018-123/2018 Javni zavod Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Številka: 018-123/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup vozila bibliobus«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika DUALIS, d. o. o., Cesta k Tamu 24, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni zavod Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova ulica 33 – 35, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 8. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 22. 6. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 25. 5. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN003391/2018-B01, dne 26. 5. 2018 pa še v Uradnem listu EU, pod številko objave 2018/S 099-225598.

Zoper določila razpisne dokumentacije je vlagatelj z vlogo z dne 22. 6. 2018 vložil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnik nekatere tehnične zahteve določil na diskriminatoren način oz. tako, da jih je prilagodil točno določenemu proizvajalcu, TAM Europe, vlagatelju pa je onemogočil predložitev ponudbe. Za vlagatelja so sporne naslednje tehnične zahteve:

1. Zahtevana je moč motorja od najmanj 205 kW do največ 215 kW. Vlagatelj bi lahko oddal ponudbo, če bi bila zahtevana moč motorja 235 kW, vendar naročnik zahteve ni hotel spremeniti, čeprav to ne bi vplivalo na funkcionalne lastnosti vozila.
2. Zahtevana je dolžina vozila od najmanj 10.000 mm do največ 10.300 mm. Vlagatelj bi lahko ponudil vozilo dolžine 10.800 mm, kar je minimalno odstopanje, ki ne bi vplivalo na funkcionalne lastnosti vozila.
3. Zahtevana je medosna razdalja od najmanj 5.000 mm do največ 5.200 mm. Vlagatelj bi lahko ponudil vozilo z medosno razdaljo 5.300 mm, kar je minimalno odstopanje, ki ne bi vplivalo na funkcionalne lastnosti vozila.
4. Zahtevan je zadnji previs vozila od najmanj 2.800 mm do največ 3.000 mm. Vlagatelj bi lahko ponudil vozilo z zadnjim previsom 3.300 mm, kar je minimalno odstopanje, ki ne bi vplivalo na funkcionalne lastnosti vozila.
5. Zahtevan je bil obračalni krog od 18.200 mm do 18.600 mm. Vlagatelj bi lahko ponudil vozilo z obračalnim krogom 9.259 mm, kar je boljše, ker je vozilo bolj okretno, naročnik pa je v tem delu sledil predlogu za spremembo in je tehnično zahtevo spremenil tako, da je zahtevan obračalni krog do največ 18.600 mm.
6. Zahtevana je zunanja širina vozila od najmanj 2.300 mm do največ 2.480 mm. Vlagatelj bi lahko ponudil vozilo zunanje širine 2.550 mm, kar pa naročniku ne ustreza, saj bi s tem omogočil tudi vlagatelju, da odda dopustno ponudbo.
7. Zahtevana so pnevmatska vrata voznika s širino vrat do vključno 750 mm. Vlagatelj bi lahko ponudil pnevmatska vrata voznika širine 800 mm, vendar je naročnik zavrnil spremembo te zahteve.
8. Zahtevana je največja dovoljena masa vozila do največ 16.000 kg. Vlagatelj je predlagal, naj naročnik to zahtevo spremeni tako, da bi bila največja dovoljena skupna masa vozila največ 19.000 kg, vendar naročnik temu ni ugodil.

Vlagatelj ve, da mora tehničnim specifikacijam v celoti slediti, sicer bo naročnik njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno, vendar tega ne more storiti. Ponudil bi lahko vozilo Crossway line 10,8/12/13 m – Diesel EURO IV proizvajalca IVECO, ki malenkostno odstopa od zahtev, vendar vozilo zato glede na namen ni prav nič manj funkcionalno. Naročnik kupuje vozilo bibliobus za opravljanje knjižnične službe. Tudi z vlagateljevim vozilom bi naročnik dosegel namen naročila. Naročnik v odgovoru na portalu javnih naročil ni navedel objektivno opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, da so prednosti, ki jih zagotavljajo sporne tehnične specifikacije, takšne, da v primeru sprememb vozilo ne bi več ustrezalo namenu. Naročnikovo ravnanje tudi ni gospodarno, navaja vlagatelj, in predlaga, da Državna revizijska komisija postavi tudi izvedenca tehnične stroke, ki naj poda mnenje, ali so tehnične zahteve prilagojene točno določenemu proizvajalcu, ali lahko vlagatelj predloži dopustno ponudbo, ali so tehnične zahteve funkcionalne in ali omogočajo konkurenco. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v delih, kjer je zahtevano:

