrste del kot oz. z določitvijo njihove vrednosti, pri čemer se določba točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, na katero se sklicuje izbrani ponudnik, nanaša na primerjavo med navedenimi prevzetimi deli in opisom referenčnih del. Ne glede na to, ali posamezen subjekt prispeva reference za izkazovanje usposobljenosti ali ne, je torej razpisna dokumentacija od ponudnika zahtevala, da za vsakega izmed sodelujočih subjektov predstavi dela, ki jih bo prevzel.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni jasno, kako je naročnik glede na splošen in nedoločen opis prevzetih del v ponudbi izbranega ponudnika za partnerja ter odsotnost opisa del za vodilnega partnerja primerjal prevzeta dela in opis referenčnih del in posledično kako je ugotavljal usposobljenost za izvedbo naročila. Kot je bilo že zapisano, je izbrani ponudnik za partnerja RZD International RRC navedel le, da prevzema delno izvedbo zgornjega ustroja, ne da bi ta dela natančneje strukturiral. Iz nedoločnega opisa delna izvedba zgornjega ustroja ni mogoče ugotoviti niti tega, katera dela bosta prevzela partner in eden izmed podizvajalcev, še manj pa to, katera dela bo prevzel vodilni partner. Takšno sklepanje, kot ga zatrjujeta izbrani ponudnik in naročnik v zvezi z ugotavljanjem prevzetih del vodilnega partnerja, bi bilo mogoče le, če bi bila prevzeta dela za posamezne subjekte v ponudbi strukturirana natančno po rekapitulacijah ponudbenega predračuna, ne pa v primeru splošnih opisov del, iz katerih ni razvidno, katera dela so dejansko prevzeta. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je izbrani ponudnik deleže v odstotkih navedel le za podizvajalce (v razdelku IV.c ESPD obrazca je izbrani ponudnik navedel le odstotke prevzetih del za podizvajalce, ne pa tudi za oba partnerja), na podlagi česar je mogoče izračunati, da podizvajalci prevzemajo 65 % del, vodilni partner in partner skupaj pa preostalih 35 % del. Ob tem je nadaljnja razdelitev med partnerjema popolnoma nejasna – iz ponudbe tako ni razvidno, koliko od 35 % del bo prevzel vodilni partner, koliko pa partner. Posledično tudi ni jasno, kako je lahko naročnik primerjal prevzeta dela z opisi referenčnih del. Naročnik namreč ni razpolagal niti s podatkom, katera dela bo prevzel partner RZD International RRC (zgolj iz opisa delna izvedba zgornjega ustroja tega ni mogoče ugotoviti), niti s podatkom, kolikšen del javnega naročila bo izvedel. Iz ponudbe niso razvidni podatki, na podlagi katerih bi lahko naročnik ugotavljal, ali so opisi referenčnih del, ki jih je izvedel partner RZD International RRC, ustrezni glede na dela, ki jih ta prevzema v ponudbi, niti niso razvidni podatki, katera dela in v kakšnem obsegu prevzema vodilni partner. Glede na podatek, do katerega je mogoče priti zgolj s sklepanjem, in sicer da partnerja skupaj prevzemata 35 % del, bi bilo možno, da partner RZD International RRC, ki je zagotovil referenco, prevzema večji delež od 35 %, ali pa da prevzema zgolj manjši, simboličen delež. V slednjem primeru bi se tako nujno, glede na določbo točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe v povezavi s točko 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, postavilo vprašanje, ali primerjava referenčnih del s prevzetimi deli sploh omogoča ugotovitev, da izbrani ponudnik izkazuje tehnično in strokovno usposobljenost za izvedbo naročila.

