018-171/2018 Javno podjetje Azienda pubblica Marjetica Koper, d.o.o., s.r.l.

Številka: 018-171/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »dobavo in vzdrževanje prometne opreme« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELBI, d. o. o., Cesta 1. maja 75, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Javno podjetje/Azienda pubblica Marjetica Koper, d. o. o./s. r. l., Ulica 15. maja 4, Koper (v nadaljevanju: naročnik), 22. 10. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 11.463,01 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 31. 7. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005317/2018-B01, in 1. 8. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 146-333813) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018 obvestil sodelujoča ponudnika, da je izbral ponudbo ponudnika Janez, d. o. o., Ulica Juša Kozaka 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 9. 2018 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 obrazložitev dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018 ni skladna s tretjim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ker naročnik ni obrazložil stališča, da cena iz vlagateljeve ponudbe presega naročnikova zagotovljena sredstva, zaradi česar ni mogoče preizkusiti njegove razumnosti in pravilnosti,
 je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), saj je arbitrarno zavrnil vlagateljevo ponudbo kot cenovno nesprejemljivo, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral, ne da bi preveril, ali na dan poteka roka za predložitev ponudb (27. 8. 2018) pravna oseba in njeni trije zakoniti zastopniki niso bili kaznovani, zaradi česar je kršil drugi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20. 9. 2018 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in navedel, da je v ponudbi predložil tudi dva certifikata, izdana skladno z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011), ki bi ju pristojno ministrstvo odvzelo, če bi bil subjekt ali zakoniti zastopniki pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v 75. členu ZJN-3.

Naročnik je s sklepom št. 4/418-18 z dne 2. 10. 2018 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018 jasno in nedvoumno izhajajo razlogi, da se je vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve s ciljem, da je lahko uveljavljal in zaščitil svoje pravice ter preveril, ali je odločitev o oddaji javnega naročila utemeljena ali ne,
 je naročnik ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni dopustna, saj »je močno presegala zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo«, in jo je naročnik izločil že na podlagi zakona, zato njegovo ravnanje ni arbitrarno, temveč je skladno z načelom iz 7. člena ZJN-3,
 je izbrani ponudnik v ponudbi predložil obrazec ESPD z vključeno izjavo, da ni bil v katerem izmed položajev iz 75. člena ZJN-3, in izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo o nekaznovanosti,
 je preveril izjavo o nekaznovanosti tako, da je od ponudnikov že ob predložitvi ponudb zahteval izjavo, kot določa četrti odstavek 77. člena ZJN-3, zato zadeva št. 018-135/2018 ni primerljiva, »ob tem« pa »ne gre prezreti navedb izbranega ponudnika« iz vloge z dne 20. 9. 2018.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 36/037-18 z dne 5. 10. 2018 Državni revizijski komisiji poslal zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne »8. 9. 2018«, poslano 9. 10. 2018 po pošti priporočeno, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018, v katerem je v šestih točkah opisal oddajo obravnavanega javnega naročila, sodelujoča ponudnika obvestil, da je po merilu »cena opreme z rednim vzdrževanjem za 5 let (začetno plačilo 1. obrok + 23 plačil-obrokov (v EUR brez DDV) + višina stroška za 10.000.000 prehodov iz cenovne tabele (v EUR brez DDV)« (3. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) izbral ponudbo izbranega ponudnika (6. točka dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018) za vrednost 399.961,97 eurov brez DDV (prva alinea 4. točke dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018), saj je ugotovil, da je ta »v celoti dopustna« (5. točka dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018), za vlagateljevo ponudbo v vrednosti 771.753,90 eurov brez DDV (druga alinea 4. točke dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018) pa je ugotovil, da je »cenovno za naročnika nesprejemljiva in tako tudi nedopustna, zato se jo kot tako izloči« (5. točka dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018). Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da naročnik v zvezi z vlagateljevo ponudbo ni obrazložil odločitve o oddaji javnega naročila v obsegu, ki ga določa ZJN-3, in da je kršil ZJN-3, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je nasprotoval vlagatelju.