- moč motorja od najmanj 205 kW do največ 215 kW,
- dolžina vozila od najmanj 10.000 mm do največ 10.300 mm,
- medosna razdalja od najmanj 5.000 mm do največ 5.200 mm,
- previs vozila od najmanj 2.800 mm do največ 3.000 mm,
- zunanja širina vozila od najmanj 2.300 mm do največ 2.480 mm,
- širina pnevmatskih vrat voznika do vključno 750 mm,
- največja dovoljena masa vozila do največ 16.000 kg.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 6. 7. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je tehnične zahteve določil glede na potrebe in specifičnosti terena – trase bibliobusa. Naročnik opravlja storitve potujoče knjižnice za 16 občin, ustavlja na 54 postajališčih, storitve potujoče knjižnice pa uporablja okoli 1.600 članov. Vožnja bibliobusa poteka po starem mestnem jedru Ptuja in po okoliškem ruralnem območju, kjer je veliko ozkih cest, plazovitega terena, klancev, ostrih ovinkov in majhnih krožišč, zaradi česar pri srečevanju obstaja nevarnost zdrsa po bankini. Prehitevanje pešcev, kolesarjev in traktorjev je nemogoče, velika je nevarnost nesreč. Obračališč primanjkuje, težava pa je tudi nosilnost nekaterih mostov in cest ter njihova dotrajanost. Naročnik je pri pripravi zahtev upošteval željo, da omogoči prevoz enakega ali večjega števila knjižničnega gradiva, da se poveča udobje voznika, osebja in uporabnikov ter da se povečajo varnost, ekonomičnost in okoljska primernost. Novo vozilo bo omogočalo optimalno korist ob čim manjših stroških. Naročnik je upošteval tudi izkušnje lokalnih izvajalcev javnega prometa, ki uporabljajo minibuse. Naročnik navaja, da je pri določanju zahtev upošteval pravila javnega naročanja, saj lahko vozilo z zahtevanimi lastnostmi traso prevozi z najmanj težavami, ekonomično porabo in maksimalnim izkoristkom prostora. Olajšano bo manevriranje na ozkih površinah, lažja bo tudi vožnja v zimskih razmerah. V nadaljevanju se naročnik opredeljuje do očitkov v zvezi s posameznimi tehničnimi zahtevami:

1. Pri določitvi zahtev za moč motorja je naročnik upošteval, da želi dobiti vozilo, ki ne bo prekomerno obremenjevalo okolja in ne bo povzročalo višjih stroškov. Res je sicer, da so stroški v življenjski dobi vozila določeni kot merilo, vendar je želel tudi s tehnično specifikacijo določiti optimalno moč motorja. Zahteva je povezana tudi z manjšo težo vozila, saj to pomeni tudi manjšo potrebno moč motorja, ki zadostuje za doseganje povprečne hitrosti.
2. V zvezi z dimenzijami vozila naročnik navaja, da vse mere izhajajo iz specifike trase. Po mnenju naročnika lahko vsak strokovno usposobljen ponudnik izdela vozilo po zahtevanih specifikacijah. Naročnik ob tem poudarja, da ne gre za vozilo serijske proizvodnje, zato je pri predelavi oz. nadgradnji podvozja možno upoštevati zahteve. Krog ponudnikov je zato širši, saj lahko sodelujejo tako proizvajalci podvozij kot tudi izvajalci nadgradenj oz. predelav.
3. Z zahtevano širino voznikovih vrat je naročnik želel vozniku omogočiti normalen vstop, pri čemer pa je želel ohraniti čim več delovnega prostora. Glede na dolžino avtobusa in razporeditev polic bi naročnik pri širših vratih izgubil 350 mm prostora za knjige, kar pomeni 25 knjig.
4. Povečanje skupne teže vozila za 3.000 kg pomeni takšno spremembo, ki je večja od skupne predvidene teže knjižničnega gradiva. Naročnik poudarja slabo stanje lokalnih cest in navaja, da bi večja teža pomenila tudi močnejši motor z večjo porabo goriva, večjo obrabo zavor in pnevmatik in višje stroške vzdrževanja.

