018-129/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-129/2018-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Iskra, d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.10.2018


ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.


Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.11.2016, pod št. objave JN007011/2016, in v Uradnem listu EU dne 5.11.2016, pod št. objave 2016/S 214-389331.

Naročnik je dne 29.6.2017 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov, v kateri nastopa vlagatelj skupaj s partnerjema SŽ – ŽGP Ljubljana, d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana in AŽD Praha, s.r.o., Žirovnická 3146/2, Praga. Izpostavljeno odločitev je Državna revizijska komisija na podlagi vloženega zahtevka za revizijo razveljavila s sklepom, št. 018-153/2017-15, z dne 20.11.2017 (v nadaljevanju: odločitev, št. 018-153/2017-15).

Naročnik je dne 8.12.2017 sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov (1) Siemens AG Österreich, Siemensstrasse 90, Dunaj, (2) Siemens, d.o.o., Letališka cesta 29c, Ljubljana in (3) Ostria, d.o.o., Sojerjeva 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno. Izpostavljeno odločitev je Državna revizijska komisija na podlagi vloženega zahtevka za revizijo razveljavila s sklepom, št. 018-48/2018-7, z dne 13.4.2018.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 7.6.2018 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 6.6.2018 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katerim je predmetno javno naročilo (ponovno) oddal izbranemu ponudniku, medtem ko je je vlagateljevo ponudbo (ponovno) zavrnil kot nedopustno. Iz obrazložitve izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker vlagatelj stolpca F in K Tabele 4a ni izpolnil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer je naročnik izpostavil pozicije 56, 57 in 58 Tabele 4a. Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila nadalje navedel, da je vlagatelj v ponudbi podal opombe, s katerimi od naročnika zahteva določene aktivnosti, da ponudnik ne more od naročnika zahtevati dodatnih zahtev in da skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oddaja variantnih ponudb ni bila dovoljena.

Zoper izpostavljeno odločitev naročnika je vlagatelj z vlogo z dne 18.6.2018 vložil zahtevek za revizijo, s katerim primarno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da so bili ponudniki zavezani v stolpec K Tabele 4a vpisati lastno teoretično oceno števila zamenjav komponent v obdobju 20 let. Če je ponudnik naredil napačno teoretično oceno, bo v fazi izvajanja dolžan dobaviti in vgraditi opremo na svoje lastne stroške. Vlagatelj je, upoštevaje tirne situacije, v stolpcu K predvidel zamenjavo 5 komponent pri vgradnji 33 komponent pod pozicijama 56 in 57 Tabele 4a, prav tako je pri vgradnji 11 komponent pod pozicijo 58 Tabele 4a predvidel zamenjavo 5 komponent. Naročnik je ugotovil, da je vlagatelj sporne pozicije stolpca K ponudil skladno z zahtevami. Podatki iz stolpca K so se uporabili v okviru stolpca F, ki je relevanten v okviru merila za oddajo naročila. Vlagatelj soglaša z naročnikom, da sta stolpca F in K povezana, saj mora biti ponudnik, ki ponudi učinkovitejšo tehnologijo z manj okvarami in nižjimi stroški vzdrževanja, nagrajen z več točkami glede na ponudnika, ki ponudil manj učinkovito tehnologijo z višjimi stroški vzdrževanja. Ne držijo pa naročnikove navedbe, da med podatki, ki jih je vlagatelj navedel v stolpcu F in K, ni povezave. Vlagatelj je pod pozicijami 56, 57 in 58 v stolpcu F vpisal število potrebnih posameznih zamenjav iz stolpca K, pri čemer je na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila upošteval še soodvisnost od števila 100. Vlagatelj je tako pri izpolnjevanju stolpca F pri spornih pozicijah upošteval predvideno število zamenjav (tj. 5) iz stolpca K, saj je razumel, da se vrednosti iz stolpca K upoštevajo kot merilo v okviru stolpca F. V obeh spornih stolpcih F in K sta navedeni isti vrednosti potrebnih elementov zamenjav, ki pa se medsebojno razlikujeta le v načinu zapisa istega števila zamenjav. Pet zamenjav v 20 letih na 100 elementov predstavlja 5% vseh zamenjav pod postavkami 56, 57, in 58 na podlagi tirnih situacij vgrajenih komponent oz. 0,05. Ker ponudniki glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v stolpec F niso smeli vpisati %, je vlagatelj vpisal število 0,05. Takšna razlaga naročnikovih zahtev izhaja tudi iz naročnikovega odgovora na Portalu javnih naročil. Nelogično je, da bi moral vlagatelj v stolpcu F navesti število zamenjav na 100 vgrajenih elementov, ker 100 elementov ne bo vgrajenih, saj je naročnik njihovo število že določil glede na tirne situacije. Naročnik izkrivljeno razlaga vlagateljevo Tabelo 4a, ko zatrjuje, da vlagatelj ponuja vgradnjo 10.000 vsake izmed komponent pod spornimi postavkami. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik (iste) zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ves čas postopka oddaje javnega naročila razlaga na različne načine, saj je v predhodnih postopkih podal drugačno razlago. Naročnik je v vlogi z dne 26.10.2017 v predhodnem postopku pravnega varstva zahteve razlagal na način, kot jih razume vlagatelj, sedaj pa jih razlaga drugače, kar pri vlagatelju ustvarja zmedo, saj ne ve več, na kakšen način bi sploh moral izpolniti Tabelo 4a. Naročnik je vlagateljevo ponudbo zgolj v pozicijah 56, 57 in 58 ocenil kot nedopustno, kar pomeni, da naročnik ocenjuje, da je ponudba v pozicijah od 1 do 55 skladna z naročnikovimi zahtevami, čeprav je vlagatelj tabelo tudi v teh pozicijah izpolnil na enak način. Če zahteve različno razlaga že naročnik, ki jih je oblikoval, potem toliko bolj ne sme vlagatelju iti v škodo njegovo razumevanje zahtev. Zaradi možnih različnih interpretacij določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, so ponudniki predložili medsebojno neprimerljive ponudbe, zato naročnik javnega naročila na podlagi obstoječe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more oddati. Naročnikova razlaga ne omogoča povezljivosti stolpca K in F. Čeprav vlagatelj zaradi onemogočenega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ni mogel vpogledati, kako je sporno tabelo izpolnil izbrani ponudnik, pa je iz vlog izbranega ponudnika iz predhodnih postopkov pravnega varstva razvidno, da izbrani ponudnik pri izpolnjevanju stolpca F ni upošteval dejanske vrednosti števila predvidenih zamenjav, pač pa je pri vsakem elementu upošteval količino 100, kljub temu da 100 kosov ne bo vgrajenih. Takšno razumevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pomeni, da lahko ponudnik z bistveno višjo ceno vzdrževanja, ki jo bo plačal naročnik, prejme več točk pri ocenjevanju kot ponudnik s cenejšo ceno vzdrževanja. V utemeljitev navedenega vlagatelj predstavi več hipotetičnih primerov. Vlagatelj zavrača naročnikove navedbe, da naj bi predložil variantno ponudbo, saj je z opombami naročnika zgolj opomnil, da bo moral, ko bo želel, da se posamezna aktivnost izvede, izvajalcu podati dokumentacijo, ki bo natančno definirala izvedbo posameznega dejanja. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, s čimer je naročnik posegel v vlagateljevo pravico do pravnega varstva. Vlagatelj opozarja, da je potrebno ločiti med pravico do vpogleda, kot jo ureja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), in pravico do vpogleda, ki jo ureja ZPVPJN. Stranki je treba omogočiti vpogled v listinsko dokumentacijo oz. v ponudbo izbranega ponudnika, da lahko dostopa do dokazov in dokaže svoja zatrjevanja, saj je v nasprotnem primeru pravno varstvo pred Državno revizijsko komisijo nesmiselno. Petega odstavka 31. člena ZPVPJN, ki je namenjen enakosti strank v postopku, se ne sme razlagati v postopkovnem smislu (v smislu izvajanja materialne pravice, ki jo ureja 35. člen ZJN-3), temveč v vsebinskem smislu oz. zgolj v smislu pojma, kaj pravica do vpogleda vsebinsko pomeni. Če vlagatelj kljub oznaki njegove ponudbe za nedopustno izkaže aktivno legitimacijo, se ga v nadaljevanju postopka ne sme ovirati pri pridobivanju dokazov za svoje trditve o kršitvah z omejitvami, ki veljajo za izvrševanje pravice do vpogleda v materialnem smislu. Vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi napak v Tabeli 4a nedopustna. Izbrani ponudnik (in ne vlagatelj) je tisti, ki je izpolnil Tabelo 4a na način, da vrednosti iz stolpca F in K niso povezane. Poleg tega naj bi izbrani ponudnik predložil dve Tabeli 4a. Ker vlagatelj navedenega (zaradi onemogočenega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika) ne more preveriti in dokazati, zahteva, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana, je v vlogi z dne 27.6.2018, zavrnil vlagateljeve navedbe kot neutemeljene. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je dne 9.7.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da na ravnanje ponudnikov lahko vplivajo le zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila do poteka roka za oddajo ponudb, ne pa tudi naknadna naročnikova razlaga, ki se je pozneje v postopku pravnega varstva izkazala za nepravilno. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila je bila v spornem delu jasna, zato napake v vlagateljevi ponudbi ne pomenijo »neprimerljive« ponudbe, pač pa nedopustno ponudbo. Naročnik je v celoti sprejel stališče Državne revizijske komisije iz odločitve, št. 018-153/2017-15, kot lastno stališče. V izpostavljeni odločitvi je Državna revizijska komisija, enako kot naročnik v odločitvi o oddaji naročila, pojasnila, zakaj morajo biti podatki iz stolpcev F in K povezani na način, da se glede na maksimalen nivo odpovedi komponent, ki ga je na lastno tveganje predvidel ponudnik v stolpcu K, to število preračuna na 100 komponent, ki se uporabi pri izračunu po postavljenem merilu. Vlagatelj je tisti, ki spreminja razlago zahtev, saj je v predhodnem postopku zatrjeval, da je naročnik v stolpcu F predvidel matematično operacijo deljenje s 100 (elementov) in 20 (leti), sedaj pa zatrjuje, da so podatki iz stolpca F in K enaki, le način zapisa (istega števila) se razlikuje, ne da bi pojasnil, zakaj je, če je želel v stolpcu F in K zapisati isto število, to število v stolpcu F zapisal z decimalko, in iz katerega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj bi izhajalo, da morata biti števili enaki. Jasno je, da glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne bo vgrajenih 100 komponent, vendar pa je to število uporabljeno kot eden izmed elementov, da se izračuna vrednost posamezne ponudbe glede na merilo. Naročnik je na enak način in ob enaki razlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila preveril ponudbo izbranega ponudnika in vlagateljevo ponudbo. Pri izbranem ponudniku je podana ustrezna povezava med stolpcema F in K. Z namišljenimi primeri želi vlagatelj dokazati, da merilo ni ustrezno postavljeno, s čimer pa v tej fazi postopka ne more uspeti. S tem, ko je naročnik v Tabeli 1 predvidel stolpec opombe, ni dopustil, da ponudniki postavijo dodatne pogoje oz. zahteve. Opombe so namenjene temu, kar izraz opombe pomeni, ne pa postavljanju novih zahtev in pogojev ponudbe oz. zahtev do naročnika. V zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika naročnik zatrjuje, da ZPVPJN ni samostojna pravna podlaga za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, temveč se prilagaja določbam ZJN-3. Določbe ZPVPJN bi bile relevantne šele, če bi bila vlagatelju kršena pravica do vpogleda po ZJN-3. Dokler je vlagateljeva ponudba nedopustna in vlagatelj ne izkaže nasprotnega, vlagatelj nima pravice do vpogleda v izbrano ponudbo, saj mu vpogled ne more koristi. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik pravilno izpolnil Tabelo 4a in da izbrani ponudnik v ponudbo ni predložil dveh različno izpolnjenih Tabel 4a.