Iz točk 2.5.2 in 2.5.3 Navodil za pripravo ponudbe, pa tudi iz točke 4.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, izhaja, da mora ponudnik za vsakega izmed partnerjev in podizvajalcev navesti, katera dela bo prevzel. Naročnik v razpisni dokumentaciji res ni zahteval, da mora vodilni partner prevzeti določena dela, prav tako je dopustil, da reference predložijo različni gospodarski subjekti v ponudbi. Vendar pa je bila zahteva po tem, da mora ponudnik v primeru partnerske ponudbe oz. ponudbe s podizvajalci za vsakega izmed sodelujočih subjektov predstaviti, katera dela bo opravil, jasna. Prav tako je bila jasna določba, da mora biti predstavitev prevzetih del strukturirana na način, da je možna primerjava med prevzetimi deli ter opisom referenčnih del. Opis prevzetih del je bil potreben za to, da se naročnik seznani s tem, od katerega konkretnega subjekta lahko pričakuje izvedbo določenih del in po kakšni ceni, kot tudi za presojo primerljivosti referenčnih in prevzetih del v smislu ugotavljanja usposobljenosti ponudnika za izvedbo naročila.

Pri določanju izključitvenih razlogov, pogojev za ugotavljanje sposobnosti, tehničnih specifikacij in meril za izbiro najugodnejše ponudbe mora naročnik ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v razpisni dokumentaciji določene jasno, natančno in nedvoumno, oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). Ker naročnik določi zahteve, v skladu s katerimi morajo ponudniki predložiti ponudbe, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo, razlagati pa jih mora znotraj okvirov, kot izhajajo iz dikcije posameznih določb razpisne dokumentacije. Razširjanje, omejevanje (oženje) ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine pogoja oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo. Naročnik torej posameznim zahtevam in pogojem po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njega izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ne le ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti in načelom enakopravne obravnave, pač pa tudi kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Zahteve glede predstavitve razdelitve del med partnerje in podizvajalce so jasne in ne omogočajo razlage, da je ustrezen tudi splošen in nedoločen opis del zgolj pri posameznih subjektih iz ponudbe, ki niti ne omogoča ugotovitve, katera dela bo izvedel posamezen subjekt. Če je po eni strani dolžnost naročnika, da pripravi jasno, natančno in nedvoumno razpisno dokumentacijo, katere določila mora v postopku ocenjevanja in preverjanja ponudb tudi strogo upoštevati, je po drugi strani dolžnost ponudnika, da ponudbo pripravi skrbno in v skladu z naročnikovimi zahtevami. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbrani ponudnik ni upošteval jasnih navodil o tem, da mora v primeru sodelovanja več subjektov v ponudbi predstaviti njihove vloge in dela, ki jih prevzemajo, naročnik pa na podlagi tako pripravljene ponudbe ni mogel ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Naročnik je namreč spregledal, da je izbrani ponudnik vrsto prevzetih del navedel le za nekatere subjekte (pa še to na nedoločen način), ne pa tudi za vodilnega partnerja, pri čemer delež, ki ga bosta v okviru 35 % del izvedla vodilni partner in partner, ni določen. Niti iz dokumentacije postopka oddaje javnega naročila niti iz sklepa, s katerim je naročnik zavrnil zahtevek za revizijo, tako ni jasno, kako je naročnik prevzeta dela primerjal z referenčnimi deli partnerja RZD International RRC in kako je posledično ugotovil, da je predložena referenca ustrezna v smislu izkazovanja tehnične in strokovne usposobljenosti izbranega ponudnika, kar je tudi temeljni očitek vlagatelja.