018-154/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Uprava Republike Slovenije za javna plačila

Številka: 018-154/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti za »menjavo zunanje požarne pregrade, vzpostavitev notranje požarne pregrade in aplikativne kontrole« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Unistar LC, d. o. o., Ljubljana, Litostrojska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Marko Pauletič, odvetnik v Kranju, zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 10. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.573,95 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 23. 7. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005087/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018 obvestil sodelujoča ponudnika, da je izbral ponudbo ponudnika S&T Slovenija, d. d., Leskoškova ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 10. 9. 2018 in predlagal, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi dejstvi in dokazi ter da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je naročnik:
 kršil 84. in 89. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ker je izbral ekonomsko manj ugodno ponudbo, odločitev o oddaji javnega naročila pa je izdal v nasprotju z 90. členom ZJN-3,
 napačno ocenil ponudbo izbranega ponudnika po merilu »Prepoznavnost rešitve za Endopoint Security«,
 kršil drugi odstavek 35. člena ZJN-3, ker mu je omejil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika v delih, ki se nanašajo na merila in specifikacijo ponujene opreme.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 9. 2018 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 430-98/2018-22 z dne 13. 9. 2018 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je ponudbi najprej ocenjeval in po njuni razvrstitvi ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, zato vlagateljeve ponudbe ni preveril in zato se v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018 ni opredelil, ali je vlagatelj predložil dopustno ponudbo,
 razpredelnica, ki je sestavni del obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018, vse podatke, ki so vplivali na ocenjevanje in razvrstitev ponudb, zato so jasno opredeljene vse značilnosti in prednosti ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljevo ponudbo, s tem pa je zagotovljena javnost podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3,
 so zahtevane tehnične specifikacije opredeljene v obrazcu 2/A »Priloge ponudbe / predračuna – zaupni del«, ki je sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
 so podrobne specifikacije oziroma kalkulacije cen in podrobne tehnične specifikacije ponujene opreme poslovna skrivnost, zato se teh podatkov javno ne objavlja in ne razkriva konkurenčnim ponudnikom, ta del ponudbe pa je kot zaupen določil tudi vlagatelj, zato vlagatelj neutemeljeno očita kršitev 35. člena ZJN-3,
 je iz tehničnega opisa ponujene opreme in diagrama Gartner za EndopointSecurity (EPP) iz januarja 2017 ter izjave oziroma potrdila proizvajalca/principala opreme CheckPoint z dne 4. 7. 2018, ki jih je izbrani ponudnik predložil k obrazcu 2/A, razvidno, da ponujena oprema CheckPoint uporablja antivirusne komponenete oziroma rešitve proizvajalca, katerega rešitev je diagramu Gartner prepoznana kot »zgoraj desno«,
 iz razpredelnice meril (11. točka I. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) je razvidno, da naročnik od predlaganih rešitev ne zahteva, da morajo biti v zadnjih 36 mesecih neprekinjeno uvrščene v diagram Gartner, temveč zadostuje najmanj ena uvrstitev v ta diagram kadar koli v 36-mesečnem obdobju,
 ni zahteval, da mora biti v diagram Gartner uvrščena blagovna znamka (brand) proizvajalca opreme, temveč tehnološka rešitev na področju antivirusne zaščite požarne pregrade (Endopoint Security – EPP), ki jo zagotavlja ponujena oprema, kar pomeni, da mora ponujena oprema, ne glede na blagovno znamko, uporabljati tehnološke rešitve najmanj enega proizvajalca antivirusne zaščite EPP, ki je uvrščen v diagram Gartner, saj bi sicer moral biti proizvajalec določene blagovne znamke strojne in programske opreme hkrati proizvajalec vseh komponent oziroma tehnoloških rešitev ponujene opreme, kar bi pomenilo kršitev načel iz 5. in 8. člena ZJN-3,