Vlagatelj v vlogi z dne 16.7.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik ponovno spreminja razlago svojih zahtev, saj sedaj zatrjuje, da je bilo potrebno v stolpcu F podatke iz stolpca K preračunati na 100 komponent, kar je vlagatelj storil. Naročnik je vlagatelju v odločitvi o oddaji naročila očital, da je pri izpolnjevanju stolpca F upošteval zamenjavo 10.000 komponent, namesto da bi upošteval 33 oz. 11 komponent. Naročnikova odločitev o oddaji naročila je sama s seboj v nasprotju, saj vlagatelju na eni strani očita, da bi moral pri izpolnjevanju stolpca F upoštevati število komponent iz tirnih situacij (kar se je upoštevalo v stolpcu K), na drugi strani pa zatrjuje, da bi moral vlagatelj vrednosti iz stolpca K preračunati na 100 komponent. Vlagatelj navaja, da ne držijo naročnikove navedbe, da je na takšen način dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila razlaga Državna revizijska komisija v odločitvi, št. 018-153/2017-15.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3).

Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila navedel dva razloga za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Kot prvi razlog je naročnik navedel, da vlagatelj Tabele 4a ni izpolnil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker med podatki, navedenimi v stolpcih F in K, ni povezave. Kot drugi razlog je naročnik navedel, da je vlagatelj v Tabeli 1 podal opombe, s katerimi je postavil dodatne zahteve. Vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da je Tabelo 4a izpolnil skladno s svojim razumevanjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje Tabele 4a, nejasna, posledično pa naročnik ni prejel primerljivih ponudb. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik tisti, ki ni izpolnil Tabele 4a skladno z naročnikovimi zahtevami, in zahteva vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj zavrača tudi naročnikove očitke v zvezi z opombami v Tabeli 1.

Prvi razlog, ki ga je naročnik navedel za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, se torej nanaša na izpolnjevanje Tabele 4a. Vprašanje izpolnjevanja Tabele 4a je že bilo predmet postopka pravnega varstva, ki ga je Državna revizijska komisija vodila pod opr. št. 018-153/2017. Izpostavljeni postopek pravnega varstva se je začel na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil takratni vlagatelj (tj. sedanji izbrani ponudnik) zoper naročnikovo odločitev, da se naročilo odda takratnemu izbranemu ponudniku (tj. sedanjemu vlagatelju). V takratnem postopku pravnega varstva je bilo (med drugim) vprašanje, ali je sedanji vlagatelj (takratni izbrani ponudnik) Tabelo 4a izpolnil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je v takratnem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju takratnih navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika, ugotovila, da način izpolnitve sporne tabele, kot sta ga predstavila naročnik in izbrani ponudnik (sedanji vlagatelj), ni skladen z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je s sklepom, št. 018-153/2017-15, z dne 20.11.2017 ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila takratno naročnikovo odločitev o oddaji naročila. V obravnavani zadevi je potrebno, ob upoštevanju tokratne trditvene podlage strank in izbranega ponudnika, presoditi, ali je naročnik upravičeno zaključil, da vlagatelj Tabele 4a ni izpolnil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Predmet javnega naročila je dobava in vgradnja SV naprav in sistema za daljinsko vodenje prometa (v nadaljevanju: SV sistem) ter podpora vzdrževanju SV sistema. Naročnik je v 3. in 4. točki Knjige 4, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ter v 4.1.5. točki Navodil za pripravo ponudbe, ki so del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zahteval, da ponudniki v zvezi z vzdrževanjem SV sistema v ponudbi predložijo izpolnjene vnaprej pripravljene tabele (in sicer tabele od 1 do 4b), ki so del Knjige 4. V zvezi z izpolnitvijo vsake izmed tabel je naročnik podal podrobna navodila, predstavil pa je tudi namen vsake posamezne tabele.

