018-146/2018 Dravske elektrarne Maribor d.o.o.

Številka: 018-146/2018-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova obratovalne zapornice pretočnega polja št 3 na HE Dravograd«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Korona d.d., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 10. 2018

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o priznanju sposobnosti, št. 40 01-360/2018-3 z dne 3. 8. 2018.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.699,94 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN 011/2018 z dne 24. 4. 2018, izvaja postopek oddaje javnega naročila »Obnova obratovalne zapornice pretočnega polja št. 3 na HE Dravograd« po postopku s pogajanji z objavo v skladu s 45. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 31. 5. 2018 pod št. objave JN003562/2018-E01 ter v Uradnem listu EU dne 1. 6. 2018 pod št. objave 2018/S 103-236266.

Dne 3. 8. 2018 je naročnik sprejel Odločitev o priznanju sposobnosti, št. 40 01-360/2018-3, s katero je sposobnost priznal naslednjima prijaviteljema: (1) METALNA-SRM proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o., Soška ulica 5, 2000 Maribor, ter (2) ESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje. Glede vlagateljeve prijave je naročnik navedel, da ta ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je njegovo prijavo označil kot nedopustno. Naročnik je pojasnil, da je vlagatelj v Prilogi k obrazcu 15 - Lista tehničnih podatkov pod zaporedno številko 11. Olja za reduktorje, v stolpcu Ponujeno navedel zgolj olje »SHELL OMALA S2 G 150«, čeprav je naročnik v stolpcu Zahtevano navedel dve olji, tj. »Mobil Lube HD 80W-90 in 85W-140 ali enakovredno«. Po mnenju naročnika je vlagatelj navedel olje, ki je enakovredno le olju Mobil Lube HD 80W-90, ni pa navedel olja, ki bi ustrezalo zahtevanemu olju Mobil Lube HD 85W-140.

Navedena odločitev je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 6. 8. 2018 pod št. objave JN003562/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 16. 8. 2018 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o priznanju sposobnosti z dne 3. 8. 2018; zahteva pa tudi, da mu naročnik v 15 dneh od izdaje odločitve o zahtevku za revizijo povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da obrazložitev izpodbijane odločitve ne ustreza standardu obrazloženosti, saj naročnik ni pojasnil, zakaj olje SHELL OMALA S2 G 150 ne ustreza zahtevam naročnika oz. zakaj to olje ni enakovredno olju Mobil Lube HD 85W-140. Posledično pa vlagatelj ne more uresničiti svoje pravice do učinkovitega pravnega sredstva, naročnik pa je to kršitev nadgradil še z nezakonito zavrnitvijo zahteve vlagatelja za vpogled v dokumentacijo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni napisal, na kakšen način je potrebno uporabiti kriterij enakovrednosti pri presoji karakteristik ponujenih ekvivalentov, zato tudi sedaj kar tako, pavšalno brez obrazložitve, zakaj ponujeno olje ni enakovredno, njegove prijave ni mogoče označiti kot nedopustne. Ne glede na navedeno pa vlagatelj dalje zatrjuje, da olje, ki ga ponuja, je enakovredno zahtevanemu in da je v celoti sledil zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. To dokazuje s priloženim ekspertnim Mnenjem o ustreznosti olja za reduktorje, ki ga je izdelala Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani. Dodatno pa vlagatelj še predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija imenuje izvedenca s področja strojništva, ki naj poda mnenje o tem, ali olje SHELL OMALA S2 G 150 ustreza zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila glede enakovrednosti z oljem Mobil Lube HD 85W-140. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik v dokumentu Lista tehničnih podatkov - Priloga k obrazcu 15 zapisal, da »Ponudnik s podpisom liste tehničnih podatkov potrjuje, da bo v obsegu del po tem razpisu dobavil opremo s tehničnimi lastnostmi, ki so navedene v stolpcu ʺZahtevanoʺ in ʺPonujenoʺ«, olja za reduktorje pa ne spadajo med opremo, pač pa med (repro)material. Na koncu vlagatelj še zatrjuje, da je oddal pravočasno prijavo in da izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz 5. točke Navodil ponudnikom, kjer so navedeni pogoji za ugotavljanje sposobnosti, tako da bi mu naročnik moral priznati sposobnost, druge faze postopka javnega naročanja pa do pravnomočnosti odločitve o priznanju sposobnosti še ni in je tudi glede na kogentne določbe 45. člena ZJN-3 niti ne sme biti, zato je navedba v točki 3.5 Navodil ponudnikom, v delu, kjer je naročnik navedel, da bo izločil vse »ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz povabila k oddaji ponudne – 2. faza postopka«, v tej fazi brezpredmetna oz. se nanaša zgolj na ocenjevanje ostalih elementov dopustnosti ponudb.