 je po spornem merilu pravilno ocenil ponudbo izbranega ponudnika z nič točkami in zato se razvrstitev ponudb ne spremeni.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-98/2018-23 z dne 14. 9. 2018 Državni revizijski komisiji poslal zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 9. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je ponudbi dveh ponudnikov razvrstil po štirih merilih (11. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in ugotovil, da je glede na način njihove uporabe najbolj ugodna ponudba izbranega ponudnika, ki je zaradi skladnosti z naročnikovimi pogoji in zahtevami tudi dopustna, zato jo je izbral. Vlagatelj se ni strinjal z ocenjevanjem ponudbe izbranega ponudnika po enem izmed meril, uveljavlja pa je tudi, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo. Naročnik je nasprotoval vlagatelju.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik pa lahko skladno s prvo povedjo iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 pri postopku naročila male vrednosti (kot tudi odprtem postopku) odloči, da se ponudbe najprej razvrstijo po merilih in se tudi predhodno preverijo z vidika ustreznosti zagotavljanja njegovih zahtev glede predmeta javnega naročila, preden se preveri, da ne obstajajo razlogi za izključitev najugodnejšega ponudnika in da so izpolnjeni pogoji za njegovo sodelovanje. Neodvisno od tega, da je naročnik pri oddaji naročila male vrednosti ravnal po četrtem odstavku 89. člena ZJN-3, je tako iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 kot četrtega odstavka 89. člena ZJN-3 razvidno, da naročnik pri oddaji naročila male vrednosti upošteva, kako so ponudbe razvrščene po merilih. Ekonomsko najugodnejša ponudba je tako le ponudba, ki je najbolje razvrščena glede na merila, ki jih je vnaprej določil naročnik. S tem naročnik zagotavlja upoštevanje transparentnosti postopka javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in enake obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Naročnik je v prvem odstavku 11. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba izbral ponudbo, ki »bo v seštevku zbrala najmanj točk ob izpolnjevanju vseh pogojev iz razpisne [dokument]acije«. Naročnik je v tabeli v nadaljevanju prvega odstavka 11. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naštel štiri merila (stolpec »Sklop«) ter jih opisal in določil, na kaj se nanašajo in kako jih bo uporabil (stolpci »Vsebina«, »Kriterij« ter »Odbitki in pribitki«). Naročnik je tako določil merila:
 »Cena rešitve« (stolpec »Sklop«), pri čemer se upoštevata »"Skupna cena", ki je sestavljena iz strojne opreme, programske opreme, naročnine, vzpostavitve delovanja in inicialne konfiguracije za 60 mesecev« in »Ponujena cena 60-mesečnega klicnega centra 24×7 in 4 mesečnih ur naročil in vzdrževanja« (stolpec »Vsebina«),
 »Zahtevnost rešitve« (stolpec »Sklop«), pri čemer se upošteva »Število delov« (stolpec »Vsebina«),
 »Prepoznavnost rešitve za UTM ali NGFW« (stolpec »Sklop«), pri čemer se upošteva »Prepoznavnost rešitve v zadnjih 36 mesecih po Gartner-ju« (stolpec »Vsebina«),
in
 »Prepoznavnost rešitve za Endopoint Security (EPP)« (stolpec »Sklop«), pri čemer se upošteva »Prepoznavnost rešitve v zadnjih 36 mesecih po Gartner-ju« (stolpec »Vsebina«) tako, da »Rešitev je prepoznana kot "zgoraj desno"« (stolpec »Kriterij«) prejme »0 točk« (stolpec »Odbitki in pribitki«), za »Rešitev je prepoznana kot "spodaj levo"« (stolpec »Kriterij«) »doda se 3 točke« (stolpec »Odbitki in pribitki«), za »Rešitev je prepoznana kot preostalo (diagonala)« (stolpec »Kriterij«) »doda se 2 točki« (stolpec »Odbitki in pribitki«) in za »Rešitve ni najti v diagramih« (stolpec »Kriterij«) »doda se 5 točk«.

Iz vpogleda v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018 je razvidno, da je naročnik v tabeli predstavil število točk po posameznih merilih, pri čemer je ponudba izbranega ponudnika skupaj zbrala 12 točk, vlagateljeva ponudba pa 14 točk (gl. razdelka v vrstici »Skupno število točk«). Naročnik je torej ponudbo izbranega ponudnika ocenil z manj točkami in jo glede na način uporabe meril, kot ga je določil v prvem odstavku 11. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, štel za ekonomsko bolj ugodno. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018 je tudi razvidno, da je naročnik po merilu »Prepoznavnost rešitve za Endopoint Security (EPP)« ponudbo izbranega ponudnika ocenil z nič točkami, vlagateljevo ponudbo pa s tremi točkami. Iz navedenega je tako razvidno, da je naročnik štel, da pri izbranem ponudniku »Rešitev je prepoznana kot "zgoraj desno"«, pri vlagatelju pa »Rešitev je prepoznana kot "spodaj levo"«. Da bi se izboljšal vlagateljev položaj pri ocenjevanju ponudb, pri čemer je treba upoštevati, da vlagatelj ni navedel, da je naročnik napačno ocenil njegovo ponudbo, bi bilo treba ugotoviti, da je naročnik kršil 11. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter s tem določbe ZJN-3 o ocenjevanju in izbiri ponudb, ko je štel, da pri izbranem ponudniku »Rešitev je prepoznana kot "zgoraj desno"«, saj bi bilo v primeru pribitka dveh točk ponudbi izbranega ponudnika, število točk izenačeno (14 točk) in bi naročnik za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe žrebal (drugi odstavek 11. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), zato bi vlagatelj imel možnost, da naročnik izbere njegovo ponudbo, v primeru pribitka bodisi treh bodisi petih točk pa bi vlagateljeva ponudba prejela manj točk kot ponudba izbranega ponudnika. Ponudba izbranega ponudnika bi jih namreč prejela bodisi 15 bodisi 17. Vlagatelj je navedel (str. 4 zahtevka za revizijo), da bi moral naročnik zaradi ponujene opreme proizvajalca CheckPoint ponudbi izbranega ponudnika pri spornem merilu pribiti tri točke in bi zato morala ponudba izbranega ponudnika prejeti 15 točk, kar bi bilo več točk, kot jih je prejela vlagateljeva ponudba. Vlagatelj je tudi navedel (str. 4), da je to najmilejša razlaga, saj bi moral naročnik ponudbi izbranega ponudnika pribiti pet točk.