Naročnik je naredil raziskavo trga in ugotovil, da lahko vsak usposobljen izvajalec kupi ustrezno podvozje in ga nadgradi v skladu z zahtevami, takih ponudnikov pa je več, pri čemer je k njim treba prišteti še proizvajalce avtobusov. Naročnik poudarja, da ne gre za vozilo serijske proizvodnje, saj so zahteve za bibliobus specifične, zato sta bili predvideni tako možnost predelave obstoječega vozila kot tudi izgradnja vozila na ustreznem podvozju. Vozila za potujočo knjižnico so uvrščena med vozila za posebne namene, podobno kot tudi vozila z gasilskimi lestvami ali potujoče trgovine. Naročnik navaja, da je pri pregledu kataloga, ki ga je predložil vlagatelj, ugotovil, da je vlagatelj označil samo nekatere podatke, čeprav iz kataloga izhaja, da predstavljeno vozilo, kateremu naj bi bilo prilagojeno naročilo, vsaj v štirih točkah ne ustreza zahtevam. Gre za prostornino posode za gorivo, višino poda od tal, širino vrat voznika in notranjo višino. Tudi vlagateljevo vozilo ne zagotavlja ustrezne notranje višine, kar potrjuje trditev, da ne gre za serijsko vozilo, temveč za izdelavo nadgradnje oz. predelavo, zato ni mogoče upoštevati podatkov iz prospektnih materialov. Naročnik še navaja, da je popravek javnega naročila objavil 22. 6. 2018, pravočasno pa je objavil tudi spremenjeno razpisno dokumentacijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 6. 7. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 7. 2018 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik posamezne tehnične specifikacije, s katerimi je opredelil nekatere zahtevane lastnosti bibliobusa, določil v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel tudi, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo, potem ko je rok za oddajo vprašanj in odgovorov že potekel. Vendar pa je vlagatelj to dejstvo navedel ob utemeljevanju procesnih predpostavk za vložitev zahtevka za revizijo oz. ob utemeljevanju njegove pravočasnosti (točka II.1 zahtevka za revizijo), ne pa ob utemeljevanju kršitev naročnika (točka III. zahtevka za revizijo). Ker je vlagatelj ob tem pojasnil, da s predmetnim zahtevkom uveljavlja kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave oz. razpisno dokumentacijo, in ker je v delu zahtevka, v katerem predlaga, kako naj se kršitve odpravijo, izrecno zahteval (le) razveljavitev posameznih tehničnih zahtev, s katerimi naj bi naročnik po njegovem mnenju kršil določila ZJN-3, Državna revizijska komisija v zahtevku za revizijo zatrjevanega dejstva o naknadni spremembi razpisne dokumentacije ni obravnavala kot navedbo kršitve, temveč zgolj kot pojasnjevanje obstoja procesne predpostavke pravočasnosti vložitve zahtevka za revizijo.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na nezakonitost tehničnih specifikacij, je treba pojasniti, da tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Iz že predstavljenih določb ZJN-3 izhaja, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva zatrjuje, da je naročnik tehnične specifikacije prepisal iz kataloga favoriziranega proizvajalca, zaradi česar naj bi jih lahko izpolnil le slednji, medtem ko je vlagatelju onemogočil, da bi v tem postopku oddaje javnega naročila predložil dopustno ponudbo. V zvezi s temi navedbami je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da vlagatelj vozila z zahtevanimi lastnostmi ne more ponuditi, še ne zadostuje za zaključek, da so naročnikove tehnične zahteve diskriminatorne. Če naročnik, ne glede na dejstvo, da lahko določeno zahtevo morebiti izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov ali da posamezen ponudnik ne more konkurirati za pridobitev naročila, izkaže, da je takšna zahteva povezana s predmetom naročila in da ima zanjo objektivno utemeljene razloge, mu ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne (prim. npr. sklepe Državne revizijske komisije št. 018-059/2015-8, 018-063/2016-5, 018-229/2016-7, 018-161/2017-7, 018-25/2018-4 in 018-108/2018-6). Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot ustrezno in dopustno, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje zahteve in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik tehnične zahteve določil v 3. poglavju razpisne dokumentacije (Tehnične lastnosti vozila in vgrajene opreme). V točki 3.3.1 je naročnik določil tehnične lastnosti za vozilo, pri čemer je zahteve, ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja kot sporne, določil na naslednji način:

- moč motorja mora biti od najmanj vključno 205 kW do največ vključno 215 kW po ECE 80/1269,
- dolžina vozila: od najmanj vključno 10.000 mm do največ vključno 10.300 mm,
- medosna razdalja: od najmanj vključno 5.000 mm do največ vključno 5.200 mm,
- zadnji previs vozila: od najmanj vključno 2.800 mm do največ vključno 3.000 mm,
- obračalni krog od najmanj vključno 18.200 mm do največ vključno 18.600 mm,
- zunanja širina vozila: od najmanj vključno 2.300 mm do največ vključno 2.480 mm,
- vrata voznika: pnevmatska, širina vrat do vključno 750 mm,
- največja dovoljena masa vozila: do največ 16.000 kg.

Kot je razvidno iz dokumentacije in kot opozarja tudi vlagatelj, je naročnik v zvezi s citiranimi tehničnimi specifikacijami na portalu javnih naročil prejel vprašanja, na podlagi katerih je spremenil zahtevo glede obračalnega kroga (ponudniki lahko po spremembi ponudijo vozilo z obračalnim krogom do največ vključno 18.600 mm, kar, kot je mogoče razumeti zahtevek za revizijo, vlagateljevo vozilo izpolnjuje, zato v tem delu med vlagateljem in naročnikom ni več spora), medtem ko ostalih spornih tehničnih zahtev ni spreminjal.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik tehnične zahteve za bibliobus prilagodil točno določenemu proizvajalcu, in sicer naj bi jih prepisal iz kataloga družbe TAM Europe. Po vpogledu v katalog vozila »TAM Vive TL«, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vozilo »TAM Vive TL« moč motorja 213 kW (zahtevano od 205 kW do 215 kW), skupno dolžino 10.200 mm (zahtevano od 10.000 mm do 10.300 mm), medosno razdaljo 5.000 mm (zahtevano od 5.000 mm do 5.200 mm), zadnji previs vozila 3.000 mm (zahtevano od 2.800 mm do 3.000 mm), zunanjo širino 2.460 mm (zahtevano od 2.300 mm do 2.480 mm) in največjo dovoljeno maso 16.000 kg (zahtevano največ 16.000 kg). Podatek o širini voznikovih vrat v katalogu, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, ni naveden. Iz navedenih dejstev je razvidno, da naročnik pri izpostavljenih lastnostih naročenega vozila ni neposredno prepisal tehničnih specifikacij iz kataloga vozila »TAM Vive TL«, saj je zahtevane dimenzije vozila in moč motorja določil v razponu od najmanjše do najvišje vrednosti. Res je, da je dovoljene intervale dimenzij vozila in moči motorja v razpisni dokumentaciji določil na način, da jih vozilo »TAM Vive TL« v izpostavljenih delih izpolnjuje. Vendar pa zgolj na podlagi dejstva, da nekatere dimenzije in moč motorja vozila »TAM Vive TL« ustrezajo zahtevanim razponom, še ni mogoče sklepati, da je naročnik tehnične specifikacije prilagodil temu vozilu.

