018-135/2018 Občina Sodražica

Številka: 018-135/2018-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Opravljanje šolskih prevozov v OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica v letih 2018/2019 do 2021/2022« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Point Ana Krajec s.p. Zapuže 2, Ribnica, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sodražica, Trg 25. maja 3, Sodražica (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 9. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN 430-3/2018-Odl z dne 18. 6. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.663,48 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 26. 4. 2018 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 002815/2018-B01 in dne 28. 4. 2018 v Uradnem listu EU, pod številko objave 2018/S 083 - 187300.

Naročnik je dne 18. 6. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN 430-3/2018-Odl, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Finson Sonja Rigler s.p., Grič Cesta IX 5, Ribnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik prejel tri ponudbe ter da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) ugodnejša od vlagateljeve ponudbe. Tretje prejeto ponudbo je naročnik izločil iz razloga, ker presega ocenjeno vrednost in zagotovljena sredstva.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 27. 6. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj očita naročniku, da za izbranega ponudnika ni preveril nekaznovanosti za zakonite zastopnike in podjetje na dan 1. 6. 2018, ko je bil določen rok za predložitev ponudb. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja postavljenih pogojev za sodelovanje je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v odločitvah št. 018-168/2011, 018-179/2013, 018-193/2013 in 018-345/2013), da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Zato je ravnanje naročnika nezakonito, brez pravne podlage in arbitrarno, naročnik pa je kršil tudi temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ker naročnik obligatornega pogoja nekaznovanosti na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb, pri izbranemu ponudniku ni preverjal, je kršil določbo drugega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) v povezavi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3. Vlagatelj pojasnjuje, da so prevozi na relacijah 1, 1a in 2 združljivi in predvidevajo prevoze 60 učencev, prav tako so združljivi tudi prevozi na relacijah 3, 4, 4a in 4b, ki predvidevajo prevoze 38 učencev. Na relacijah 1 do 4 se opravljajo dve jutranji in dve povratni vožnji. Na relacijah 1a, 4a in 4 b se opravljata le ena jutranja in ena povratna vožnja, poleg tega se prevozi na teh relacijah opravljajo le v primeru potrebe. Na relacijah 1 in 2 se s prvo in drugo vožnjo opravi prevoz za do 40 učencev, na relacijah 3 in 4 pa se opravi prevoz za do 30 učencev. Prva jutranja vožnja se opravi tako, da so učenci v šoli najprej ob 7.00 in najkasneje do 7.25, druga jutranja vožnja tako, da so učenci v šoli najprej ob 7.50 in najkasneje do 8.15. Prva povratna vožnja se opravi ob 12.45, druga pa ob 13.40. Ponudniki morajo ponuditi ustrezna prevozna sredstva, s katerimi bodo varno, skladno z veljavno zakonodajo in pravočasno zagotovili prevoz vseh učencev. V izjavi »Seznam vozil« izbrani ponudnik navaja, da ima vozilo Isuzu 30 sedežev, vendar je iz homologacije razvidno, da to ne drži, saj je v njej navedenih 26+1+1, v prometnem dovoljenju pa (ravno tako) 28 sedežev. Ker so prevozi na relacijah 1, 1a in 2 združljivi in predvidevajo 60 učencev, to pomeni, da četudi se na teh relacijah izvedeta dve vožnji, število sedežev ni zadostno za prevoz vseh otrok. Ponudba izbranega ponudnika zato ni dopustna, saj izbrani ponudnik lahko prepelje zgolj 56 učencev, in torej ne 60, kot je bilo zahtevano. Ker se izpolnjevanje navedenih zahtev nanaša na tehnične specifikacije, ponudbe v tem delu ni dopustno spreminjati in dopolnjevati.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 4. 7. 2018, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je naročnik v zvezi z nekaznovanostjo zahteval le ESPD in pooblastilo za pridobitev osebnih podatkov, kar je v ponudbi tudi predložil. V konkretnem primeru torej ni ničesar dopolnjeval ali prilagal šele po roku za oddajo ponudb, postopanje naročnika, ki je potrdilo (o nekaznovanosti) pridobil lahko šele po seznanitvi s prejetimi ponudbami, pa je povsem v skladu z razpisnimi zahtevami in zato zakonito. Izbrani ponudnik zavrača tudi drugi vlagateljev očitek. Navaja, da naročnik ni zahteval, da se morajo prevozi opravljati le z enim vozilom. Zatrjuje, da iz njegove ponudbe (Seznam vozil) izhaja, da razpolaga s štirimi (tehnično usposobljenimi) vozili. Poleg vozila Isuzu, razpolaga še z vozilom Renault s 17 sedeži, z vozilom Ford Transit Bus s 17 sedeži ter z vozilom Renault Trafic z 9 sedeži. Izbrani ponudnik še opozarja, da je vlagatelj predložil nepodpisan ponudbeni predračun, kar še dodatno potrjuje, da naročnik tudi sicer ne bi mogel sprejeti drugačne odločitve.