V sporni Tabeli 4a so ponudniki (med drugim) predstavili:
1) garantiran maksimalen nivo odpovedi vgrajenega SV sistema, in sicer ponudniki jamčijo, da vgrajenih komponent v naslednjih 20 letih ne bo potrebno zamenjati v večjem obsegu, kot izhaja iz stolpca K; če bi bilo potrebno večje število zamenjav od garantiranega maksimalnega nivoja odpovedi, le te izvede izvajalec na svoje stroške (glej točki 1.b in 1.c Knjige 4 in 9. člen Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju, Knjiga 2, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila),
2) cenik, po katerem bo naročnik v fazi izvedbe oz. 20 let po primopredaji vgrajenega SV sistema do maksimalnega nivoja odpovedi naročal komponente in preventivne posege; v okviru navedenega so relevantne cene, navedene v stolpcu E in M (glej točki 1.b in 1.c Knjige 4),
3) podatke, ki predstavljajo podlago za ocenjevanje ponudb v okviru enega izmed meril za oddajo javnega naročila (in sicer po merilu »celotni stroški korektivnega in preventivnega vzdrževanja (na 100 elementov), vključno s storitvami, za obdobje 20 let (za ocenjevanje)«, ki je uteženo z 10% ponderjem); v okviru navedenega so relevantni podatki, navedeni v stolpcih E, F, H in I (glej točki 3.1.4.b in 3.1.4.g Knjige 4 in točko 3.2 Navodil za pripravo ponudbe),
4) podatke, ki predstavljajo podlago za določitev pogodbene vrednosti Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju; v okviru navedenega so relevantni podatki, navedeni v stolpcih E, K, N in M (glej točki 3.1.4.a in 3.1.4.h Knjige 4 ter Pogodbo za izvajanje podpore vzdrževanju, Knjiga 2).

Da so ponudniki v Tabeli 4a predstavili (1) podatke, relevantne v okviru merila za oddajo javnega naročila, (2) podatke, relevantne v okviru pogodbene vrednosti pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanja, ter (3) podatke, ki predstavljajo ponujen maksimalen nivo odpovedi vgrajenega sistema, med strankama ni sporno. Prav tako med strankama ni sporno, da so podatki, navedeni v stolpcu F, relevantni v okviru merila za oddajo javnega naročila, da so podatki, navedeni v stolpcu K, relevantni v okviru pogodbene vrednosti in da slednji podatki predstavljajo tudi garantiran maksimalen nivo odpovedi vgrajenega sistema. Med strankama pa je sporno, kako so ponudniki izpolnili stolpca F in K oz. na kakšen način so ponudniki, glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, oblikovali podatke, ki so jih vpisali v stolpca F in K.

Vlagatelj zatrjuje, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje Tabele 4a, nejasna, posledično pa naročnikove zahteve omogočajo različno interpretacijo. V zvezi z navedenim gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik dolžan v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve in merila za oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako. Navedeno izhaja iz načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Prav tako gre pritrditi vlagatelju, da morajo biti ponudniki, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), v enakem položaju tako ob pripravi ponudb kot tudi takrat, ko naročnik ocenjuje predložene ponudbe.

Vlagatelj očitke o nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila utemeljuje z lastnim razumevanjem naročnikovih zahtev in z navedbami, da naročnik tekom postopka oddaje javnega naročila spreminja interpretacijo spornih določb.

V zvezi s slednjimi navedbami gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik zahteve v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a v predhodnem postopku pravnega varstva razlagal na drugačen način, kot jih je razlagal ob (ponovnem) pregledu in ocenjevanju ponudb. Naročnik je namreč v predhodnem postopku pravnega varstva zahteve v zvezi s Tabelo 4a razlagal na podoben način, kot ga je predstavil vlagatelj v zahtevku za revizijo. Vendar vlagatelj z izpostavljenim dejstvom ne more izkazati nejasnosti naročnikovih zahtev. Tudi če je naročnik sporne zahteve v predhodnem ocenjevanju ponudb in v predhodnem postopku pravnega varstva razlagal na drugačen način, kot jih je razlagal ob tokratnem ocenjevanju ponudb in v tem postopku pravnega varstva, to še ne pomeni, da sporne zahteve omogočajo naročnikovo prejšnjo razlago. Poleg tega naročnikovih stališč, izraženih ob predhodnem ocenjevanju ponudb in v predhodnih postopkih pravnega varstva, ni mogoče šteti za del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik namreč po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3). Tako kot je potrebno dopustnost ponudb presojati zgolj na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je obstajala ob izteku roka za prejem ponudb, je tudi presojo o (ne)jasnosti naročnikovih zahtev potrebno opraviti glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je obstajala ob poteku roka za predložitev ponudb in na podlagi katere so ponudniki pripravili in predložili ponudbe. Naročnikovo ravnanje, ki časovno in vsebinsko sledi poteku roka za prejem ponudb, ne more povzročiti nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ob pripravi ponudbe namreč ponudniki z (naknadno) naročnikovo razlago dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso seznanjeni, zato naročnikova razlaga ne more vplivati na pripravo ponudb in posledično tudi ne more povzročiti neprimerljivosti predloženih ponudb. V obravnavanem primeru zato naročnikova interpretacija zahtev, ki jo je po poteku roka za predložitev ponudb podal v predhodnem postopku pravnega varstva (in ki se je, ob upoštevanju takratne trditvene podlage, izkazala za nepravilno), ne more biti relevantna za presojo o nejasnosti naročnikovih zahtev ter posledično tudi ne za presojo, ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila omogočala oddajo primerljivih ponudb. Vlagatelj zato s sklicevanjem na naročnikovo razlago v predhodnem postopku pravnega varstva ne more izkazati, da je naročnik zahteve v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a oblikoval na nejasen način.

