018-156/2018 Mestna občina Nova Gorica

Številka: 018-156/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v povezavi s 27. in 62. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006; v nadaljevanju: ZJZP), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva za sklenitev javno-zasebnega partnerstva »JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO ZA IZVEDBO PROJEKTA POSODOBITVE, UPRAVLJANJA IN VZDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVA GORICA« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Interenergo d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA NOVA GORICA, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 10. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O IZBORU PONUDNIKA«, št. 430-22/2017-92, z dne 10. 8. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 2.702,34 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

V postopku za sklenitev predmetnega javno-zasebnega partnerstva je bilo obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil objavljeno dne 4. 9. 2017, pod št. objave JN007935/2017-B01, ter dne 5. 9. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 169-346990. Dne 10. 8. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil »ODLOČITEV O IZBORU PONUDNIKA« (št. 430-22/2017-92 z dne 10. 8. 2018), iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Ljubljana, Litijska cesta 263, Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o izboru najugodnejše ponudbe je vlagatelj dne 23. 8. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Uveljavlja kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj naj bi mu naročnik v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) onemogočil vpogled v javne podatke o ceni ponujenih svetilk in reflektorjev, v specifikacije ponujenega blaga (najmanj v kataloško številko ponujenega modela blaga, tehnične liste, meritve in certifikate ENEC) ter v vse druge dokumente, ki vsebujejo podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru meril (predvsem garancijske izjave proizvajalca in ponudnika, svetlobnotehnične izračune in tabelo finančnega toka po posameznih letih za obdobje trajanja javno-zasebnega partnerstva). Zatrjuje nepravilnosti pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z meriloma, vezanima na garancijsko dobo za brezhibno delovanje svetilk (kjer zaradi varovanja poslovne skrivnosti ni bilo jasno, ali je garancijo dal proizvajalec ali ponudnik, od česar je odvisno točkovanje ponudbe) in kvaliteto ponujenih svetilk (glede na podatke, ki jih je pridobil vlagatelj, naj ponujene svetilke ne bi imele širšega temperaturnega območja delovanja in funkcije CLO, kar je oboje navedel izbrani ponudnik in na podlagi česar je bila ponudba višje točkovana). Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrana ponudba ni dopustna, saj ne vsebuje vseh zahtevanih certifikatov ENEC za vso ponujeno blago, ponujene svetilke pa naj ne bi imele niti zahtevane temperature barve svetlobe 3.000 K. Vlagatelj poziva naročnika oz. predlaga Državni revizijski komisiji, naj naročniku naloži, da vlagatelju omogoči vpogled v vse zahtevane dokumente v ponudbi izbranega ponudnika, na podlagi česar bo lahko dopolnil ali spremenil predmetni zahtevek za revizijo, oziroma, naj Državna revizijska komisija sama preveri v izbrani ponudbi relevantne dokumente ter izpodbijano odločitev razveljavi ter naloži naročniku povračilo priglašenih stroškov.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa SIMONIČ in VRANČIČ, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.n.o., Poljanski nasip 8, Ljubljana, se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 5. 9. 2018. Meni, da je utemeljeno označil dele (ponudbene) dokumentacije z oznako poslovne skrivnosti. Pojasnjuje, da:
- imajo ponujene svetilke in reflektorji zahtevano temperaturo barve svetlobe, temperaturno območje delovanja od –30 °C do +43 °C ter funkcijo CLO, kar je vse razvidno iz tehničnih specifikacij ponujene opreme;
- so v ponudbi ponujeni trije tipi svetilk in za vse se v tehnični specifikaciji nahajajo ustrezni trije certifikati;
- je vse garancije dal proizvajalec opreme in ne izbrani ponudnik;
- ne držijo navedbe oz. ugotovitve vlagatelja glede pomanjkljivosti svetlobnotehničnih izračunov in tabele finančnega toka – oboje je skladno z razpisnimi pogoji naročnika.