Naročnik je z dokumentom, št. JN 430-3/2018-RZ z dne 12. 7. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da mu prvi odstavek 75. člena ZJN-3 nalaga, da mora iz postopka javnega naročanja izključiti ponudnika, če pri preverjanju ugotovi, da je bila ponudniku ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastilo za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v tem članu. Kot zadosten dokaz, da ne obstajajo razlogi za navedeno izključitev, naročnik (skladno s točko a tretjega člena 77. člena ZJN-3) sprejme izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik navaja, da je za preveritev spornega razloga dne 4. 6. 2018 na Ministrstvo za pravosodje naslovil zahtevo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence ter predložil tudi izjavo izbranega ponudnika, s katero se strinja s pridobitvijo teh podatkov. Dne 7. 6. 2018 je od Ministrstva za pravosodje pridobil vsa ustrezna potrdila, iz katerih je razvidno, da izbranemu ponudniku in osebam, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ni bila izrečena kazenska sankcija, ter da se potrdilo izdaja za namen sodelovanja na javnem razpisu. Naročnik še navaja, da obravnavani primer ni primerljiv z zadevami, na katere se sklicuje vlagatelj, saj prejeto potrdilo jasno izkazuje, da je izbrani ponudnik sporni pogoj izpolnil tako na dan roka za predložitev ponudb, kakor tudi še do dne opravljene poizvedbe (na dan 6. 6. 2018). Naročnik še pripominja, da je ponudbo presojal v skladu s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3 in da bi na enak način (v primeru, če ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna) preverjal tudi vlagateljevo ponudbo. Naročnik zavrača tudi drugi vlagateljev očitek. Citira zahteve iz 8. točke Tehničnih specifikacij in zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni navedel, kakšno število in velikost vozil morajo ponuditi ponudniki. Zato vlagateljev očitek o tem, da izbrani ponudnik ne more prepeljati 60 otrok, ne vzdrži. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno zapisal, da se na relacijah 1 do 4 opravljata dve jutranji in dve povratni vožnji, in da s prvo in drugo vožnjo vozi do največ 40 učencev na relacijah 1 in 2 ter do največ 30 učencev na relacijah 3 in 4. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izjavo (Seznam vozil), kjer je navedel štiri vozila, ki so tehnično usposobljena za prevoze, ki so predmet javnega naročila. V vseh štirih vozilih je 71 sedežev. Vozilo Isuzu ima 28 sedežev, vozilo Renault 17 sedežev, vozilo Ford Tranzit Bus ima 17 sedežev in vozilo Renault Traffic 9 sedežev. Naročnik ponovno poudarja, da ni predpisal tehnične izvedbe razpisane storitve oziroma ni zahteval, da naj se prevozi opravijo le z enim vozilom. Navedel je zgolj predvideno število otrok in število voženj.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 23. 7. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri vseh očitkih, ki jih je navedel v zvezi s preverjanjem nekaznovanosti izbranega ponudnika. Ponovno poudarja, da je potrebno pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb brezpredmetna. Ker je naročnik nekaznovanost izbranega ponudnika preverjal na dan 6. 6. 2018 in ne na dan, ki je bil določen za predložitev ponudb (1. 6. 2018), je kršil določbo drugega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3. V času od 1. 6. 2018 do 6. 6. 2018 so bile lahko pravne posledice obsodbe že izbrisane, zato ni res, da so podatki, ki so veljali dne 6. 6. 2018, enaki podatkom, ki so veljali dne 1. 6. 2018. Vlagatelj ponovno poudarja, da je izjava izbranega ponudnika, da ima vozilo Isuzu 30 sedežev, neresnična in zavajajoča ter podana z namenom naročnika zavesti in na ta način dokazati, da izbrani ponudnik lahko prepelje predvideno število učencev. Ker so prevozi na relacijah 1, 1a in 2 združljivi - skupno je predvidenih 60 učencev, to pomeni, da četudi se na teh relacijah izvedeta dve vožnji, število sedežev v avtobusu ni zadostno za prevoz vseh 60 otrok. Navedeno vozilo ima namreč 28 sedežev, kar pomeni, da lahko izbrani ponudnik z njim prepelje le 56 učencev. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi navedel, da se na relacijah 3 in 4 s prvo oziroma z drugo vožnjo vozi predvideno do 30 učencev. Glede na zmogljivosti vozila Isuzu izbrani ponudnik torej ne bi mogel prepeljati 60 otrok, pač pa le 56.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da nekaznovanosti izbranega ponudnika ni preverjal na dan, ki je bil določen za oddajo ponudb. Zatrjuje tudi, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker ni ponudil zadostnega števila sedežev, zato ne more zagotoviti prevoza za celotno, vnaprej predvideno število učencev.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti ponudnika, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 ugotovi, da je bila ponudniku ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Kot dokazilo za neobstoj navedenega izključitvenega razloga ZJN-3 v točki a) tretjega odstavka 77. člena določa izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež ponudnik, in iz katerega je razvidno, da ne obstajajo razlogi za izključitev. Na podlagi devetega odstavka 77. člena ZJN-3 lahko naročnik podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, namesto v uradni evidenci preveri tudi v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah. Vendar lahko naročnik v enotnem informacijskem sistemu podatke o nekaznovanosti preveri le v primeru, če mu ponudnik omogoči dostop do sistema in če slednji, glede na določbo desetega odstavka 77. člena ZJN-3, poskrbi, da so podatki iz kazenske evidence tudi na voljo.

Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik kot dokazilo, da ponudnik ni v položaju iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3), namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme tudi enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila - ESPD. ESPD v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo ponudnika, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo ponudnik na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteva, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3. Če naročnik na podlagi dokazil in preverjanja v skladu s citiranimi določbami ZJN-3 ugotovi, da obstajajo razlogi za izključitev ponudnika (če torej, glede na konkretni primer, ugotovi, da so bili ponudnik ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3), mora takšno ponudbo označiti kot nedopustno in jo v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 izločiti iz postopka.

Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da ima naročnik v skladu s 77. in 79. členom ZJN-3 več možnosti preverjanja nekaznovanosti, saj lahko dokazilo iz sodnega registra zahteva neposredno od ponudnikov, zahteva lahko predložitev izjave na obrazcu ESPD (in dokazilo iz sodnega registra naknadno zahteva le od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo), lahko pa tudi sam vpogleda v enotni informacijski sistem, če ponudnik zagotovi, da so podatki o nekaznovanosti na voljo in da ima naročnik ustrezen dostop.

V obravnavanem primeru je naročnik izključitveni razlog nekaznovanosti določil v 6. točki točke 6 (Ugotavljanje sposobnosti ponudnikov), kjer je zapisal:

»Naročnik bo iz postopka javnega naročanja (kadarkoli v postopku) izključil gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja v enem izmed položajev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil tudi Izjavo-2, ki so jo morali ponudniki izpolniti, podpisati in žigosati. Z navedeno izjavo so ponudniki izjavili, da lahko naročnik za namen obravnavanega javnega naročila pridobi osebne podatke o kaznovanju iz uradnih evidenc državnih organov za ponudnika in za vse osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ter za vse osebe, ki so pooblaščene za zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je predložil tako (v celoti izpolnjen obrazec) ESPD, kakor tudi izpolnjeno, podpisano in žigosano Izjavo-2 za vse osebe iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Med vlagateljem in naročnikom pa je spor v tem, na kateri dan bi moral naročnik preveriti nekaznovanost za podjetje in osebe iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral navedeno storiti na dan, ki je bil določen za predložitev ponudb (1. 6. 2018), saj so bile lahko kasneje oziroma do dne preverjanja nekaznovanosti (6. 6. 2018) pravne posledice obsodbe že izbrisane. Naročnik nasprotno navaja, da je lahko preverjanje nekaznovanosti opravil šele po poteku roka za oddajo ponudb ter da je od Ministrstva za pravosodje pridobil vsa ustrezna potrdila, iz katerih je razvidno, da izbranemu ponudniku in osebam, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ni bila izrečena kazenska sankcija. Naročnik še navaja, da prejeto potrdilo jasno izkazuje, da je izbrani ponudnik pogoj nekaznovanosti izpolnil tako na dan roka za predložitev ponudb, kakor tudi še do dne opravljene poizvedbe (na dan 6. 6. 2018).