Vprašanje, na kakšen način je naročnik razlagal sporne zahteve v predhodnih postopkih pravnega varstva, tudi ni relevantno za presojo zakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji naročila. Pritrditi gre sicer vlagatelju, da mora naročnik merila enako vrednotiti skozi celoten postopek javnega naročanja. Vendar navedeno (zgolj) pomeni, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti merila za oddajo javnega naročila, kot jih je vnaprej opredelil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in da mora naročnik pri ocenjevanju vseh ponudb enako razlagati merila, torej da naročnik ne sme meril razlagati različno pri ocenjevanju različnih ponudb. Ni pa mogoče naročniku očitati kršitev pri sprejemu (te) odločitve o oddaji naročila, če je pri predhodnem ocenjevanju ponudb uporabil razlago zahtev, ki iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, ob ponovnem ocenjevanju ponudb (katerega posledica je sprejem izpodbijane odločitve) pa je (vse) ponudbe ocenjeval ob upoštevanju razlage zahtev, ki jo jezikovni znaki teh zahtev omogočajo. Nasprotno bi namreč pomenilo, da naročnik zaradi uporabe razlage zahtev, ki se je v postopku pravnega varstva izkazala za nepravilno, ne more opraviti ponovnega ocenjevanja vseh ponudb. Če je naročnik zakonito izvedel postopek oddaje javnega naročila do ocenjevanja ponudb oz. je do naročnikovih kršitev prišlo šele pri ocenjevanju ponudb in posledično pri sprejemu odločitve o oddaji naročila, ni potrebe po razveljavitvi predhodno zakonito izvedenega postopka, pač pa je sorazmeren ukrep, da se odpravijo naročnikove kršitve pri ocenjevanju ponudb in pri sprejemu odločitve o oddaji naročila. Pri ponovnem ocenjevanju ponudb pa mora naročnik uporabiti razlago zahtev, ki je v okviru, ki ga jezikovni znaki teh zahtev omogočajo. V tem postopku je zato lahko zgolj relevantno, ali je naročnik ponovno ocenjevanje ponudb izvedel ob upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in ali je naročnik vse predložene ponudbe (torej v obravnavanem primeru tako vlagateljevo ponudbo kot ponudbo izbranega ponudnika) ocenjeval ob upoštevanju istih zahtev oz. iste razlage.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti smiselnim revizijskim navedbam, da je naročnik ob ocenjevanju ponudbe vlagatelja spreminjal interpretacijo zahtev v zvezi s Tabelo 4a. Zgolj dejstvo, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila zgolj za pozicije 56, 57 in 58 vlagateljeve Tabele 4a ugotovil, da te niso izpolnjene skladno z naročnikovimi zahtevami, ne pomeni, da je naročnik za pozicije od 1 do 55 Tabele 4a (ki naj bi jih vlagatelj izpolnil na enak način kot pozicije od 56 do 58) ugotovil, da jih je vlagatelj izpolnil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. da je naročnik pri presoji teh pozicij uporabil razlago, za katero se zavzema vlagatelj. Poudariti gre, da se naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila ni opredelil, ali je vlagatelj pozicije od 1 do 55 Tabele 4a izpolnil skladno z naročnikovimi zahtevami. Takšna naročnikova opredelitev pa tudi ni bila potrebna, saj, kot to smiselno zatrjuje tudi naročnik, že ugotovitev o eni nepravilno izpolnjeni poziciji onemogoča oddajo javnega naročila vlagatelju. V zvezi z vlagateljevimi navedbami v vlogi z dne 16.7.2018, da naročnik ni »kategorično zanikal, da vlagateljeve ponudbe v postavkah od 1 do 55 ni preverjal oz. ocenjeval z vidika razpisnih zahtev, kot jih razume vlagatelj« in da je nezanikana dejstva potrebno šteti za priznana oz. da je potrebno kot dokazano šteti, da je naročnik pozicije od 1 do 55 vlagateljeve Tabele 4a presojal ob upoštevanju razlage, kot jo ponuja vlagatelj, gre pojasniti, da iz naročnikove odločitve, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo, izhaja, da naročnik vlagateljeve ponudbe v izpostavljenih pozicijah ni preverjal. Naročnik je namreč navedel, da »četudi bi bila« vlagateljeva Tabela 4a v pozicijah od 1 do 55 pravilno izpolnjena, to odločitve naročnika ne bi spremenilo. Že zato naročniku ni bilo potrebno »kategorično zanikati, da vlagateljeve ponudbe v postavkah od 1 do 55 ni preverjal oz. ocenjeval z vidika razpisnih zahtev, kot jih razume vlagatelj«, saj če naročnik vlagateljeve Tabele 4a v spornih pozicijah ni presojal, potem naročnik že po naravi stvari ni mogel zahtev v zvezi s Tabelo 4a razlagati drugače ob presoji pozicij od 56 do 58 kot pri presoji pozicij od 1 do 55.

Kot že navedeno, presojo o (ne)utemeljenosti revizijskih navedb glede (ne)jasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je potrebno opraviti na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ugotoviti gre, da je naročnik kot del Knjige 4 oblikoval prazno Tabelo 4a. Vendar navedeno ne pomeni, da so bili ponudniki pri izpolnitvi te tabele popolnoma svobodni, saj so jo bili dolžni izpolniti skladno z zahtevami naročnika. Naročnik je zahteval, da ponudniki v Tabelo 4a po pozicijah vpišejo elemente, za katere bo na stroške naročnika izvedeno vzdrževanje vgrajenega sistema. Navodila v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a je naročnik podal v točki 3.1.4.c Knjige 4, in sicer je za vsak posamezni stolpec, ki so ga izpolnili ponudniki, opredelil, kateri podatek vpišejo. V zvezi s stolpcem F, ki ga je naročnik poimenoval »št. potrebnih zamenjav/100 elem/20 let«, in stolpcem K, ki ga je naročnik poimenoval »št. potrebnih zamenjav/20 let«, je naročnik zapisal:
»Pod kolono F (št. potrebnih zamenjav/100 elem/20 let) se vpiše predvideno število zamenjav komponent na 100 vgrajenih komponent v 20 letih zaradi odpovedi.«
»Pod kolono K (št. potrebnih zamenjav/20 let) se na podlagi predanih tirnih situacij in posledičnemu predvidenemu številu vgrajenih posameznih komponent vpiše predvideno število zamenjav teh komponent v 20 letih zaradi odpovedi. Na podlagi tega podatka bo naročnik dobil vpogled predvidenega stroška komponent v obdobju 20 let za predvideno število vgrajenih komponent po tej pogodbi«.
V zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a je (med drugim) relevantna tudi točka 3.1.4.b Knjige 4, v kateri je naročnik zapisal:
»Za potrebe ocenjevanja se skladno z zahtevo za minimalno življenjsko dobo poda ocenjen strošek za dobo 20 let na 100 vgrajenih elementov po primopredaji objekta. Ponudnik v ponudbi poda opis predvidenega števila okvar ponujenega sistema oziroma njegove opreme ali delov opreme, kjer se, kjer relevantno, sklicuje tudi na tehnično dokumentacijo, iz katere izhaja podatek, na osnovi katerega ponudnik zagotavlja maksimalni nivo odpovedi«.

Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po presoji Državne revizijske komisije jasno in nedvoumno izhaja, da so ponudniki v stolpec F vpisali podatek o tem, koliko komponent od 100 (hipotetično) vgrajenih komponent je zaradi okvare potrebno zamenjati v 20 letih. Navedeno izhaja tako iz navodil v zvezi z izpolnjevanjem stolpca F kot tudi iz točke 3.1.4.b Knjige 4, v kateri je naročnik navedel, da se za potrebe ocenjevanja (podatki v stolpcu F se relevantni v okviru merila za oddajo javnega naročila) poda ocenjen strošek za dobo 20 let na 100 vgrajenih elementov po primopredaji objekta in da ponudniki podajo opis predvidenega števila okvar ponujenega sistema, pri čemer se ponudniki, kjer je relevantno, sklicujejo tudi na tehnično dokumentacijo. Iz točke 3.1.4.b Knjige 4 tudi izhaja, da so ponudniki podatek, ki so vpisali v stolpec F, oblikovali ob upoštevanju tehnične dokumentacije za posamezno komponento. Pri tem gre še dodati, da, ob upoštevanju, da je naročnik zahteval podatek o tem, koliko komponent od 100 (hipotetično) vgrajenih komponent je zaradi okvare potrebno zamenjati v 20 letih, vpisani podatek v stolpcu F pove tudi, kolikšen delež (hipotetično) vgrajenih komponent (od 100) se v 20 letih pokvari.