Naročnik je dne 24. 8. 2018 sprejel Odločitev, št. 06-1/2018-2, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil, zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.
V obrazložitvi navaja, da je vlagatelj kljub jasni zahtevi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po dveh vrstah olja navedel zgolj eno vrsto olja, kar kaže na to, da ne more ponuditi obeh zahtevanih vrst olja, ampak lahko ponudi zgolj eno, s tem pa ne izpolnjuje tehničnih zahtev za izvedbo javnega naročila. Vlagatelj ponuja le eno olje, in sicer SHELL OMALA S2 G 150 kot ekvivalent produktu Mobil Lube HD 80W-90, za zahtevano olje Mobil Lube HD 85W-140 ali enakovredno pa produkta sploh ni navedel. Zaradi tehničnih lastnosti in specifičnosti zahtevanih olj – kar potrjuje tudi s strani vlagatelja priloženo ekspertno Mnenje o ustreznosti olja za reduktorje, iz katerega izhaja, da se olji bistveno razlikujeta v viskoznosti in nista primerljivi – naročnik ponujenega enega olja SHELL OMALA S2 G 150 sploh ni smatral kot ponujen ekvivalent za olje Mobil Lube HD 85W-140. Ponujeno olje SHELL OMALA S2 G 150 z vidika viskoznosti ustreza zgolj olju Mobil Lube HD 80W-90, ne ustreza pa lastnostim olja Mobil Lube HD 85W-140. Naročnik potrebuje obe vrsti olj z različnimi tehničnimi lastnostmi zaradi različnega namena uporabe v različnih pogonskih sistemih. Za hitreje vrteče se zobnike naročnik potrebuje redkejše olje (80W-90), za počasi vrteča polževa gonila pa gostejše olje (85W-140). Viskoznost s strani naročnika zahtevanih olj pri 40℃ je 136 mm²/s za olje Mobil Lube HD 80W-90 in 328 mm²/s za olje Mobil Lube HD 85W-140. Ponujeno olje vlagatelja je viskoznosti 150 mm²/s, zato ni dvoma, da ustreza le tipu olja Mobil Lube HD 80W-90. Naročnik dalje navaja, da se je vlagatelj dne 4. 7. 2018 udeležil ogleda kraja izvajanja naročila na HE Dravograd, kjer si je lahko natančno ogledal in ocenil dejansko izvedbo javnega naročila. Vlagatelj bi, kot strokovnjak za hidromehansko opremo, moral razumeti naročnikovo zahtevo po dobavi dveh različnih olj, saj ti služita dvema različnima reduktorjema v sistemu pogonskih mehanizmov pretočnega polja in sta kot takšni za njuno delovanje bistvenega pomena (in nista zamenljivi). Glede priloženega ekspertnega Mnenja o ustreznosti olja za reduktorje, ki ga je izdelala Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, naročnik meni, da je vlagatelj dal izvedencu nepopolne in zavajajoče podatke, zaradi česar izdelano mnenje ni ustrezna strokovna podlaga za vsebinsko odločitev. Izvedenec je namreč v svojem mnenju med drugim jasno navedel, da »mu razlogi za uporabo dveh viskoznostnih gradacij niso poznani« in da »gre za izjemno razliko v viskoznosti, ki je v primeru enakih reduktorjev in enakih delovnih pogojev neprimerna« ter da je bila »po njemu posredovanih informacijah uporaba različnih olj posledica različnega delovanja enakih reduktorjev«. Naročnik ponovno poudarja, da gre za različna reduktorja, ki delujeta v drugačnih pogojih in je zaradi tega uporaba različnih olj nujno potrebna. Glede vlagateljevega očitka o nezakoniti zavrnitvi zahteve za vpogled v dokumentacijo naročnik pojasnjuje, da vlagateljeva prijava ni dopustna, zato tudi ni pravne podlage za vpogled. Glede vlagateljevega očitka o nejasni uporabi terminov ʺopremaʺ in ʺmaterialʺ, naročnik pojasnjuje, da je lahko vsak zainteresiran ponudnik/prijavitelj med elementi, navedenimi in opisanimi v Listi tehničnih podatkov, že iz njihove narave oz. dejanskega namena presodil, ali gre za opremo ali material.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 8. 2018 in 13. 9. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredelil s Prvo pripravljalno vlogo z dne 30. 8. 2018, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj uvodoma navaja, da v obravnavani zadevi ni sporno, da je bila njegova prijava izločena iz razloga, ker po naročnikovem mnenju ni izpolnjeval naročnikovih zahtev iz tehničnih specifikacij, in ne zato, ker ne bi izkazal pogojev za sodelovanje. Vlagatelj dalje prereka naročnikovo navedbo, da je njegovo ponujeno olje zgolj ekvivalent olju Mobil Lube HD 80W-90, ter zatrjuje, da je tudi ekvivalent za olje Mobil Lube HD 85W-140. Vlagatelj navaja, da nikjer v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bilo zahtevano, da vlagatelj (upoštevajoč tehnične specifikacije) ponudi za vsako olje drug ekvivalent. Poleg tega naročnik v tehničnem opisu ni ravnal v skladu z 68. členom ZJN-3 in nikjer ni navedel zahteve, ki se nanaša na viskoznost posameznega olja, niti ne drugih tehničnih lastnosti olja, ki bi izhajale iz zatrjevanega različnega namena uporabe v različnih pogonskih sistemih. Naročnik je šele v fazi pravnega varstva prvič povedal, da naj bi bilo za hitreje vrteče se zobnike potrebno redkejše olje, za počasi vrteča polževa gonila pa gostejše olje. Če bi naročnik lastnosti, ki jih je navedel v fazi pravnega varstva, jasno zapisal v tehničnih specifikacijah, bi vlagatelj brez dvoma lahko in tudi bi ponudil drugo oz. drugačno olje. Vlagatelj priznava, da se je udeležil ogleda kraja izvajanja naročila, vendar dodaja, da na tej podlagi ni mogel razumeti naročnikove zahteve po dobavi dveh različnih olj, saj nikjer ni bilo govora o tem, katero olje služi kateremu reduktorju, prav tako ni bilo govora o viskoznosti.