V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja postavljenih pogojev za sodelovanje, je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (tudi v vseh odločitvah, na katere opozarja vlagatelj), da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene pogoje, s katerimi se ugotavlja njihova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki, ki izpolnijo vse pogoje do predložitve ponudb, bi bili namreč v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki, ki bi posamezne pogoje po lastni presoji izpolnili šele naknadno, upoštevajoč pri tem podatke, s katerimi se seznanijo šele na javnem odpiranju ponudb.

Ob navedenem vlagatelj upravičeno opozarja, da je s tem, ko je naročnik sprejel dokazila, na podlagi katerih ni mogoče objektivno ugotoviti stanja v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, ostalo odprto vprašanje morebitnega izbrisa obsodb v vmesnem obdobju oziroma da je mogoče, da podatki, ki so v zvezi s tem veljali dne 6. 6. 2018, niso enaki podatkom, ki so veljali dne 1. 6. 2018. Zato naročnik pogoja iz 6. točke točke 6 (Ugotavljanje sposobnosti ponudnikov - A. Razlogi za izključitev) ni preveril na način, kot je to zahtevano v 89. členu ZJN-3.

Ker naročnik potrdil iz kazenske evidence v Republiki Sloveniji ne more preveriti za nazaj, saj evidenca Ministrstva za pravosodje tega ne omogoča, bi moral izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti preveriti tako, da bi v zvezi s tem od ponudnikov zahteval zapriseženo izjavo ali pa izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo, kar mu omogoča četrti odstavek 77. člena ZJN-3. Četrti odstavka 77. člena ZJN-3 namreč določa, da je v primeru, če država dokumentov in potrdil iz tretjega odstavka 77. člena ZJN-3 ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, ta dokazila mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, citirano določilo ni predvideno le v primerih, če država ne izdaja uradnih dokumentov oziroma potrdil o nekaznovanosti, temveč tudi v takrat, ko država potrdila o nekaznovanosti sicer izdaja, a ta ne zajemajo vseh primerov iz 75. člena ZJN-3. Če torej v državi obstaja kazenska evidenca, ki pa zaradi narave vodenja ne omogoča izdajanja potrdil na določen datum, zaradi česar razloga (ne)kaznovanosti ni mogoče preverjati naknadno oziroma za nazaj, je mogoče šteti, da gre za položaj, ki je primerljiv s tistim, v katerem potrdila ne zajemajo vseh primerov iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

Skratka, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila obstaja zakonska podlaga za predložitev izjave iz četrtega odstavka 77. člena ZJN-3, takšno stališče pa je Državna revizijska komisija pri obravnavi podobnega očitka sprejela tudi v zadevi št. 018-75/2018. Navedeno določilo četrtega odstavka 77. člena ZJN-3 bi (bo) torej naročniku tudi v konkretnem primeru omogočilo, da od ponudnikov (oziroma ponudnika, kateremu namerava oddati javno naročilo) zahteva ustrezno formalno izjavo o tem, da na dan poteka roka za predložitev ponudb ni obstajal izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala še očitek, ki se nanaša na (ne)zadostno kapaciteto ponujenih vozil.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik ponudnikom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki mu je na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Predmet javnega naročila je opravljanje šolskih prevozov v Osnovni šoli dr. Ivan Prijatelj Sodražica v šolskih letih 2018/2019, 2019/2012, 2020/2021 in 2021/2022.

Naročnik je v 8. točki Navodila za pripravo ponudbe (Tehnične specifikacije) postavil naslednje zahteve:

»Prevozi se bodo izvajali za učence po šolskem koledarju, in sicer na naslednjih predvidenih relacijah:

Relacija: Predvideno št. učencev:

1. relacija Podklanec 22 - Podklanec APŠ - Sodražica 6
1a). relacija Podklanec 15 - Podklanec avtobusna postaja 1
2. relacija Globel - Žimarice - Sodražica 53
3. relacija Zapotok, križišče Mali Zapotok - Zapotok - Sodražica 7
4. relacija Vinice - Male Vinice - Lipovšica - Zamostec -
Zamostec Podgora - Sodražica 28
4a). relacija Ravni Dol 7a - Male Vinice 2
4b). relacija Nova Štifta 4 - križišče lokalne ceste
Sodražica proti Jurjevici, odcep Nova Štifta 1

Prevozi na relacijah 1, 1a in 2 so združljivi - skupno predvideno 60 učencev.

Prav tako so združljivi prevozi na relacijah 3 ter 4, 4a in 4b - skupno predvideno 38 učencev.