Glede navedb vlagatelja, da ni logično, da bi morali ponudniki v stolpcu F navesti število zamenjav na 100 »vgrajenih« elementov, ker 100 elementov ne bo vgrajenih (pač pa bo vgrajeno manjše število elementov), gre pojasniti, da je naročnik v točki 3.1.4. b Knjige 4 navedel, da se za potrebe ocenjevanja poda strošek za dobo 20 let na 100 »vgrajenih elementov«. Prav tako je naročnik v točki 3.1.4.c Knjige 4, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje stolpca F, navedel, da se v ta stolpec vpiše predvideno število zamenjav na 100 »vgrajenih« komponent. Ker je torej naročnik že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki v stolpec F vpišejo število potrebnih zamenjav glede na 100 »vgrajenih« komponent, vlagateljevih navedb, da je takšna naročnikova zahteva nelogična in nerazumljiva, v tem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, ni mogoče vsebinsko obravnavati. Vlagatelj je bil namreč že pred potekom roka za oddajo javnih naročil seznanjen, da 100 kosov posameznih komponent dejansko ne bo vgrajenih, zato bi lahko pravočasno, tj. pred potekom roka za oddajo ponudb, zatrjeval, da je »nelogično in nerazumljivo«, da naročnik zahteva podatke na 100 »vgrajenih« komponent.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno izhaja, da so ponudniki v stolpec K vpisali podatek o tem, koliko v okviru predmetnega javnega naročila vgrajenih komponent se bo v fazi izvajanja pogodbe o vzdrževanju, torej v naslednjih 20 letih, pokvarilo oz. jih bo potrebno zamenjati. Ponoviti gre, da je naročnik v točki 3.1.4.b Knjige 4 navedel, da ponudniki za potrebe ocenjevanja ponudb (v okviru katerega so relevantni tudi podatki iz stolpca F) podajo opis predvidenega števila okvar, pri čemer se sklicujejo na tehnično dokumentacijo, iz katere izhaja podatek, na osnovi katerega ponudnik zagotavlja maksimalni nivo odpovedi. Ob upoštevanju, da so ponudniki maksimalni nivo odpovedi predstavili v stolpcu K, iz točke 3.1.4.b Knjige 4 izhaja naročnikova zahteva, da je število okvar iz stolpca F osnova za maksimalni nivo odpovedi iz stolpca K oz. da podatki v stolpcu K temeljijo (tudi) na podatkih iz stolpca F. Iz navodil za izpolnjevanje stolpca K izhaja, da so ponudniki oblikovali podatke v tem stolpcu tudi ob upoštevanju števila komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila oz. števila dejansko vgrajenih komponent, ki izhaja iz tirnih situacij. Podatke v stolpcu K so ponudniki tako oblikovali ob upoštevanju podatka o tem, koliko komponent od 100 (hipotetično) vgrajenih komponent je potrebno zamenjati v 20 letih (torej podatkov, ki so jih navedli v stolpcu F), in ob upoštevanju, koliko komponent je potrebno vgraditi v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila.

Podatki, navedeni v stolpcu K, so torej soodvisni oz. povezani s (1) podatki, ki so navedeni v stolpcu F, in s (2) številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru predmetnega javnega naročila. Z navedenim je, kot je to pojasnila Državna revizijska komisija že v odločitvi št. 018-153/2017 in kot je to navedel tudi naročnik v odločitvi o oddaji naročila, zagotovljena povezava med podatki, ki vplivajo na vrednost, ki je relevantna v okviru merila za oddajo javnega naročila (to so podatki, navedeni v stolpcu F), in podatki, ki vplivajo na določitev vrednosti pogodbe o vzdrževanju (to so podatki, navedeni v stolpcu K). Ta medsebojna povezanost podatkov zagotavlja povezavo med merilom za oddajo javnega naročila in vrednostjo pogodbe.

Ni mogoče pritrditi navedbam vlagatelja v vlogi z dne 16.7.2018, da naročnik drugače razlaga sporne zahteve. Niti iz odločitve o oddaji naročila niti iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne izhaja naročnikovo zatrjevanje, da so ponudniki pri izpolnjevanju stolpca F upoštevali število komponent iz tirnih situacij, kot to smiselno zatrjuje vlagatelj. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da naročnik zatrjuje, da bi »moral vlagatelj vrednosti iz stolpca K preračunati na 100 komponent«, pa gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da morajo biti podatki iz stolpca F in K povezani na način, »da se glede na maksimalen nivo odpovedi komponent, ki ga je na lastno tveganje predvidel ponudnik v stolpcu K, to število preračuna na 100 komponent, ki se uporabi pri izračunu po postavljenem merilu«. Vendar pa je naročnik izpostavljeno navedbo podal v okviru pojasnjevanja, da ni mogoče istočasno zatrjevati, da je potrebno zamenjati 5 komponent na 33 komponent in da je potrebno zamenjati 0,05 komponent na 100 komponent. Poleg tega naročnikove navedbe v izpostavljenem delu izhajajo iz predpostavke, da so ponudniki najprej izpolnili stolpec K, in nato, ob upoštevanju podatkov v stolpcu K, še stolpec F. V tem primeru gre pritrditi naročniku, da so ponudniki morali podatke v stolpcu K »ustrezno« preračunati na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent, da se zagotovi povezava med merilom za oddajo javnega naročila in vrednostjo pogodbe. Tako kot so podatki, navedeni v stolpcu K, povezani s (1) podatki, ki so navedeni v stolpcu F (v okviru katerega je upoštevano 100 (hipotetično) vgrajenih komponent), in s (2) številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru predmetnega javnega naročila, so namreč (obratno) podatki, navedeni v stolpcu F, povezani s (1) podatki, ki so navedeni v stolpcu K (v okviru, katerega je upoštevano število dejansko vgrajenih komponent), in (2) s 100 (hipotetično) vgrajenimi komponentami.

Povezanost podatkov iz stolpcev F in K se zagotavlja na način, da se v obeh stolpcih predvidi enak odstotek predvidenih okvar, ne glede na vprašanje, ali se ta nanaša na 100 hipotetično vgrajenih komponent ali na število dejansko vgrajenih komponent. Posledično je preračunavanje podatkov iz enega stolpca za namen izpolnitve drugega stolpca potrebno izvesti na način, da je v obeh stolpcih predviden enak odstotek okvar. Če je ponudnik v stolpec K vpisal, da se zamenja 5 komponent na 33 komponent, potem je ponudnik predvidel, da bo na stroške naročnika zamenjanih približno 15% dejansko vgrajenih komponent. Takšen odstotek predvidenih okvar mora izhajati tudi iz stolpca F, zato je moral ponudnik »preračunati«, da je potrebno 15 komponent zamenjati na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent (tj. 15%) in v stolpec F vpisati 15. In obratno, če je na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 15 komponent (tj. 15%), potem je takšen podatek potrebno upoštevati tudi glede na dejansko število vgrajenih komponent, tj. 33 komponent. 15% od 33 komponent je 4,95 komponente oz. 5 komponent (0,95 komponente namreč ni mogoče zamenjati), zato je ponudnik (če je vpisal 15 v stolpec F) v stolpec K vpisal 5.

Ob upoštevanju tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija ne more vsebinsko presojati, ali izpostavljeni način izpolnitve Tabele 4a (ki po ugotovitvah Državne revizijske komisije izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) omogoča izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija v zvezi s hipotetičnimi primeri, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 16.7.2018 predstavlja z namenom utemeljitve, da izpostavljeni način izpolnitve Tabele 4a ne omogoča izbire ekonomsko najugodnejše ponudbe, pojasnjuje, da le ti temeljijo na napačni predpostavki, in sicer, da dva ponudnika vgradita različno število komponent. V obravnavanem primeru pa ponudniki, ne glede na ponujeno tehnologijo (vsaj glede komponent, ki jih je vlagatelj navedel v pozicijah od 56 do 58 Tabele 4a), vgradijo isto število komponent, ki ga je vnaprej s tirnimi situacijami določil naročnik. Med strankama je nesporno, da je glede na tirne situacije potrebno vgraditi 33 komponent, navedenih pod postavko 56 in 57 Tabele 4a, in da je glede na tirne situacije potrebno vgraditi 11 komponent, navedenih pod postavko 58 Tabele 4a. Če je v hipotetičnih primerih, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, upoštevano enako število vgrajenih komponent, potem, ob upoštevanju predstavljenega načina izpolnitve Tabela 4a in ob upoštevanju enake cene za posamezno komponento, prejeme ponudnik, ki ponudi tehnologijo z manj potrebnimi zamenjavami (in posledično nižjo vrednostjo ponudbene vrednosti za vzdrževanje), več točk kot ponudnik, ki ponudi tehnologijo z več potrebnimi zamenjavami (in posledično višjo vrednostjo ponudbene vrednosti za vzdrževanje). Pri tem pa gre še dodati, da izpostavljeni način izpolnitve Tabele 4a ne pomeni, da se v ponudbeno ceno vračuna zamenjava 100 komponent, kot to zatrjuje vlagatelj. Zamenjava 100 komponent ni relevantna niti v okviru merila za oddajo javnega naročila niti v okviru vrednosti pogodbe. V okviru vrednosti pogodbe je relevantno zgolj število potrebnih zamenjav glede na število dejansko vgrajenih komponent, zato naročnik ne bo kupil in plačal zamenjave komponent, ki jih glede na tirne situacije ne bo potreboval, kot to zatrjuje vlagatelj.