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da bi sicer lahko v primeru, če bi res obstajalo neskladje in če določenih dejstev ne bi mogel preveriti sam, od izbranega ponudnika na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3 zahteval dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo ponudbe. V zvezi s temi navedbami se postavlja vprašanje, kako je lahko naročnik sam ugotovil razdelitev del med partnerjema in enem izmed podizvajalcev v izbrani ponudbi, če so bila dela povsem nedoločno navedena le za partnerja in podizvajalca, brez navedbe vrednosti ali deleža prevzetih del za partnerja, za vodilnega partnerja pa sploh ne, zaradi česar je razdelitev del med temi subjekti popolnoma nejasna. Ob tem je treba pojasniti, da ima naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 res možnost zahtevati, da v primeru, če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih je predložil ponudnik, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, ponudnik v ustreznem roku predloži ustrezne dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacijo, vendar pa se sme predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanašati izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, mogoče objektivno preveriti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da zaradi nepopolnosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki se je nanašala na predstavitev razdelitve del med vodilnega partnerja in partnerja, naročnik ni imel zadostne podlage za ugotovitev, da je izbrani ponudnik s predložitvijo reference za partnerja RZD International RRC izpolnil zahteve iz točke 3.2.3.3. Navodil za pripravo ponudbe. V zvezi z revizijskimi navedbami, da tudi reference, ki so jih predložili podizvajalci v ponudbi izbranega ponudnika, niso ustrezne, saj naj referenčna dela še ne bi bila končana, poleg tega pa naj tudi ne bi bilo izkazano, da so podizvajalci, ki so referenčna dela izvedli kot partnerji v skupnem nastopu, referenčna dela tudi dejansko izvedli, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je vpogledala v ta del ponudbe izbranega ponudnika in ugotovila, da je vsak izmed podizvajalcev predložil reference za tisti del naročila, ki ga prevzema v ponudbi. Iz referenčnih potrdil je razvidno, da so referenčna dela izvajali subjekti, ki nastopajo v ponudbi izbranega ponudnika, hkrati pa je razvidno tudi, da se nanašajo na projekte, ki so že zaključeni. Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu so zato neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v okviru zatrjevanja o neizkazovanju tehnične in strokovne sposobnosti izbranega ponudnika navaja tudi, da je slednji ponudil neustrezno kadrovsko strukturo. Vlagatelju vpogled v podatke, katere kadre je izbrani ponudnik nominiral za izkazovanje kadrovske usposobljenosti, sicer ni bil omogočen, revizijske navedbe pa je konkretiziral v delu, ki se nanaša na podizvajalca Vasutepitok Kft. V zvezi z njim vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da podizvajalec ob oddaji ponudbe ni izpolnjeval kadrovskih zahtev za odgovornega vodjo del, odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge ter odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge, ob dopolnitvi ponudbe pa naj bi v tem delu prišlo do nezakonite spremembe ponudbe.