Naročnik je dne 10. 9. 2018 Državni revizijski komisiji posredoval Prvo pripravljalno vlogo. V njej prereka vse navedbe vlagatelja v vlogi z dne 30. 8. 2018 ter vztraja pri svojih predhodnih navedbah. Dodatno še pojasnjuje, da je v Tehničnem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v točki 3.5.2 Obnova opreme pogonskih mehanizmov med drugim navedel, da je predmet javnega naročila obnova polžastega gonila (točka m) in obnova zobniškega prenosnika s poševnim ozobjem (točka n). Ker so edini zaprti reduktorji na celotnem projektu štiri enaka polževa gonila in dva enaka zobniška prenosnika s poševnim ozobjem, je jasno, da zahtevano olje pripada navedenima različnima reduktorjema. Za bolj jasno predstavo je naročnik priložil celo risbo (Bm150583a), iz katere je dobro razvidna postavitev pogonskih mehanizmov in na podlagi katere bi strokovnjak, ki je sodeloval pri pripravi prijave, moral sklepati, da sta zahtevani dve vrsti olja z različnimi karakteristikami. Olje, ki ga je ponudil vlagatelj, nikakor ne more biti ekvivalent obema zahtevanima oljema, saj se v viskoznosti bistveno razlikuje od zahtevanega olja 85W-140. Glede vlagateljevega očitka, da bi lahko ponudil drugo olje, če bi naročnik določil ustrezne karakteristike, naročnik navaja, da bi tehnične karakteristike oziroma tipične lastnosti obeh zahtevanih olj (viskoznost, gostota in ostali parametri) lahko vsak potencialni prijavitelj pridobil preko javno dostopnih podatkov s spleta ali od proizvajalcev olj, prav tako je imel možnost zastaviti vprašanje preko Portala javnih naročil, če je menil, da naročnikova zahteva ni dovolj jasna.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba pojasniti, da naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvaja po postopku s pogajanji z objavo, ki je v 45. členu ZJN-3 predviden za infrastrukturno področje. Postopek s pogajanji z objavo je razdeljen na več faz. V prvi fazi naročnik objavi povabilo k sodelovanju, na podlagi katerega lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt (kandidat) odda prijavo za sodelovanje. Prijava mora vsebovati vse informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik. V postopku pregledovanja prijav naročnik v skladu z vnaprej določenimi zahtevami iz povabila k sodelovanju preveri, ali so zainteresirani gospodarski subjekti izpolnili pogoje za priznanje usposobljenosti, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Kvalificiranim ponudnikom naročnik prizna sposobnost in jih povabi v drugo fazo, fazo pogajanj. Pri tem ima možnost, da omeji število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ki bodo povabljeni, da oddajo ponudbo. V prvo fazo pogajanj (k oddaji prve ponudbe) naročnik povabi tiste kandidate, ki so se kvalificirali (ki so torej izpolnili pogoje za priznanje sposobnosti), v primeru, če je predvidel zmanjšanje števila (kvalificiranih) kandidatov, pa le tiste kvalificirane kandidate, ki so se uvrstili v drugo fazo na podlagi vnaprej določenih pravil za zmanjšanje števila kandidatov.