Ker vlagatelj zatrjuje nejasnost naročnikovih zahtev v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a oz. da je Tabelo 4a izpolnil na način, kot je sam razumel naročnikove zahteve, je potrebno v nadaljevanju presoditi, ali dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dopušča izpolnitev Tabele 4a na način, za katerega se zavzema vlagatelj. Če namreč dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila dopušča tudi razlago, za katero se zavzema vlagatelj, bi to lahko imelo za posledico bodisi, da bi bilo v razmerju do vlagatelj potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist, in posledično zaključiti, da naročnik ni imel podlage za ugotovitev o nepravilno izpolnjeni Tabeli 4a, bodisi neprimerljivost predloženih ponudb, naročnik pa posledično ne bi mogel oddati javnega naročila v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je v Tabeli 4a za pozicije 56, 57 in 58 (torej za pozicije, ki jih v odločitvi o oddaji naročila izpostavlja naročnik) v stolpec F vpisal »0,05«, v stolpec K pa »5«.

Iz revizijskih navedb o tem, na kakšen način je vlagatelj izpolnil sporno tabelo, izhaja, da je vlagatelj razumel dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da so ponudniki najprej v stolpec K vpisali lastno teoretično oceno števila potrebnih zamenjav dejansko vgrajenih komponent v obdobju 20 let, ki jih bo naročnik dejansko plačal. Nato pa so ponudniki izpolnili stolpec F, in sicer ob upoštevanju števila, vpisanega v stolpec K, od soodvisnosti od števila 100. Po mnenju vlagatelja je bilo potrebno tako v stolpec F in K vpisati isto vrednost (dejansko) potrebnih zamenjav, razlika med stolpcema pa je v zapisu te vrednosti. Iz vlagateljevih navedb izhaja, da so bili ponudniki dolžni število, navedeno v stolpcu K, ob upoštevanju števila 100, preračunati v odstotke, nato pa pridobljeni podatek zapisati še »na drugačen način«. Vlagatelj zatrjuje, da je pri postavkah 56, 57, 58 pri izpolnjevanju stolpca F upošteval, da število 5 (iz stolpca K) na 100 elementov predstavlja 5% vseh zamenjav, nato pa je ta podatek, ker ponudniki v stolpec F niso smeli vpisati %, zapisal kot 0,05.

Državna revizijska komisija izpostavljeni vlagateljevi razlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more slediti. Najprej gre poudariti, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da so ponudniki najprej izpolnili stolpec K in šele nato stolpec F. Nasprotno, iz citirane točke 3.1.4.b Knjige 4 izhaja, da ponudniki na osnovi podatkov, relevantnih za potrebe ocenjevanja, med katerimi je tudi stolpec F, zagotavljajo maksimalen nivo odpovedi. Ponudnik torej na podlagi podatkov iz stolpca F zagotavljajo maksimalni nivo odpovedi oz. na podlagi podatkov iz stolpca F izpolnijo stolpec K. To pomeni, da so podatki iz stolpca F osnova za podatke v stolpcu K oz. da so ponudniki najprej izpolnili stolpec F in šele nato stolpec K. Navedenega ne morejo spremeniti vlagateljeve navedbe, da so bili ponudniki dolžni v stolpec K vpisati lastno teoretično število potrebnih zamenjav. Ponoviti gre, da so ponudniki s podatki, navedenimi v stolpcu K, (tudi) opredelili garantiran maksimalen nivo odpovedi vgrajenega sistema. Naročnik je namreč določil, da bo upravljavec naročal vzdrževanje proti plačilu po dogovorjenih cenah do števila, določenega v Tabeli 4a, če bo med vzdrževanjem število potrebnih zamenjav rezervnih delov oz. opreme preseglo število, določeno v Tabeli 4a, pa je izvajalec dolžan vse zamenjave nad tem številom v preostalem obdobju izvajanja pogodbe izvesti brez (dodatnega) plačila, na lastne stroške (prim. glej točki 1.b in 1.c Knjige 4 in 9. člen Pogodbe za izvajanje podpore vzdrževanju, Knjiga 2). Vendar navedeno predstavlja zgolj naročnikovo pojasnilo pomena (in pomembnosti) garantiranega maksimalnega nivoja odpovedi oz. podatkov, navedenih v stolpcu K, ne pa naročnikovih navodil glede oblikovanja podatkov, navedenih v stolpcu K.

Na tem mestu gre v zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je »naročnik za stolpec K ugotovil, da je vlagatelj v spornih pozicijah ponudil skladno z razpisno dokumentacijo zahtevano število navedenih komponent«, ugotoviti še, da navedeno iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ne izhaja. Iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila izhaja naročnikova ugotovitev, da vlagatelj v stolpcih F in K ni vnesel vrednosti skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da med podatki iz stolpcev F in K ni medsebojne povezave in da vlagatelj ne more po poteku roka za oddajo ponudb opredeliti, katere podatke naj naročnik upošteva pri presoji in ocenjevanju ponudb. Naročnik pa se ni opredelil, ali je vlagatelj katerega izmed stolpcev (in če katerega) izpolnil skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tudi iz naročnikove navedbe, da je vlagatelj v stolpec K vpisal podatek 5 in da je vlagatelj s tem opredelil ponujeni maksimalni nivo odpovedi, in sicer da bo 5 komponent zamenjal na stroške naročnika, vse nadaljnje morebitne zamenjave pa bo izvedel na lastne stroške, ne izhaja naročnikova ugotovitev, da je vlagatelj izpolnil stolpec K skladno z zahtevami oz. da je vlagatelj »ponudil skladno z razpisano dokumentacijo zahtevano število komponent«. Iz umeščenosti izpostavljene naročnikove navedbe je jasno, da je z njo naročnik zgolj pojasnjeval pomen vpisanega podatka v stolpcu K, in sicer da število 5, navedeno v K stolpcu, pomeni, da bo glede na število vgrajenih komponent v okviru predmetnega javnega naročila potrebno v naslednjih 20 letih zamenjati 5 komponent in da bo vlagatelj 5 komponent zamenjal na stroške naročnika, vse nadaljnje morebitne zamenjave pa bo izvedel na lastne stroške. Naročnik se je torej v izpostavljenem delu odločitve o oddaji naročila opredeljeval do pomena vpisanega podatka, ne pa do pravilnosti vpisanega podatka.