V drugem odstavku 90. člena ZJN-3 je določeno, da naročnik v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu z 89. členom ZJN-3 obvesti vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. Vsebino obrazložitve določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, pri čemer ta mora med drugim vsebovati »razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran« (del prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3).

Obrazložitev odločitve v postopku javnega naročanja ni sama sebi namen, saj ponudnikom zagotavlja informacije o poteku postopka javnega naročanja, o katerih jih mora naročnik seznaniti (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), s čimer naročnik zagotavlja transparentnost postopka javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Ponudniki se lahko tako na podlagi teh informacij odločijo, ali bodo zoper odločitev v postopku oddaje javnega naročila uveljavljali pravno varstvo (šesti odstavek 25. člena ZPVPJN) in jo izpodbijali. ZJN-3 sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah št. 018-139/2012, 018-237/2013, 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016, 018-139/2017, 018-196/2017, 018-216/2017 ali 018-089/2018) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno in konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno in dejansko podstat naročnikove odločitve.

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018 je razvidno, da je naročnik z njim obvestil sodelujoča ponudnika, da je oddal javno naročilo. Iz tega dokumenta je tudi razvidno, kateremu ponudniku ga je oddal in da to ni vlagatelj. Pri tem je iz tega dokumenta tudi razvidno, da vlagateljeva ponudba ni ugodnejša po vrednosti, prav tako pa je naročnik ne šteje za dopustno, kot je to sicer štel za ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik obrazložil svojo odločitev, vendar je v zadevi sporno, ali je pripravil njen obseg skladno s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v delu, ki se nanaša na »razloge za zavrnitev ponudbe«, saj je vlagatelj v primeru tega javnega naročila »neuspešen ponudnik, ki ni bi izbran« v smislu prve alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018 z besedilom »cenovno za naročnika nesprejemljiva« podal le zaključek glede na predstavljeno vrednost iz vlagateljeve ponudbe in s tem besedilom navedel, da vlagateljeve ponudbe ne more podrediti pod definicijo dopustne ponudbe iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ponudba je namreč dopustna v smislu iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 le, če »cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika«, naročnik pa je s sklicevanjem na cenovno nesprejemljivost povedal, da ima manj denarja na razpolago za nabavo predmeta javnega naročila, kot ga vlagatelj pričakuje glede na ponujeno ceno. Vendar naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018 ni navedel dejstev, ki bi vlagatelju omogočila preizkus zaključka, da »cena« »presega zagotovljen[a] sredst[va] naročnika«, niti iz njega ne izhajajo kakšni (upravičeni) razlogi, da mu teh dejstev ni bilo treba navesti (prim. četrti odstavek 90. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se obravnavana zadeva v ničemer vsebinsko bistvenem ne razlikuje od npr. zadev št. 018-139/2017, 018-196/2017, 018-216/2017 ali 018-089/2018, v katerih je ugotovila kršitev zaradi neobrazloženosti odločitev tedanjih naročnikov o zavrnitvi ponudbe tedanjih vlagateljev zaradi cen, ki presegajo naročnikova zagotovljena sredstva. Državna revizijska komisija zato tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da je naročnik kršil drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo alineo drugega odstavka 90. člena ZJN-3, njegovo ravnanje pa tudi ni skladno s 6. členom ZJN-3. Že ugotovitev te kršitve ZJN-3 je zadostna podlaga, da Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018.

Obravnava navedb, s katerimi je vlagatelj očital še druge kršitve, ni (več) pomembna, saj je vlagatelj že uspel z zahtevkom za revizijo in dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 36/031-18 z dne 29. 8. 2018.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila znova znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik mora sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3, pri čemer jo mora obrazložiti skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 in z njo seznaniti ponudnike (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 9.759,07 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.377 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.679,94 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 18,6 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 22,40 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 11.463,01 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 8. 9. 2018, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 11.463,01 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 22. 10. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije









Vročiti:
 Javno podjetje/Azienda pubblica Marjetica Koper, d. o. o./s. r. l., Ulica 15. maja 4, Koper,
 Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
 Janez, d. o. o., Ulica Juša Kozaka 1, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.