Naročnik je dne 19. 9. 2018 sprejel dokument »ODLOČITEV«, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov. Zatrjuje, da je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika skladno z določili 35. člena ZJN-3, pri čemer izpostavlja, da niti ne razpolaga s ponudbeno ceno niti s skupno ceno niti s ceno na enoto; izbrani ponudnik bo poplačan na podlagi dejansko doseženih prihrankov, naročnik pa razpolaga samo s finančno konstrukcijo projekta (tj. strukturo stroškov, ki jih izbrani ponudnik predvideva za investicijo), ki pa kljub detajlnemu prikazu ne more biti uvrščena v pojem cene. Vlagatelju je bila razkrita specifikacija (navedba proizvajalca in modela) vseh svetilk, ki jih bo uporabil izbrani ponudnik, pri čemer specifikacije ni mogoče razumeti na način, da zajema tudi »tehnične« specifikacije, tehnologije, tehnične podatke ipd. Prikrita sta bila finančna konstrukcija ter tehnološka rešitev, ne pa specifikacija ponujenega blaga. V zvezi z omejeno garancijsko izjavo proizvajalca naročnik navaja, da ni nikjer omejeval ali predpisal točno določene garancijske izjave proizvajalca; tovrstne omejitve so popolnoma običajne v vseh vrstah poslov. Navsezadnje je tudi vlagatelj priložil garancijsko izjavo, ki vsebuje določene pogoje, ki jim naročnik ob pregledu njegove ponudbe ni nasprotoval. Navaja, da je ob detajlnem pregledu in oceni ponudb v izogib sporu v zahtevku za revizijo tudi sam želel preveriti izpolnjevanje zahtev glede temperaturnega območja do +43 °C ter funkcije CLO, pri čemer je navedbe preveril neposredno pri proizvajalcu, ki je oboje potrdil. V zvezi z navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na certifikate ENEC, naročnik navaja, da so priloženi vsi zahtevani certifikati za vse ponujene modele svetilk, ter da na podlagi nekonkretiziranih oz. pavšalnih navedb vlagatelja ni mogoča bolj konkretna opredelitev naročnika (do takih navedb). V zvezi z navedbami vlagatelja o tem, da naj bi imele nekatere ponujene svetilke neustrezno barvo svetlobe, naročnik ugotavlja, da prisotnost dokumentov na spletni strani proizvajalca lahko povzroči določen sum, vendar navedenega še ni mogoče sprejeti kot končnega dejstva; proizvajalci na spletni strani objavljajo različne podatke, pri čemer je vsem večinoma skupno to, da so objavljeni podatki za tipsko oz. serijsko blago. To pa ne pomeni, da določeno blago ne more odstopati od zahtev ali biti celo izdelano po naročilu. V konkretnem primeru so bili predloženi katalogi, kjer je bila navedena ustrezna barvna temperatura svetilk.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 9. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 9. 2018 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da so v finančni konstrukciji navedene cene svetilk, kar bi moralo biti posledično razkrito. Pojasnjuje, zakaj je v okviru specifikacij ponujenega blaga pomembna kataloška številka izdelka: znotraj ene oznake družine ali modela svetilk obstaja več kataloških tipov svetilk z različnimi lastnostmi, zato zgolj navedba modela še ni specifikacija ponujenega blaga. Edini razlog, zaradi katerega izbrani ponudnik skriva kataloške številke ponujenih svetilk, naj bi bil po mnenju vlagatelja v tem, da te svetilke nimajo ustreznega certifikata ENEC. Zanika navedbe naročnika, da naj bi bila tudi njegova garancijska izjava omejena. Kot nenavadno označuje naročnikovo preverjanje resničnosti podatkov pri proizvajalcu; meni, da je bila ponudba izbranega ponudnika zato v nekem delu dopolnjena s pojasnilom proizvajalca (celo v tujem jeziku) in torej nezakonito spremenjena iz nedopustne v dopustno oz. so podana pojasnila vplivala na razvrstitev ponudbe v okviru meril, kar je tudi nezakonito. Vlagatelj izpostavlja še sum, da potrditev proizvajalca, prejeta po elektronski pošti, ni verodostojna – zlasti zato, ker ni podpisana od zakonitega zastopnika in žigosana. Poudarja, da je funkcija CLO odvisna od vgrajene predstikalne naprave v svetilki oz. reflektorju, ta pa je navedena na tehničnem listu in se mora skladati s tipom, navedenim v certifikatu ENEC. Vlagatelj tako za nekatere od ponujenih svetilk zatrjuje, da imajo (glede na certifikat) vgrajene predstikalne naprave, ki funkcije CLO ne omogočajo; v kolikor izbrani ponudnik v tehničnem listu navaja drugačen tip predstikalne naprave, pa bi morala biti certifikatu ENEC priložena dopolnitev certifikacijske hiše, da je o tem obveščena in da kljub spremembi potrjuje veljavnost certifikata; samo taka potrditev bi bila utemeljena.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik izvaja postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica. Za izvedbo projekta je naročnik sprejel Odlok o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 22/2016; v nadaljevanju: Odlok), v katerem je določil predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja ter način financiranja izvedbe projekta. Odlok je skupen akt, s katerim je naročnik sprejel odločitev, da se projekt posodobitve, upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju Mestne občine Nova Gorica izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva, hkrati pa je tudi akt o javno-zasebnem partnerstvu (četrti odstavek 1. člena Odloka). 4. člen Odloka določa, da se javno-zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki pogodbenega partnerstva, 9. člen Odloka pa, da se zasebnega partnerja izbere na podlagi javnega razpisa in da se javni razpis objavi na portalu javnih naročil ter na spletni strani Mestne občine Nova Gorica.