Na relacijah 1 do 4 se opravljata dve jutranji in dve povratni vožnji, razen na relacijah 1a, 4a in 4b se opravljata le po ena jutranja in ena povratna vožnja.

Prevozi na relacijah 1a, 4a in 4b se opravljajo le v primeru potrebe. V kolikor naročnik ugotovi, da ni potrebe po opravljanju prevozov na navedenih treh relacijah, se cena posamezne relacije odšteje od skupne cene na dan.

Na relacijah 1 in 2 se s 1. oz. 2. vožnjo vozi vsakokrat predvideno do 40 učencev.

Na relacijah 3 in 4 se s 1. oz. 2. vožnjo vozi vsakokrat predvideno do 30 učencev.

Končno število otrok na posamezni relaciji se določi skladno s potrebami OŠ Sodražica.

Prva jutranja vožnja se opravlja tako, da so učenci v šoli najprej ob 7.00 in najkasneje do 7.25, druga jutranja vožnja tako, da so učenci v šoli najprej ob 7.50 in najkasneje do 8.15. Prva povratna vožnja se opravlja ob 12.45, druga pa ob 13.40.

Čas odhodov in prihodov uskladi prevoznik z OŠ Sodražica.

Ponudba mora vključevati prevoze na vseh relacijah oz. za celoten sklop.

Prevoznik sam ponudi ustrezna prevozna sredstva, s katerimi bo varno, skladno z veljavno zakonodajo in pravočasno zagotovil prevoz vseh učencev v šolo.«

V zvezi s citiranimi zahtevami na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Iz navedenega dela razpisne dokumentacije je razvidno, da so združljive relacije 1, 1a in 2 ter relacije 3, 4, 4a in 4b. Na prvih treh relacijah je skupno predviden prevoz za šestdeset (60) učencev, na preostalih štirih pa za osemintrideset (38) učencev. Naročnik je tudi navedel, da se bosta na 1., 2., 3. in 4. relaciji opravljali po dve jutranji in po dve povratni vožnji, na ostalih relacijah (1a, 4a in 4b) pa le ena jutranja in ena povratna vožnja, pa še to le v primeru izkazane potrebe. Iz citiranega opisa je prav tako tudi razvidno, da se na relacijah 1 in 2 s prvo in drugo vožnjo vsakokrat vozi do štirideset (40) učencev, na relacijah 3 in 4 pa vsakokrat predvideno do trideset (30) učencev.

Naročnik je v 5. točki točke C (Tehnična in kadrovska sposobnost) zahteval, da »ponudnik razpolaga z zadostnim številom tehnično brezhibnih vozil z opremo, ki jo določajo predpisi za prevoze skupin otrok in ki zagotavljajo varno vožnjo za razpisano število otrok«.

V ta namen je v razpisno dokumentacijo priložil Izjavo-5 (Seznam vozil). S podpisom te izjave so ponudniki potrdili, da razpolagajo z zadostnim številom vozil za nemoteno izvajanje naročila ter da so vsa vozila v tehnično brezhibnem stanju, redno servisirana in opremljena z opremo in napravami v skladu z veljavnimi predpisi. Naročnik je v obrazec tudi zapisal, da morajo ponudniki za vsa vozila priložiti kopije homologacijskih potrdil in prometnih dovoljenj.

Tudi v zvezi s citiranim pogojem na Portalu javnih naročil ni bilo postavljeno nobeno vprašanje.

Zgoraj citirana zahteva je dovolj jasna in nedvoumna oziroma ne dopušča različnih interpretacij. Da bi bila torej ponudba v tem delu dopustna oziroma skladna z vsemi naročnikovimi zahtevami, so morali ponudniki ponuditi tolikšno število vozil oziroma sedežev v njih, da bodo z njimi nemoteno opravljali prevoze za celotno, vnaprej predvideno število učencev.

Državna revizijska komisija se strinja z izbranim ponudnikom in naročnikom v tem, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, kolikšno število (in velikost) vozil morajo ponuditi ponudniki. Navedeno odločitev je naročnik prepustil ponudnikom, saj je navedel zgolj število predvidenih osnovnošolcev in število voženj. Ponudniki pa so morali ponuditi vozila (v tehnično brezhibnem stanju, redno servisirana in opremljena z opremo in napravami v skladu z veljavnimi predpisi) s tolikšnim številom sedežev, da bo na vseh relacijah zagotovljen nemoten prevoz celotnemu, vnaprej predvidenemu številu osnovnošolcev.