Naročnik je v točki 1.2 Navodil ponudnikom navedel, da bo postopek potekal na sledeči način: (1) predložitev prijav v 1. fazi postopka; (2) javno odpiranje prijav v 1. fazi postopka; (3) pregled prijav s strani strokovne komisije naročnika (ugotavljanje sposobnosti); (4) odločitev o sposobnosti ponudnikov in uvrstitvi v drugo fazo postopka; (5) poziv na predložitev ponudb v 2. fazi postopka; (6) javno odpiranje ponudb v 2. fazi postopka; (7) pregled in ocenitev ponudb s strani strokovne komisije naročnika; (8) pogajanja; (9) ponovna ocenitev ponudb s strani strokovne komisije naročnika; (10) odločitev o oddaji javnega naročila.

Dalje je naročnik v točki 3.5 Navodil ponudnikom navedel, da bo »izločil«: (a) nepravočasne prijave/ponudbe, (b) prijave, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 5 teh navodil, (c) ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz povabila k oddaji ponudbe – 2. faza postopka, (d) prijavo/ponudbo, ki ne bo ustrezala vsem tehničnim zahtevam.

V obravnavani zadevi naročnik vlagatelju ni priznal sposobnosti oz. je njegovo prijavo zavrnil kot nedopustno, ker ta ni v celoti izpolnjevala tehničnih zahtev naročnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnikova odločitev o priznanju sposobnosti ni obrazložena do te mere, da bi vlagatelj vedel, zakaj je bila njegova prijava zavrnjena kot nedopustna, s čemer je naročnik kršil 6. in 90. člen ZJN-3. Vlagatelj izpostavlja, da naročnik v obrazložitvi navedene odločitve ni pojasnil, zakaj olje SHELL OMALA S2 G 150 ne ustreza zahtevam naročnika oz. zakaj to olje ni enakovredno olju Mobil Lube HD 85W-140.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o priznanju sposobnosti glede vlagateljeve prijave zapisal, da je vlagatelj v Prilogi k obrazcu 15 - Lista tehničnih podatkov pod zaporedno številko 11. Olja za reduktorje, v stolpcu Ponujeno navedel zgolj olje »SHELL OMALA S2 G 150«, čeprav je naročnik v stolpcu Zahtevano navedel dve olji, tj. »Mobil Lube HD 80W-90 in 85W-140 ali enakovredno«. Po mnenju naročnika je vlagatelj navedel olje, ki je enakovredno le olju Mobil Lube HD 80W-90, ni pa navedel olja, ki bi ustrezalo zahtevanemu olju Mobil Lube HD 85W-140.