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz opisa »Prepoznavnost rešitve v zadnjih 36 mesecih po Gartner-ju« (stolpec »Vsebina«) ne izhaja, da bi morala biti rešitev v diagramu Gartner prepoznavna celotno obdobje 36 mesecev, temveč je relevantno že, ali se je kadarkoli v tem obdobju nahajala v diagramu Gartner.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da se merilo »Prepoznavnost rešitve za Endopoint Security (EPP)« (stolpec »Sklop«) nanaša na ocenjevanje prepoznavnosti rešitve, ne pa posameznih delov (komponent). Že iz merila »Cena rešitve« (stolpec »Sklop«), ki tudi uporablja pojem »rešitev«, izhaja, da ta pojem ne obsega le posameznih delov (komponent). Iz sklepa št. 430-98/2018-22 z dne 13. 9. 2018 je razvidno, da je naročnik navedel (str. 5), da »ponujena oprema CheckPoint uporablja antivir[u]sne komponente oziroma rešitve proizvajalca…….(*zaupen podatek), katerega rešitev je v Gartner diagramu prepoznana kot "zgoraj desno" ("leader")«. Iz citiranega zapisa je razvidno, da je naročnik ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika upoštevajoč posamezen del (komponento) rešitve, ne pa rešitev (kot njeno celoto). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik uporabil merilo »Prepoznavnost rešitve za Endopoint Security (EPP)« drugače, kot je določil v 11. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na podlagi tega ocenjevanja pa je tudi opravil izbiro, s čimer ni ravnal skladno s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3. Naročnikove navedbe iz sklepa št. 430-98/2018-22 z dne 13. 9. 2018 (str. 5–6) o upoštevanju načel iz 5. in 8. člena ZJN-3 bi bile v obravnavanem primeru relevantne pred iztekom roka za prejem ponudb, saj po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Tolmačenje merila, ki bi pri ocenjevanju ponudb določilo drugačen obseg uporabe od tistega, ki izhaja iz zapisanega besedila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, bi namreč pomenilo vsaj dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb.

Že ugotovitev o neskladnosti pri ocenjevanja po merilu »Prepoznavnost rešitve za Endopoint Security (EPP)« zadošča, da je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-98/2018-7 z dne 3. 9. 2018. Glede na sprejeto odločitev Državni revizijski komisiji ni bilo treba ugotavljati, ali je naročnik vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, saj ugotovitve o tem ne bi vplivale na sprejeto odločitev. Poleg tega je treba opozoriti, da je uveljavljanje pravice do vpogleda v dokumentacijo mogoče šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti (gl. peti odstavek 35. člena ZJN-3), zato morebitna kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo ne bi bila v vzročni zvezi s tem, ali je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila male vrednosti skladno z ZJN-3. Državna revizijska komisija še dodaja, da je primarno vlagateljev interes doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti, ne pa le doseči uresničitev pravice do vpogleda v dokumentacijo. Vlagatelj pa je, kot že ugotovljeno, uspel doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.719,98 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 688,50 eurov (1.500 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 839,97 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 11,48 eurov (25 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 14 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.573,95 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih izdatkov nad priznanimi, saj glede na vrednost naročila male vrednosti v OT ni podlage za drugačno ravnanje.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 20. 9. 2018 in so deloma prepis stroškovnika iz zahtevka za revizijo, deloma pa priglasitev nadaljnjih stroškov. O stroških, ki jih je vlagatelj že priglasil v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija že odločila, nadaljnjih stroškov pa mu ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija tudi sicer ne bi priznala »nagrade za zahtevo za nadaljevanje post.«, saj, neodvisno od tega, ali je vlagatelj vložil tako vlogo, ta vloga ne bi bila potrebna, saj mora naročnik po zavrnitvi zahtevka za revizijo že na podlagi zakonske rešitve (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) posredovati zahtevek za revizijo v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 3.573,95 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 10. 2018

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, Dunajska cesta 48, 1001 Ljubljana,
 odvetnik Marko Pauletič, Ulica Milene Korbarjeve 2, 4000 Kranj,
 S&T Slovenija, d. d., Leskoškova ulica 6, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.