Ob upoštevanju dejstev, da so posamezne relacije združljive ter da je mogoče dve jutranji in dve povratni vožnji na teh (združljivih) lokacijah opraviti z istim (istimi) vozilom (vozili), so morali ponudniki ponuditi vsaj eno vozilo, ki bo lahko prepeljalo štirideset šolarjev in vsaj eno vozilo, ki bo lahko prepeljalo trideset učencev.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v obrazec Izjava 5 (Seznam vozil) vpisal štiri vozila. Za vsa štiri vozila je predložil tudi zahtevane kopije homologacijskih potrdil in prometnih dovoljenj, kar med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Ravno tako med strankama ni spora o tem, da so vsa štiri vozila v tehnično brezhibnem stanju, redno servisirana in opremljena z opremo in napravami v skladu z veljavnimi predpisi. Izbrani ponudnik je navedel, da bo prevoz učencev opravil z naslednjimi vozili: z avtobusom Isuzu Q-BUS 31, ki ima vključno z vozniškim 28 sedežev (26+1+1), z avtobusom Renault Master 2.3/DCI, ki ima skupaj z vozniškim 17 sedežev, z avtobusom Ford Transit Bus 410 L EF 2.2, ki ima vključno z vozniškim prav tako 17 sedežev ter z vozilom Renault Trafic 2.0 DCI, ki ima skupaj z vozniškim 9 sedežev.

Ker torej izvajalec, kot že izhaja iz te obrazložitve, hkrati potrebuje vsaj eno vozilo, s katerim je mogoče prepeljati štirideset otrok in vsaj eno vozilo, s katerim je mogoče prepeljati trideset otrok, izbrani ponudnik naročnikove zahteve po zadostnem številu sedežev ni izpolnil. Po izračunu, ki ga je opravila Državna revizijska komisija, kapaciteta ponujenih vozil ne zadošča za prevoz vseh vnaprej predvidenih osnovnošolcev - to je za hkraten prevoz štiridesetih učencev na združljivih relacijah 1, 1a in 2 in tridesetih učencev na združljivih relacijah 3, 4, 4a in 4b. Da bi izbrani ponudnik dosegel število 40 sedežev na združljivih relacijah 1, 1a in 2, bi moral namreč uporabiti avtobus Isuzu Q-BUS 31 ter enega izmed ponujenih avtobusov s 17 sedeži. Obstoječa kapaciteta sedežev preostalih dveh ponujenih vozil pa bi zadoščala le še za 24 šolarjev in torej ne 30 šolarjev, kot je to zahteval naročnik na združljivih relacijah 3, 4, 4a in 4b (Državna revizijska komisija pri izračunu števila sedežev ni upoštevala vozniških sedežev). Ker izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovi zahtevi po zadostnem številu sedežev oziroma ker s ponujenimi vozili ne more opravljati prevozov za celotno število vnaprej predvidenih otrok (za štiridesetih šolarjev na relacijah 1, 1a in 2 in tridesetih šolarjev na relacijah 3, 4, 4a in 4b), njegova ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Celo v primeru, če bi bile združljive vse razpisane relacije, število sedežev ne bi zadoščalo za prevoz vseh osnovnošolcev. Z naročnikom se je sicer potrebno strinjati v tem, da imajo vsa štiri ponujana vozila 71 sedežev, vendar je naročnik v tem številu (neupravičeno) upošteval tudi vse vozniške sedeže.

Ponudbe v spornem delu tudi ni več mogoče dopolnjevati ali popravljati, saj bi izbrani ponudnik s ponudbo (drugih) vozil z zadostnim številom sedežev posegel tudi v razpisani predmet. Ta del ponudbe pa ima tudi poseben status, saj ga ponudniki, razen če gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ne smejo dopolnjevati ali popravljati. Zato so ponudniki dolžni v tem delu ponudbe ravnati s (še) posebno skrbnostjo. Ugotovljene nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika ob navedenem ni mogoče spregledati niti je uvrstiti med očitne napake, zato je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu očitku.

Ob opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ter da je vlagateljeva trditev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, utemeljena.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, št. JN 430-3/2018-Odl z dne 18. 6. 2018.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo uspel, zato mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške - to je stroške takse v višini 2.809,51 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 688,50 EUR (1500 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 839,97 EUR, in izdatke (11. člen OT) v višini 11,47 EUR (25 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 14,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za sestavo zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija je tako vlagatelju priznala stroške v višini 3.663,48 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 10. 9. 2018



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Občina Sodražica, Trg 25. maja 3, Sodražica,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Odvetnik Anton Nosan, Komenskega 36, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.