Na podlagi navedenih določil Odloka je naročnik na portalu javnih naročil dne 4. 9. 2017 objavil obvestilo o naročilu (št. objave JN007935/2017-B01) in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot je razvidno iz dokumenta »NAVODILA ZA IZDELAVO PRIJAVE, POGOJI IN MERILA« (v nadaljevanju: Navodila), je naročnik določil (3. točka Navodil), da bo zasebnega partnerja izbral v postopku javnega razpisa, ki se bo vodil kot konkurenčni dialog v skladu z 42. členom ZJN-3 ter na podlagi Odloka, ZJZP in Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s sprem.). Konkurenčni dialog je naročnik razdelil na tri faze: fazo kvalifikacije, v kateri je kandidatom priznaval usposobljenost za izvedbo projekta, fazo dialoga, v kateri je s kandidati identificiral možne rešitve ter usklajeval vsebino pogodbenega razmerja, ter fazo oddaje končne ponudbe, v kateri sta dva kandidata oddala ponudbi, naročnik pa je izmed teh dveh ponudb na podlagi meril iz Navodil izbral najugodnejšo. Kot je še razvidno iz Navodil, je naročnik v poglavjih B) in C) Navodil določil razloge za izključitev, pogoje za priznanje sposobnosti in merila na način, kot je to določeno v ZJN-3, hkrati pa je v točki 7 Navodil določil, da je pravno varstvo v predmetnem postopku zagotovljeno v okviru ZPVPJN.

Glede na navedeno je razvidno, da je naročnik postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta posodobitve, upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave izvedel v obliki pogodbenega partnerstva in da je postopek izvajal na podlagi zakona, ki ureja javno naročanje, pravno varstvo pa je zagotavljal na podlagi ZPVPJN. S tega vidika je zato treba ugotoviti, da naročnik izvaja javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo. Javnonaročniško partnerstvo je namreč oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljeno v drugi alineji 26. člena ZJZP (6. točka 5. člena ZJZP), in predstavlja odplačno razmerje med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (druga alineja 26. člena ZJZP). 27. člen ZJZP (v povezavi s 26. členom ter 5. in 6. točko 5. člena ZJZP) določa, da se v primeru, če nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, javno-zasebno partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za namene ZJZP ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško. V teh primerih se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oz. sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tako razmerje se po ZJZP šteje za javnonaročniško partnerstvo (prvi in drugi odstavek 27. člena ZJZP). Predmetno pogodbeno partnerstvo pa nima oblike javnonaročniškega razmerja le zaradi konkretnega načina izvedbe postopka, temveč tudi zaradi vsebine samega posla. V okviru projekta bo namreč zasebni partner zagotovil financiranje prenove javne razsvetljave ter bo v določenem časovnem obdobju izvajal upravljanje in vzdrževanje prenovljenega dela omrežja, naročnik oz. javni partner pa bo plačeval storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov oz. bo zasebnemu partnerju za storitve plačeval iz ustvarjenih letnih prihrankov energije (6. točka sklepa o začetku postopka in 1. točka Navodil). To je razvidno tudi iz 25. člena vzorca koncesijske pogodbe, v katerem je določeno, da se koncesionirana gospodarska javna služba financira iz plačil za storitve, ki jih opravi koncesionar v okviru izvajanja koncesijske dejavnosti iz sredstev proračuna koncedenta (v zvezi z naravo vsebine predmeta naročila prim. tudi sklep Državne revizijske komisije št. 018-239/2016-10). Ker gre torej v konkretnem primeru za sklenitev javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva, se pravno varstvo zagotavlja skladno z določbami ZPVPJN.