Tudi če bi sledili smiselnim navedbam vlagatelja, da so ponudniki najprej izpolnili stolpec K, razlaga, za katero se zavzema vlagatelj nima podlage v dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila namreč ne izhaja, da bi bili ponudniki dolžni »isto vrednost potrebnih zamenjav« vpisati tako v stolpcu F in K oz. da so bili ponudniki dolžni podatke iz stolpca K na drugačen način zapisati v stolpcu F. Nasprotno, naročnik je zahteval, da ponudniki v stolpcu F navedejo število potrebnih zamenjav na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent in da v stolpcu K navedejo število potrebnih zamenjav na število dejansko vgrajenih komponent, kar pomeni, da naročnik ni zahteval različnega »zapisa istega števila zamenjav«, temveč dva različna podatka, ki sta sicer medsebojno povezana. Iz nobenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki v stolpec F navedejo delež zamenjav oz. podatek o tem, kolikšen odstotek predstavlja število potrebnih zamenjav dejansko vgrajenih komponent od števila 100. Iz naročnikovih navodil ne izhaja, da bi bili ponudniki dolžni v stolpec F vpisati število potrebnih zamenjav na 100 »zamenjanih« komponent, pač pa, kot že navedeno, je naročnik izrecno zahteval, da ponudniki v ta stolpec vpišejo število potrebnih zamenjav na 100 »vgrajenih« komponent. Posledično iz naročnikovih zahtev tudi ne izhaja, da bi morali ponudniki izračunani odstotek potrebnih zamenjav od števila 100 zapisati na drugačen način (npr. 5% kot 0,05). Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je naročnik na Portalu javnih naročil na vprašanje »Ali je v LCC tabelo dovoljeno vpisovati samo cela števila, ali tudi poljubne vrednosti med 0 in 1?« odgovoril »Dovoljeno je vpisovati poljubne vrednosti med 0 in 1« (vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 23.12.2016 ob 12:28). Iz izpostavljenega vprašanja in odgovora izhaja zgolj, da lahko ponudniki v Tabelo 4a vpišejo tudi vrednosti med 0 in 1 oz. da lahko število zamenjav znaša med 0 in 1. Iz izpostavljenega odgovora pa ne izhaja, da bi morali ponudniki v stolpec F na drugačen način zapisati vrednosti iz stolpca K, kot tudi ne, da podatki v stolpcu F predstavljajo število predvidenih zamenjav dejansko vgrajenih elementov glede na 100 komponent oz. odstotke zapisane na drugačen način.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne dopušča razlage, za katero se zavzema vlagatelj. Prav tako gre ugotoviti, da vlagatelj v okviru trditvene podlage ni uspel izkazati, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v izpostavljenem delu nejasna oz. da je naročnik oblikoval zahteve na način, ki omogočajo različno razlago. V zvezi s slednjim gre ponoviti, da je vlagatelj izpostavljene očitke utemeljeval z navedbami o drugačni razlagi naročnika v predhodnem postopku, kar, kot že navedeno, ne more biti relevantno za presojo (ne)jasnosti naročnikovih zahtev, in s svojo razlago spornih zahtev, za katero je bilo ugotovljeno, da iz obstoječe dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja.

Na podlagi vpogleda v Tabelo 4a, ki se nahaja v vlagateljevi ponudbi, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da vlagatelj te tabele v pozicijah 56, 57, in 58 ni izpolnil skladno z zahtevami naročnika oz. da podatki iz stolpca F in stolpca K niso povezani. Pregled vlagateljeve ponudbe namreč pokaže, da je v Tabeli 4a za pozicije 56, 57 in 58 (torej za pozicije, ki jih v odločitvi o oddaji naročila izpostavlja naročnik) v stolpec F vpisal »0,05«, v stolpec K pa »5«. Ob upoštevanju predstavljenih naročnikovih zahtev in ob upoštevanju nespornega števila komponent, ki jih je v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila potrebno vgraditi, iz vlagateljeve ponudbe istočasno izhaja, da je na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 0,05 komponente (stolpec F), in da je na 33 oz. 11 (dejansko) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 5 komponent (stolpec K). Ker iz vlagateljeve Tabele 4a tako istočasno izhaja, da se pokvari 0,05% hipotetično vgrajenih komponent in da se pokvari 15% oz. 45% dejansko vgrajenih komponent, gre ugotoviti, da vlagatelj Tabele 4a pod pozicijo 56, 57 in 58 ni izpolnil skladno z zgoraj predstavljenimi zahtevami naročnika. Če so pravilni podatki iz stolpca F (tj. 0,05), potem bi moral vlagatelj v stolpec K pod pozicijama 56 in 57 vpisati 0,0165 (izračun 33*0,05/100) ali 1 (ker 0,0165 komponente ni mogoče zamenjati), pod pozicijo 58 pa 0,0055 (izračun 11*0,05/100) ali 1 (ker 0,0055 komponente ni mogoče zamenjati). Če pa so pravilni podatki iz stolpca K (tj. 5), potem bi moral vlagatelj v stolpec F pod pozicijama 56 in 57 vpisati 15 (5 komponent od 33 komponent je 15% oz. izračun 100*5/33) pod pozicijo 58 pa 45 (5 komponent od 11 komponent je 45% oz. izračun 100*5/11).

V zvezi z vlagateljevimi očitki, da je naročnik izkrivljeno interpretiral vlagateljevo Tabelo 4a in da so neresnične naročnikove navedbe, da vlagatelj ponuja vgradnjo 10.000 vsake izmed izpostavljenih komponent, gre pojasniti, da naročnik ne zatrjuje, da je vlagatelj za izgradnjo sistema predvidel 10.000 elementov. V izpostavljenem delu odločitve o oddaji naročila je naročnik zgolj, ob upoštevanju zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, podal interpretacijo vlagateljeve Tabele 4a, s katero je tudi utemeljil, zakaj vlagateljeva tabela ni skladna z njegovimi zahtevami. Iz podatkov v stolpcu F, in sicer 0,05, izhaja, da je na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 0,05 komponente oz. da se 0,05% vseh vgrajenih komponent okvari. Da bi bilo potrebno zamenjati 5 komponent (to je podatek v stolpcu K), bi, ob upoštevanju, da se 0,05% vseh vgrajenih komponent okvari, bilo potrebno vgraditi 10.000 komponent (izračun 5*100/0,05). Ker pa v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila ni potrebno vgraditi 10.000 komponent, je naročnik zaključil, da so v vlagateljevi Tabeli 4a napake oz. da podatki iz stolpcev F in K niso povezani.

Ker vlagatelj Tabele 4a ni izpolnil skladno z zahtevami naročnika, naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je vlagateljevo ponudbo iz izpostavljenega razloga zavrnil kot nedopustno. Čeprav je, ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, poprava oz. dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu možna, pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-029/2017, 018-018-068/2017, 018-088/2017), da je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik torej ni dolžan, da ponudnikom omogoči popravo ponudb, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