Naročnik je kadrovske zahteve določil v točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je zapisal, da mora ponudnik zagotoviti potrebne kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila, in sicer tako, da zagotovi delovno skupino, v kateri morajo biti vključeni strokovnjaki, ki izpolnjujejo zahteve iz podtočk 1 do 7 točke 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe. Zahteve za odgovornega vodjo del, odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge ter odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge je naročnik določil v podtočkah 1, 3 in 4 točke 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe, in sicer na naslednji način:

»1. odgovorni vodja del:

- ima strokovno izobrazbo s področja gradbeništva;
- je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS), oziroma izpolnjuje za ta vpis predpisane pogoje;
- je bil v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila odgovorni vodja del ali odgovorni vodja gradbišča pri izvedbi projekta gradenj, nadgradenj ali rekonstrukcij na železniški infrastrukturi v vrednosti najmanj 30 mio EUR brez DDV;

3. odgovorni vodja posameznih del za spodnji ustroj železniške proge:

- ima strokovno izobrazbo tehnične smeri;
- je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS), oziroma izpolnjuje za ta vpis predpisane pogoje;
- v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila je kot odgovorni vodja del ali kot odgovorni vodja posameznih del vodil izvedbo spodnjega ustroja železnice pri vsaj enem projektu gradnje ali nadgradnje ali rekonstrukcije železniške infrastrukture, pri čemer je znašala vrednost del spodnjega ustroja najmanj 6 milijonov EUR brez DDV;

4. odgovorni vodja posameznih del za zgornji ustroj železniške proge:

- ima strokovno izobrazbo tehnične smeri;
- je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pristojne poklicne zbornice v Republiki Sloveniji (IZS), oziroma izpolnjuje za ta vpis predpisane pogoje;
- v zadnjih 5 letih pred objavo predmetnega naročila je kot odgovorni vodja del ali kot odgovorni vodja posameznih del vodil izvedbo zgornjega ustroja železnice pri vsaj enem projektu gradnje ali nadgradnje ali rekonstrukcije železniške infrastrukture, pri čemer je znašala vrednost del zgornjega ustroja najmanj 10 milijonov EUR brez DDV za to vrsto del iz projektantskega predračuna.«

V točki 3.2.3.2 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik med drugim določil še, da mora ponudnik kot dokazilo za izpolnjevanje kadrovskih zahtev v ponudbi predložiti izpolnjen ESPD obrazec (oddelek a dela IV), pri čemer je bilo zaželeno, da priloži tudi referenčna potrdila, potrjena s strani investitorja. Ob tem si je naročnik pridržal pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila o zagotavljanju kadrovske sposobnosti (referenčna potrdila, dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument, fotokopijo diplome IWE, fotokopijo certifikata EN 287-1 itd.).

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je odgovornega vodjo del, odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge ter odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge zagotovil njegov podizvajalec Vasutepitok Kft. Iz razdelka IV.C ESPD obrazca za tega podizvajalca izhaja, da je kot odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge nominiral strokovnjaka Z. L., kot odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge pa strokovnjaka I. L. F. Kot je nadalje razvidno iz dokumentacije, je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 7. 3. 2018 (v katerega vlagatelj prav tako ni imel vpogleda) med drugim pozval, naj za nominirana vodji del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge pojasni, kolikšna je vrednost del zgornjega ustroja ter kolikšna je vrednost del spodnjega ustroja, saj iz priloženih referenčnih potrdil naročnik teh podatkov ni mogel razbrati. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 3. 4. 2018, s katero je dopolnil ponudbo, navedel, da sta vrednost del spodnjega ustroja ter vrednost del zgornjega ustroja razvidni iz dodatnih referenčnih potrdil, ki ju je predložil vlogi za dopolnitev ponudbe. Hkrati je pojasnil, da je strokovnjak Z. L. izvajal relevantno referenčno funkcijo za dela na spodnjem ustroju, strokovnjak I. L. F. pa relevantno referenčno funkcijo za dela na zgornjem ustroju. Vlogi, s katero je dopolnil ponudbo, je izbrani ponudnik predložil tudi nov ESPD obrazec za podizvajalca Vasutepitok Kft., v katerem je v razdelku IV.C navedel, da za odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge nominira strokovnjaka Z. L, za odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge pa strokovnjaka I. L. F.

Iz dopolnitve ponudbe je torej razvidno, da je izbrani ponudnik zamenjal odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj železniške proge in odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj železniške proge, saj je strokovnjak Z. L., ki je bil v prvotni ponudbi nominiran za odgovornega vodjo posameznih del za zgornji ustroj, postal odgovorni vodja posameznih del za spodnji ustroj, strokovnjak I. L. F., ki je bil v prvotni ponudbi nominiran za odgovornega vodjo posameznih del za spodnji ustroj, pa je postal odgovorni vodja posameznih del za zgornji ustroj. V ponudbi izbranega ponudnika je tako prišlo do spremembe, katere dopustnost je treba presojati z vidika petega odstavka 89. člena ZJN-3. Kot je bilo že zapisano, slednji določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oz. če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije pa se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ob tem določa, da ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati cene oz. vrednosti ponudbe (razen v primeru odprave računskih napak), ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da, čeprav ponudbe načeloma po poteku roka za ponudb ni mogoče spreminjati oz. popravljati, lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo. Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, ECLI:EU:C:2012:191; C-336/12, Manova, ECLI:EU:C:2013:647; C-324/14, Partner Apelski Dariusz, ECLI:EU:C:2016:214; C-387/14, Esaprojekt, ECLI:EU:C:2017:338 in C-131/16, Archus in Gama, ECLI:EU:C:2017:358) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika. Iz tega izhaja, da naročnik od ponudnika, čigar ponudba po njegovi oceni ni natančna ali v skladu s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, ne more zahtevati pojasnil. Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudba v določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote. Poziv naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z razpisno dokumentacijo in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč je Sodišče EU dopustilo popravo oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, mogoče objektivno preveriti.