Med vlagateljem in naročnikom je v obravnavanem primeru sporno zlasti, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika pravilno ocenil kot dopustno ter ali jo je pravilno ocenil glede na merila.

Pravilnost naročnikovega ocenjevanja vlagateljeve ponudbe glede ustreznosti tehnične rešitve ponujenih svetilk in reflektorjev za osvetljevanje objektov je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN 3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki predpisujejo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

Kot je razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik po izvedeni drugi fazi konkurenčnega dialoga kandidatoma poslal dokument »POVABILO K ODDAJI KONČNE PISNE PONUDBE«, v katerem je med drugim navedel, da je zaželeno, »da je iz opisa ponujene končne tehnične rešitve ponudnika razvidno izpolnjevanje vseh ključnih zahtev skladno s Tehničnimi specifikacijami za prenovo javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorice. Razvidno pa mora biti najmanj:
- proizvajalec in model ponujenih svetilk, z navedbo števila posameznih kosov;
- izračunana poraba električne energije svetilk javne razsvetljave na prebivalca […];
- izračunan kazalnik učinkovitosti SLEEC […];
- izdelana končna finančna konstrukcija projekta, iz katere je razvidna višina investicije, razdelana po posameznih ključnih elementih investicije.«

V dokumentu »Tehnične specifikacije za prenovo javne razsvetljave v Mestni občini Nova Gorice«, junij 2018 (v nadaljevanju: Tehnične specifikacije) je naročnik navedel končne tehnične zahteve za izvedbo projekta, pri čemer je v 4. točki poglavja »4.1 Zahteve ki jih mora izpolnjevati nova javna razsvetljava« navedel:
»Predlagane svetilke javne razsvetljave morajo območje osvetljevati s temperaturo barvne svetlobe 3.000 K ±10% ali nižjo, razen na prehodih za pešce, kjer mora biti temperatura barve svetlobe 4.000 K ±10%.«

V razdelku »Dodatne tehnične zahteve za LED svetilke« istega poglavja je bilo navedeno med drugim še:
»[…] Svetilke morajo zadostiti pogojem standardov ENEC (European Norm Electrical Certification) glede varnosti električnih izdelkov, LED diode pa standarda EN 62471:2008, ki določa njihovo fotobiološko varnost in standarda CE.
Izpolnjevanje predhodno navedenih pogojev in standardov mora biti dokazano z ustreznimi certifikati, izdanimi s strani pooblaščenih institucij in dokazili izdanimi s strani proizvajalca svetilke. […]«
Smiselno enake zahteve predstavljenim so bile navedene tudi pod razdelkom »Dodatne tehnične zahteve za LED reflektorje«.

Merila za izbiro zasebnega partnerja je naročnik določil v dokumentu »POVABILO K ODDAJI KONČNE PISNE PONUDBE« v poglavju »OCENA PONUDBE«, pri čemer sta bili dve izmed teh meril tudi:
- garancijska doba za brezhibno delovanje svetilk (največ 20 točk od 105 možnih), pri čemer je bila garancija proizvajalca (glede na število let, za katere polno jamči za brezhibno delovanje) ovrednotena višje od garancije, izdane s strani ponudnika;
- kvaliteta ponujenih svetilk (največ 5 točk od 105 možnih), kjer je naročnik dodatno točkoval izpolnjevanje višjih zahtev od minimalno zahtevanih, in sicer:
»Temperaturno območje delovanja svetilk javne razsvetljave je nižje od -20°C in višje od +40 °C: 2 točki«,
»Svetilke imajo funkcijo za zagotavljanje konstantnega svetlobnega toka preko celotne življenjske dobe svetilke (CLO – constant lumen output): 2 točki« in
»Ponujeni reflektorji za osvetlitev objektov imajo možnost krmiljenja (časovni vklop/izklop ali upravljanje nivoja svetilnosti): 1 točka«.