Poleg tega pa gre v obravnavanem primeru pritrditi naročniku, da odpravljanje pomanjkljivosti v Tabeli 4a skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne bi bilo dopustno, saj ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, kateri vpisani podatki so pravilni in katere bi bilo potrebno naknadno oblikovati. Če bi se lahko vlagatelj šele po poteku roka za oddajo ponudb opredelil, ali je potrebno šele oblikovati podatke v stolpcu K glede na obstoječe podatke v stolpcu F, ali pa je potrebno šele oblikovati podatke v stolpcu F glede na obstoječe podatke v stolpcu K, bi mu bilo omogočeno, da šele po poteku roka za oddajo ponudb opredeli, katere podatke naj naročnik upošteva pri presoji in ocenjevanju ponudb, čeprav je bila dolžnost vlagatelja, tako kot vseh ostalih ponudnikov, da naročniku že do poteka roka za oddajo ponudb predloži Tabelo 4a, ki je izpolnjena skladno z navodili naročnika. Pri tem pa tudi ne gre spregledati, da bi spreminjaje podatkov v stolpcu F vplivalo na določitev stroškov, relevantnih v okviru enega izmed meril za oddajo javnega naročila, in bi posledično pomenilo spreminjanje ponudbe v okviru meril za oddajo javnega naročila, torej tistega dela ponudbe, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja, kar je v nasprotju z šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Spreminjanje podatkov v stolpcu K bi vplivalo na določitev vrednosti pogodbe za podporo vzdrževanju in na ponujeni maksimalni nivo odpovedi. Posledično bi spreminjanje podatkov, navedenih v stolpcu K, pomenilo spremembo ponudbene vrednosti za pogodbo o vzdrževanju in tudi tistega dela ponudbe, ki se veže na ponujeni predmet, kar je prav tako v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil v ponudbo dve izpolnjeni Tabeli 4a in da izbrani ponudnik Tabel 4a ni izpolnil skladno z zahtevami naročnika. Z izpostavljenimi navedbami vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi naročnik njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno. Naročnik mora, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. V okviru zagotavljanja spoštovanja navedenega načela je ustaljena praksa Državne revizijske komisije (prim. npr. zadeve št. 018-20/2012, 018-135/2013, 018-144/2015, 018-229/2017), da upoštevajoč revizijske navedbe preveri, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnaval drugače oz. manj strogo v primerjavi s ponudbo vlagatelja. V postopku pravnega varstva je tako treba glede na revizijske navedbe preveriti, ali je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v istovrstnem delu pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način kot pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko presoja enakopravne obravnave omeji le na istovrstne kršitve – torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. V okviru revizijskih navedb je tako potrebno presoditi, ali je v ponudbi izbranega ponudnika mogoče najti enako pomanjkljivost, ki pa jo je naročnik, v neskladju z načelom enakopravne obravnave, obravnaval drugače kot pri presoji vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj zatrjuje, da kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov ne more izkazati, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, v posledici pa zahteva vpogled v ponudbo izbranega ponudnika na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN.

Peti odstavek 31. člena ZPVPJN določa, da če vlagatelj dejstev in dokazov iz drugega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda v dokumentacijo. Če v tem primeru Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, vlagatelju upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, dovoli vpogled v dokumentacijo in mu dovoli, da v petih delovnih dneh od dneva vpogleda, dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da bi bilo potrebno peti odstavek 31. člena ZPVPJN razlagati v vsebinskem smislu oz. v smislu, kaj pravica do vpogleda dejansko pomeni, gre pojasniti, da peti odstavek 31. člena ZPVPJN Državni revizijski komisiji ne daje podlage, da bi vlagateljem že zgolj na podlagi izkazane aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo omogočila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da Državna revizijska komisija na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN omogoči vpogled, je, da je bila vlagatelju kršena pravica do vpogleda v dokumentacijo, ki jo ima ta po določbah ZJN-3. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa, da če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

V obravnavani zadevi gre ugotoviti, da je naročnik prejel tri ponudbe, da je vse tri ponudbe pregledal ter da je vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno. Ob upoštevanju navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitev petega odstavka 35. člena ZJN-3, ker vlagatelju (čigar ponudbo je naročnik ocenil za nedopustno) ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Ker torej naročnik vlagatelju ni kršil pravice do vpogleda v dokumentacijo, kot je opredeljena z zakonom, ki ureja javno naročanje, Državna revizijska komisija nima podlage v petem odstavku 31. člena ZPVPJN, da bi vlagatelju dovolila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in da bi mu dovolila dopolnitev zahtevka za revizijo, kot to zahteva vlagatelj.

Ker vlagatelj zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov in ker naročnik (sklicujoč se na določila petega odstavka 35. člena ZJN-3) vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija z namenom zagotovitve učinkovitega pravnega varstva vlagatelju vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika. Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja zgolj ena izpolnjena Tabela 4a, zato gre zavrniti vlagateljeve navedbe, da »naj bi« izbrani ponudnik (zaradi nejasnih zahtev) predložil dve izpolnjeni Tabeli 4a.

Vlagatelj nadalje tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil Tabele 4a skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. da podatki iz stolpcev F in K niso povezani. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je ta v Tabeli 4a pod postavko 31 navedel komponento kretniški pogon (torej komponento, ki jo je vlagatelj v svoji Tabeli 4a navedel pod pozicijo 56), za katero je v stolpcu F navedel število 6, v stolpcu K pa število 2. Iz izpostavljenih podatkov izhaja, da je na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 6 komponent in da bo potrebno glede na dejansko vgrajeno število komponent zamenjati 2 komponenti. Navedena podatka sta medsebojno povezana, saj če je potrebno zamenjati 6 komponent na 100 komponent (oz. 6%), potem je na 33 komponent potrebno zamenjati 1,98 komponente (tj. 6% od 33). Ob upoštevanju, da 1,98 komponente ni mogoče zamenjati, gre ugotoviti, da je podatek 2, naveden v stolpcu F, povezen s podatkom iz stolpca F in s številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik je nadalje v Tabeli 4a pod postavko 34 navedel komponento tirni magnet 1000/2000 Hz (torej komponento, ki jo je vlagatelj v svoji Tabeli 4a navedel pod pozicijo 57), pri čemer je izbrani ponudnik v stolpcu F navedel število 12, v stolpcu K pa 4. Iz izpostavljenih podatkov izhaja, da je na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 12 komponent in da bo potrebno glede na dejansko vgrajeno število komponent zamenjati 4 komponenti. Navedena podatka sta medsebojno povezana, saj če je potrebno zamenjati 12 komponent na 100 komponent (oz. 12%), potem je na 33 komponent potrebno zamenjati 3,96 komponente (tj. 12% od 33). Ker 3,96 komponente ni mogoče zamenjati, gre ugotoviti, da je podatek 4, naveden v stolpcu K, povezen s podatkom iz stolpca F in s številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik je nadalje v Tabeli 4a pod postavko 35 navedel komponento tirni magnet 500 Hz (torej komponento, ki jo je vlagatelj v svoji Tabeli 4a navedel pod pozicijo 58), pri čemer je izbrani ponudnik v stolpcu F navedel število 20, v stolpcu K pa 3. Iz izpostavljenih podatkov izhaja, da je na 100 (hipotetično) vgrajenih komponent potrebno zamenjati 20 komponent in da bo potrebno glede na dejansko vgrajeno število komponent zamenjati 3 komponente. Navedena podatka sta medsebojno povezana, saj če je potrebno zamenjati 20 komponent na 100 komponent (tj. 20%), potem je na 11 komponent potrebno zamenjati 2,2 komponente (tj. 20% od 11). Ker 2,2 komponente ni mogoče zamenjati, gre ugotoviti, da je podatek 3, naveden v stolpcu K, povezen s podatkom iz stolpca F in s številom komponent, ki jih je potrebno vgraditi v okviru predmetnega javnega naročila.

Na podlagi navedenega gre zavrniti očitke vlagatelja, da izbrani ponudnik Tabele 4a ni izpolnil skladno z zahtevami naročnika in da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave, ker naj bi zahteve v zvezi z izpolnjevanjem Tabele 4a pri presoji vlagateljeve ponudbe razlagal na drugačen način, kot pri presoji ponudbe izbranega ponudnika.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila oblikoval na nejasen način, je potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve (podredne) zahteve za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Prav tako vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri tem, ko je njegovo ponudbo, na podlagi ugotovitve, da vlagatelj Tabele 4a ni izpolnil skladno zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zavrnil kot nedopustno. Ker je že na podlagi slednjega potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je utemeljen v odločitvi o oddaji naročila naveden drugi razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe, ki se nanaša na opombe v Tabeli 1. Vsebinska presoja navedenega, ob upoštevanju, da za zavrnitev vlagateljeve ponudbe zadostuje že en razlog, namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov pravnega varstva zahteva tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 27.6.2018. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika za rešitev zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 4.10.2018

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Podjed, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.