Iz prvega odstavka 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) kot ena od zahtev, ki je uvrščena med načela, na katerih temelji javno naročanje, izhaja zahteva, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedena zahteva je ena od ključnih zahtev ZJN-3, ki je konkretizirana (in implementirana) med drugim tudi v tretjem odstavku 90. člena ZJN-3, iz katerega izhaja, da mora odločitev o oddaji naročila (smiselno tudi odločitev o priznanju sposobnosti) vsebovati:
– razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
– značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
– razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
– v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve (primerjaj npr. odločitev Državne revizijske komisije, številka 018-071/2015-9 z dne 13. 5. 2015). Iz sodbe Splošnega sodišča Evropske unije, dne 8. 7. 2015 sprejete v zadevi številka T 536/11, European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE proti Evropski komisiji, ECLI:EU:T:2015:476, točka 53, tako izhaja, da od naročnika v okviru posredovanja značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe ni mogoče zahtevati natančne primerjalne analize izbrane ponudbe in ponudbe zavrnjenega ponudnika (Uredba številka 2342/2002, z dne 23. 12. 2002, o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe številka 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropske unije – Uradni list EU, št. L 357/2002, in sprem. – ob upoštevanju katere je bila sprejeta zadevna sodba, obveščanje kandidatov in ponudnikov normira primerljivo členu 75 Direktive 2014/25/EU, z dne 26. 2. 2014, o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES – Uradni list EU, št. L 94/2014). Vendar pa mora, kot ključno, obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljali in zaščitili svoje pravice ter preverili, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne), pa tudi do mere, ki sodišču omogoča izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Ali je povzetek ustreznih razlogov v odločitvi o oddaji naročila zadosten, je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej in sicer glede na vse okoliščine primera. Primerljivo sta Sodišče Evropske unije in Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v številnih sodbah, ki sta jih sprejeli, navedeno pa sovpada tudi z razlago drugega odstavka člena 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica – Uradni list EU, št. C 202/2016). Šele po tem, ko je bil ponudnik obveščen o razlogih, zaradi katerih v postopku oddaje javnega naročila ni uspel, si lahko ustvari jasno razlago o morebitnem obstoju kršitve upoštevnih določb in o možnosti vložitve zahteve za revizijo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske unije, dne 28. 1. 2010 sprejeto v zadevi številka C-406/08, Uniplex (UK) Ltd proti NHS Business Services Authority, ECLI:EU:C:2010:45, točka 31). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je (kot sta Sodišče Evropske unije oziroma Splošno sodišče Evropske unije zapisali že v več svojih sodbah) obveznost obrazložitve postopkovna zahteva, ki jo je treba razlikovati od vprašanja utemeljenosti obrazložitve, ki je del vsebinske zakonitosti spornega akta.

Določba tretje alineje tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, v skladu s katero je naročnik dolžan v odločitvi o priznanju sposobnosti navesti razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju, je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). (Šele) izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o priznanju sposobnosti, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da pa bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev vlagateljeve prijave v odločitvi o priznanju sposobnosti niso pojasnjeni tako, da bi obrazložitev odločitve jasno in nedvoumno izražala razlogovanje naročnika do te mere, da bi se vlagatelj lahko seznanil z utemeljitvijo odločitve (s ciljem, da bi lahko uveljavljal in zaščitil svoje pravice ter preveril, ali je navedena odločitev utemeljena ali ne), niti niso pojasnjeni do mere, da bi to Državni revizijski komisiji omogočalo izvajanje nadzora zakonitosti navedene odločitve. Naročnik ni konkretizirano navedel tistih ključnih podatkov oziroma dejstev, ki so ga vodili do zaključka, da vlagatelj v svoji prijavi ni navedel olja, ki bi ustrezalo zahtevanemu olju Mobil Lube HD 85W-140. Naročnik namreč ni pojasnil, zakaj je olje, ki ga je ponudil vlagatelj, enakovredno le olju Mobil Lube HD 80W-90, ter zakaj ni mogoče šteti, da je to olje enakovredno tudi zahtevanemu olju Mobil Lube HD 85W-140.