Ponudba izbranega ponudnika vsebuje popis 11 različnih tipov svetilk in enega reflektorja z navedbo proizvajalca, modela (npr. proizvajalec D., model »3353 GARDA 4 model OSTALO«) in predvidenih količin posameznega tipa, pri čemer iz popisa niso razvidne navedbe kataloških številk. Na primerljiv način so ti izdelki identificirani tudi v dokumentih »IZRAČUN KAZALNIKA UČINKOVITOSTI SLEEC« in »SVETLOBNO TEHNIČNI IZRAČUNI« ter v tehničnih listih z navedbo lastnosti posamezne svetilke ali reflektorja. Upoštevaje navedeno je mogoče ugotoviti, da so za vsako od posameznih predvidenih svetilk in za reflektor predložena dokazila, iz katerih izhaja, da imajo vse svetilke in reflektor zahtevane vrednosti barvne temperature (tj. 3.000 K oz. za določene svetilke 4.000 K), funkcijo za zagotavljanje konstantnega svetlobnega toka preko celotne življenjske dobe svetilke (navedba »Constant lumen output« v tehničnih listih) ter temperaturno območje delovanja od –30 °C do +45 °C. V tem smislu navedbam vlagatelja o nepravilnem ocenjevanju po merilih ter neustrezni obravnavi ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne ne bi bilo mogoče slediti. Ker je izpolnjevanje teh zahtev razvidno že iz ponudbene dokumentacije, za rešitev obravnavane zadeve ni relevantna niti naročnikova komunikacija s proizvajalcem svetilk, ki bi jo bilo sicer obravnavati kot naročnikovo preverjanje obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročila in za katero je imel naročnik podlago v drugem odstavku 89. člena ZJN-3.

Vendar pa vlagatelj v nadaljevanju opozarja še, da ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje zahtevanih certifikatov ENEC za vse ponujeno blago. Ob tem, da vlagatelju vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika ni bil omogočen (do česar se Državna revizijska komisija na tem mestu ne opredeljuje posebej), vlagatelj zatrjuje, da sta bila v ponudbi za ponujene tri modele svetilk (reflektorjev) priložena zgolj dva certifikata ENEC ter da (v kolikor izbrani ponudnik ponuja specifične modele svetilk, ki odstopajo od tistih, ki so navedene na spletni strani proizvajalca) ponujeni modeli svetilk nimajo certifikatov ENEC. Zlasti vlagatelj izpostavlja, da ponujeni tipi svetilk Sella 1 in reflektor Cripto v barvi svetlobe 3.000 K nimajo certifikata ENEC – v zahtevku za revizijo izrecno zatrjuje, da se, ob upoštevanju podatkov v elektronskem katalogu proizvajalca na njegovi spletni strani (tudi priloga zahtevka za revizijo), v ponudbi izbranega ponudnika vsebovan certifikat ENEC z oznako CA04.09056, izdan s strani izdajatelja IMQ, nanaša na svetilke tipa Sella 1 z barvno temperaturo 4.000 K ter da nobena od certificiranih svetilk tega tipa nima temperaturnega območja delovanja do +43 °C in funkcije CLO. Naročnik se do teh navedb vlagatelja ni opredeljeno izjasnil, saj je izpostavil zgolj to, da naj bi bile navedbe vlagatelja nekonkretizirane in na ravni ugibanja možnosti obstoja neskladnosti, s čimer pa se ni mogoče strinjati.