Čeprav je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe zamenjal odgovorni vodji posameznih del za zgornji ustroj železniške proge in spodnji ustroj železniške proge, je treba ugotoviti, da s tem ni spremenil delovne skupine, s katero izpolnjuje kadrovske zahteve. V delovni skupini namreč ni prišlo do spremembe ali zamenjave kadrov, saj iste osebe, ki so bile v prvotni ponudbi predvidene za zasedbo ključnih funkcij, še naprej ostajajo v nespremenjeni kadrovski zasedbi. Izbrani ponudnik tudi ni spremenil identitete subjektov, katerih zmogljivosti uporablja, saj njegov podizvajalec Vasutepitok Kft., ki zagotavlja oba strokovnjaka, še naprej v nespremenjenem obsegu ostaja subjekt v njegovi ponudbi. Poleg tega je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik že v prvotni ponudbi za oba strokovnjaka predložil referenčni potrdili, iz katerih je razvidno, da sta oba strokovnjaka opravljala funkcijo odgovornega vodje na projektih, ki so obsegali tako dela na zgornjem kot tudi dela na spodnjem ustroju železniške proge. V dopolnitvi ponudbe izbrani ponudnik za strokovnjaka ni predložil novih referenc, temveč je zgolj pojasnil, kolikšna je vrednost že navedenih referenčnih del na zgornjem oz. spodnjem ustroju železniške proge. Že na podlagi prvotno predloženih referenc je torej mogoče ugotoviti, da sta strokovnjaka, predvidena za funkciji odgovornega vodje posameznih del na zgornjem in spodnjem ustroju, dejansko opravljala tudi referenčno funkcijo na projektu, ki je obsegal obe vrsti del. Na podlagi navedenega je zato treba ugotoviti, da v tem konkretnem primeru, v katerem ni prišlo do spremembe v kadrovski strukturi oz. v osebah delovne skupine, v katerem ni prišlo do spremembe v sestavi konzorcijske skupine in v katerem so bile že v prvotni ponudbi predložene reference, iz katerih je mogoče preveriti naravo referenčnega projekta obeh nominiranih strokovnjakov, ni prišlo do bistvene spremembe oz. takšne spremembe ponudbe, ki bi bila v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi tudi sicer pri dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika prišlo do nezakonitih sprememb. Vlagatelju ni bil omogočen vpogled v dokumentacijo postopka dopolnjevanja ponudb, zaradi česar meni, da je izbrani ponudnik spreminjal nominirane podizvajalce, kadre, reference itd. V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo, ki se nanaša na postopek dopolnjevanja ponudb, pri čemer je ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 7. 3. 2018 pozval, naj posreduje pooblastila za preverjanje izpolnjevanja pogoja nekaznovanosti za fizične in pravne osebe oz. potrdila, če z njimi razpolaga, ter dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točk 3.1.2, 3.1.3, 3.1.4, 3.2.1 in 3.2.2.2 Navodil za pripravo ponudbe. Prav tako ga je pozval, naj pojasni, ali ponuja eno izmed postavk v ponudbenem predračunu, za katero je v predračunu navedel ceno 0 EUR. V zvezi s predloženimi referencami je naročnik izbranega ponudnika še pozval, naj v delu, ki se nanaša na kadrovske reference, pojasni vrednost referenčnih del na spodnjem in zgornjem ustroju železniške proge, v delu, ki se nanaša na referenco iz podtočke c) iz točke 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe, pa naj pojasni, iz kje je razvidno izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 3. 4. 2018, s katero je dopolnil oz. pojasnil ponudbo, predložil zahtevano dokumentacijo, ki je bila potrebna za presojo izpolnjevanja zahtev v zvezi z nekaznovanostjo in ostalimi izključitvenimi razlogi oz. pogoji, ter pojasnil, da postavko v ponudbenem predračunu, za katero je navedel ceno 0 EUR, zagotavlja v okviru druge postavke. V zvezi z odgovornim vodjo posameznih del za zgornji in spodnji ustroj železniške proge je izbrani ponudnik pojasnil, koliko je znašala vrednost posameznih del, pri čemer je predložil še dodatno dokazilo referenčnega naročnika in nov ESPD obrazec, v katerem je zamenjal funkciji nominiranih strokovnjakov. Prav tako je izbrani ponudnik v zvezi z referenco iz podtočke c) iz točke 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe pojasnil, iz katerih delov referenčnega potrdila so razvidni podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev. Iz dopolnitve ponudbe je torej razvidno, da izbrani ponudnik ni zamenjal podizvajalcev, kadrov ali referenc, temveč je zgolj pojasnjeval oz. dopolnjeval že predložene dokumente v prvotni ponudbi. Ob tem je zamenjal le funkciji strokovnjakov, ki sta bila predvidena za odgovorni vodji posameznih del na spodnjem in zgornjem ustroju železniške proge, s čimer pa, kot je bilo že pojasnjeno, ni spremenil delovne skupine, zaradi česar ni mogoče govoriti o spremembi, ki bi nasprotovala določbi petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Glede postopka dopolnjevanja ponudb vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da izbrani ponudnik ponudbe ni dopolnil pravočasno. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dopisu z dne 7. 3. 2018, s katerim je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi, zahteval, da mora biti dopolnitev posredovana najkasneje do 19. 3. 2018. Izbrani ponudnik je naročnika z dopisom z dne 9. 3. 2018 prosil za podaljšanje roka, čemur je naročnik ugodil in rok za dopolnitev ponudbe podaljšal do 3. 4. 2018. Ker je izbrani ponudnik dopolnitev ponudbe naročniku posredoval dne 3. 4. 2018, ni mogoče ugotoviti, da bi bila izvedena nepravočasno, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali je naročnik preverjal zahtevo iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe v zvezi s plačanimi obveznimi dajatvami in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi, oz. ali je za podizvajalca Vasutepitok Kft. pridobil originalno potrdilo o izpolnjevanju te zahteve ali drugo potrdilo, prevedeno v slovenski jezik.

Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ki določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik v skladu s tretjim odstavkom 77. člena ZJN-3 sprejme potrdilo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. V skladu s prvim odstavkom 79. člena ZJN-3 lahko naročnik ob predložitvi ponudbe kot predhodni dokaz, da ponudnik ni v enem od položajev iz 75. člena ZJN-3, zaradi katerega bi lahko bil izključen iz sodelovanja v postopku javnega naročanja, namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme obrazec ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo. V tem primeru naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3 (sedmi odstavek 79. člena ZJN-3).

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik v točki 3.1.3 Navodil za pripravo povzel izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, kot dokazilo za izkazovanje neobstoja tega razloga pa je predvidel predložitev ESPD obrazca. Ob tem je določil še:

»Za navedbe, ki jih ni možno ali jih naročnik ne uspe preveriti v uradnih evidencah državnih organov ali organov lokalnih skupnosti si naročnik pridržuje pravico, da zahteva dodatne informacije ali (stvarna) dokazila o izpolnjevanju pogojev ali izjave podane pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali pristojnim organom poklicnih ali gospodarskih subjektov v državi, kjer ima gospodarski subjekt svoj sedež.«

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta za podizvajalca Vasutepitok Kft. predložil ESPD obrazec, v katerem je vsebovana izjava, da podizvajalec ni kršil obveznosti v zvezi s plačilom davkov in prispevkov za socialno varnost v državi, v kateri ima svoj sedež, ter v državi članici naročnika. Kot je bilo že zapisano, je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, med drugim tudi k dokazilom za izkazovanje neobstoja izključitvenega razloga, določenega v točki 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe. V dopolnitvi ponudbe je izbrani ponudnik tako za podizvajalca Vasutepitok Kft. predložil davčno potrdilo Državnega davčnega in carinskega urada, v katerem je potrjeno, da podizvajalec nima evidentiranega dolga in da ni v postopku prisilne izterjave. Hkrati je priložil tudi zapriseženo notarsko overjeno izjavo podizvajalca Vasutepitok Kft., v kateri ta med drugim izjavlja, da ne obstaja izključitveni razlog iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijske navedbe o tem, da naročnik za podizvajalca Vasutepitok Kft. ni preverjal obstoja izključitvenega razloga iz točke 3.1.3 Navodil za pripravo ponudbe oz. da ni dobil predvidenih dokazil, niso utemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še, da je izbrani ponudnik posegel v ponudbeni predračun, zaradi česar bi morala biti njegova ponudba izločena kot nedopustna. Te svoje navedbe vlagatelj utemeljuje s tem, da je naročnik v točki 4.1.4 Navodil za pripravo ponudbe, v kateri je zapisal pravila za oblikovanje ponudbenega predračuna, med drugim določil:

»V cenah ponudbenega predračuna morajo biti upoštevane vse zahteve iz specifikacije naročila. Predračuna ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos cen v naročnikov popis del s količinami.«

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je izbrani ponudnik spreminjal barve ozadja posameznih celic predračuna oz. barvo pisave, je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da barva pisave ne vpliva na posamezne postavke ali količine ter je z vidika vsebine predračuna popolnoma brezpredmetna. Prav tako je treba ugotoviti za revizijski očitek, da je izbrani ponudnik v dve celici vpisal besedilo »#VRED!«, saj gre za dele predračuna, ki ne vsebujejo nobene številčne vrednosti in za katere tudi ni bilo predvideno, da se vanj vpisujejo cene. Gre za celici, v kateri je naročnik vpisal le opombe v zvezi z dvema postavkama in ki nista v ničemer vplivali niti na vrednost ponudbe niti na vsebino ponudbenega predračuna. Revizijskim navedbam, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zaradi drugačnih barv v predračunu in vpisa besedila »#VRED!« v dve celici, v katerih so vsebovane le opombe, izločiti kot nedopustno, zato ni mogoče slediti.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni imel podlage v ponudbi izbranega ponudnika, ko je ugotovil, da je ta izpolnil referenčni pogoj iz točke 3.2.3.3 Navodil za pripravo ponudbe. Ker naročnik ni razpolagal s podatkom, katera dela bo prevzel vodilni partner in v kakšnem deležu, istočasno pa so bila prevzeta dela drugega partnerja opisana splošno in nedoločno, zaradi česar je njuna medsebojna delitev del nejasna, ni mogel opraviti presoje, ali predloženo referenčno delo drugega partnerja izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije oz. ali je z njim izkazana tehnična in strokovna usposobljenost za izvedbo naročila. Državna revizijska komisija je zato zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 43001-211/2017/55 z dne 31. 5. 2018. Državna revizijska komisija ob tem ni presojala, ali bi naročnik moral vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil. Državna revizijska komisija je namreč, ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije 018-275/2014-5, 018-110/2015-9, 018-78/2016-14) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), sledila predlogu vlagatelja in sama vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. V primeru, če bo naročnik ponovil postopek pregleda in ocenjevanja ponudb, naj pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz obrazložitve tega sklepa, pri čemer mora upoštevati določbe ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije. Če se bo pri tem odločil, da bo izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, pa mora upoštevati, da se lahko v skladu z določbo petega odstavka 89. člena ZJN-3 predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za revizijsko takso, in sicer v višini 25.000,00 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 12. 10. 2018


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:

 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
 GH HOLDING, storitvena družba, d. o. o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana
 RIKO, d. o. o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana
 RZD International RRC, Arkhangelskiy per 10A, 101000 Moskva, Rusija
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.