Naročnik je ključni podatek, zaradi katerega je štel, da olje, ki ga je ponudil vlagatelj, ne ustreza zahtevanemu olju Mobil Lube HD 85W-140 konkretiziral šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, kjer je pojasnil, da »olje, ki ga je ponudil vlagatelj, nikakor ne more biti ekvivalent obema zahtevanima oljema, saj se v viskoznosti bistveno razlikuje od zahtevanega olja 85W-140« ter da je »viskoznost s strani naročnika zahtevanih olj pri 40℃ 136 mm²/s za olje Mobil Lube HD 80W-90 in 328 mm²/s za olje Mobil Lube HD 85W-140, ponujeno olje vlagatelja pa je viskoznosti 150 mm²/s, zato ni dvoma, da ustreza le tipu olja Mobil Lube HD 80W-90«. Naročnik s tem vlagatelju ni omogočil, da bi se ob prejemu odločitve priznanju sposobnosti (in pred morebitno vložitvijo zahtevka za revizijo) lahko seznanil z njeno utemeljitvijo in preveril, ali je ta utemeljena ali ne, Državni revizijski komisiji pa ni omogočil izvajanja nadzora njene zakonitosti.

Glede na navedeno, je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko svoje odločitve o priznanju sposobnosti ni ustrezno obrazložil oziroma v njej ni na ustrezen način navedel razlogov za zavrnitev vlagateljeve prijave, kršil tretjo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3. Posledično je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o priznanju sposobnosti, št. 40 01-360/2018-3 z dne 3. 8. 2018.

Ker je Državna revizijska komisija v dani zadevi ugotovila utemeljenost vlagateljevih navedb o neobrazloženosti odločitve o priznanju sposobnosti v delu, ki se nanaša zavrnitev vlagateljeve prijave, preostalih vlagateljevih revizijskih navedb (tj. navedb o enakovrednosti ponujenega olja SHELL OMALA S2 G 150 z zahtevanim oljem Mobil Lube HD 85W-140 ter navedb, vezanih na dokument Lista tehničnih podatkov - Priloga k obrazcu 15, v okviru katerih vlagatelj zatrjuje, da olja za reduktorje ne spadajo med opremo, pač pa med (repro)material) ni obravnavala, saj vsebinska presoja zahtevka za revizijo v tem delu v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Ker Državna revizijska komisija v tej fazi ni obravnavala vlagateljevih navedb o enakovrednosti ponujenega olja z enim od zahtevanih ter s tem povezanih navedb o dopustnosti njegove prijave, posledično tudi ni obravnavala vlagateljevih navedb o nezakoniti zavrnitvi njegove zahteve za vpogled v dokumentacijo. Iz enakega razloga je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila tudi vlagateljev dokazni predlog s postavitvijo izvedenca s področja strojništva, ki naj bi podal mnenje o tem, ali olje SHELL OMALA S2 G 150 ustreza zahtevam naročnika glede enakovrednosti z oljem Mobil Lube HD 85W-140.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, to ob upoštevanju določb 90. člena ZJN-3 (v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3) ustrezno obrazloži, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT in ob upoštevanju 22% DDV,
- materialne stroške v višini 20,00 EUR, kar je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT in ob upoštevanju višine zneska, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.699,94 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za posvet s stranko, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi priglašene stroške nagrade za obrazloženo vlogo med postopkom (in s tem povezane izdatke po 11. členu OT), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi priglašen strošek izdelave ekspertnega mnenja o ustreznosti olja za reduktorje, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Državna revizijska komisija je namreč zahtevku za revizijo ugodila iz razloga, ker naročnikova odločitev ni bila obrazložena, ter vlagateljevih navedb, ki jih dokazuje s predmetnim mnenjem ni obravnavala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 4. 10. 2017

Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
– METALNA-SRM proizvodnja, storitve in trgovina d.o.o., Soška ulica 5, 2000 Maribor
– ESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spi