Državna revizijska komisija pri presoji vlagateljevih navedb ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahajajo trije certifikati ENEC (dva izdana s strani izdajatelja IMQ, št. CA04.09055 in CA04.09056, in eden izdan s strani izdajatelja UL International Demko A/S, št. ENEC-00978), ki se nanašajo na določene artikle, opredeljene z nazivom proizvajalca D., tipom (npr. »3354 Garda 4«), kataloško oz. referenčno številko (npr. »330541-00«) in nekaterimi drugimi lastnostmi (npr. »32 LED / 64W«, »LED (700 mA)« itd.). Certifikata izdajatelja IMQ vsebujeta tudi list z opisom sestave vsakega od artiklov (tj. z opredelitvijo predstikalne naprave, modula LED itd.), na katerega se nanaša certifikat, pri čemer je za vsakega od teh sestavnih delov navedeno, ali in s kakšnim drugim delom je zamenljiv.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ponujenih svetilk in reflektorja ni opredelil tudi z navedbo kataloške oz. referenčne številke. V kolikor gre tri v ponudbi vsebovane dokumente proizvajalca svetilk »COMPLIANCE DECLARATION« razumeti na način, da se nanašajo na ponujene svetilke oz. reflektor z drugačno temperaturo barve svetlobe od standardne (izjave se namreč nanašajo na modele »3290 Sella 1 – Special version 3000K – SURGE 10kV – BIOPOWER 5 STEP«, »3291 Sella 1 – Special version 3000K – SURGE 10 kV – BIOPOWER 5 STEP« in »3353 Garda – Special version 3000K – SURGE 10kV – BIOPOWER 5 STEP«), tudi iz teh dokumentov izhaja, da kataloške številke oz. referenčne kode navedenih izdelkov sploh še niso bile določene, oziroma, da jih bo proizvajalec določil naknadno. Glede na navedeno tako v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, ali so ponujene svetilke zaobjete v obsegu predloženih certifikatov ENEC. V teh certifikatih namreč niso vsebovani izdelki z oznako ponujenih izdelkov (npr. »3353 GARDA 4 model OSTALO«), zgolj na podlagi splošnega naziva tipa svetilke (kot npr. »GARDA 4«) pa ni mogoče ugotoviti, da se certifikati nanašajo na vse mogoče izvedenke določenega tipa z različnimi kataloškimi oz. referenčnimi številkami, saj so izdelki v certifikatu opredeljeni ne le s splošno navedbo tipa, ampak tudi z navedbo kataloške oz. referenčne številke, v povezavi s katero iz prilog certifikatov izdajatelja IMQ (kot že pojasnjeno) izhaja tudi sestava teh posameznih izdelkov. Tudi iz naročnikovih navedb je mogoče razbrati stališče, da (vsaj nekatere) ponujene svetilke in reflektor (s sicer isto splošno oznako tipa, kot je navedena v certifikatih) ne predstavljajo tipskega oz. serijsko izdelanega blaga, pač pa blago, ki morebiti od tovrstnega odstopa ali je morda celo izdelano po naročilu. Ob upoštevanju vsega navedenega v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja iz predloženih certifikatov v ponudbi izbranega ponudnika tako ni mogoče ugotoviti, ali ponujene svetilke zadoščajo zahtevam ENEC, kar je nesporno bila zahteva naročnika.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev, da ponujeni izdelki izbranega ponudnika v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve iz dokumenta »POVABILO K ODDAJI KONČNE PISNE PONUDBE«, tako pa tudi ne podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna oz. taka, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo. Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O IZBORU PONUDNIKA« z dne 10. 8. 2018.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda in načela kontradiktornosti, v zvezi z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika po merilu garancijske dobe za brezhibno delovanje svetilk ter v zvezi z vsebino (pravilnostjo) svetlobnotehničnih izračunov in tabele finančnega toka; meritorna obravnava navedenega ne bi več mogla vplivati na sprejeto odločitev in vlagateljev položaj v predmetnem postopku.

Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki jih omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti v zvezi z jasno določenimi tehničnimi specifikacijami in načinom njihovega izkazovanja, ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov ter v celoti preveri dopustnost ponudbe ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo (upoštevajoč pri tem tudi izpostavljene tehnične zahteve). V kolikor pa bo naročnik ugotovil, da tehnične specifikacije, kot so določene, ne odražajo njegovih pričakovanj glede predmeta naročila, bo moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti in pri tem pripraviti dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da bo ponudnike jasno, natančno in nedvoumno seznanil z vsemi zahtevami, na podlagi katerih bo presojal dopustnost ponudb.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 26. 9. 2018 zahteval povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja in za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN), ob upoštevanju okoliščin primera, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 2.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.702,34 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka izdatkov v pavšalnem znesku, za katerih priznanje glede na vrednost spora v Odvetniški tarifi ni podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi z dne 26. 9. 2018 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 18. 10. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
- MESTNA OBČINA NOVA GORICA, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica,
- SIMONIČ in VRANČIČ, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.n.o., Poljanski nasip 8, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.