Trditev vlagatelja o tem, da je naročnik tehnične specifikacije prepisal iz kataloga vozila »TAM Vive TL«, torej že na podlagi dejstva, da naročnik vrednosti izpostavljenih dimenzij in moči motorja ni neposredno prepisal iz kataloga, temveč jih je določil v intervalih od najmanjše do najvišje dovoljene vrednosti, ni točna. Toliko bolj pa vlagateljevim trditvam o prilagojenosti tehničnim specifikacijam določenemu proizvajalcu ni mogoče slediti ob upoštevanju dejstva, na katerega v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, opozarja tudi naročnik, in sicer da vozilo »TAM Vive TL« v določenih delih sploh ne izpolnjuje tehničnih zahtev in da ga torej proizvajalec sploh ne bi mogel ponuditi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Kot je namreč razvidno iz kataloga, vozilo »TAM Vive TL« nima ustrezne posode za gorivo, saj je naročnik zahteval posodo z najmanj 300 litri prostornine, vozilo »TAM Vive TL« pa ima posodo s prostornino 230 litrov. Vozilo »TAM Vive TL« tudi ne izpolnjuje zahtev glede notranje višine in višine poda od tal, saj je vozilo visoko 2.000 mm (zahtevano od 2.200 do 2.300 mm), pod pa je od tal oddaljen 1.332 mm (zahtevano največ 1.200 mm). Poleg tega vozilo »TAM Vive TL« ne izpolnjuje zahtev glede širine sprednjih in zadnjih vrat, saj so ta široka 860 mm oz. 800 mm, naročnik pa je zahteval dvokrilna pnevmatska vrata obiskovalcev, deljena v razmerju 2/3 in 1/3 z možnostjo ločenega odpiranja kril in širino vrat od vključno 1.000 mm do vključno 1.200 mm. Ob upoštevanju dejstva, da vozilo »TAM Vive TL« (brez predelav) ne izpolnjuje navedenih tehničnih zahtev in da torej ponudba s takim vozilom sploh ne bi mogla biti ocenjena kot dopustna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da revizijske navedbe o tem, da je naročnik tehnične specifikacije prepisal iz kataloga vozila »TAM Vive TL« oz. da jih je prilagodil njegovemu proizvajalcu, niso utemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi pregleda kataloga vozila »TAM Vive TL« ugotovila, da naročnik tehničnih specifikacij ni prilagodil točno določenemu proizvajalcu, saj po eni strani v zahtevku za revizijo izpostavljenih zahtev ni neposredno prepisal iz kataloga. temveč jih je določil v intervalnih vrednostih (ki jih vozilo »TAM Vive TL« sicer izpolnjuje), po drugi strani pa je poleg izpostavljenih zahtev določil tudi druge zahteve, ki jih vozilo »TAM Vive TL« sploh ne izpolnjuje, Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja, naj odredi pridobitev strokovnega mnenja. Strokovno mnenje, katerega pridobitev je vlagatelj predlagal z namenom ugotoviti, ali so tehnične zahteve prilagojene točno določenemu proizvajalcu, ob takšnem dejanskem stanju, kot je razvidno iz kataloga, ne bi moglo vplivati na ugotovitev, da vozilo »TAM Vive TL« (brez predelav) ne izpolnjuje vseh naročnikovih tehničnih zahtev, da ga proizvajalec zato sploh ne bi mogel ponuditi v predmetnem postopku in da posledično že po naravi stvari ni mogoče govoriti o tem, da je naročnik tehnične zahteve prilagodil točno določenemu izdelku.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 7. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, po eni strani navaja, da želi na razpisu ponuditi serijsko vozilo, po drugi strani pa navaja, da se bo na podlagi ponudbe vozilo šele izdelalo. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, bi on določene lastnosti vozila, kot so prostornina posode za gorivo, višina poda od tal in notranja višina, lahko prilagodil ob dodelavi vozila, ne bi pa mogel prilagoditi dolžine in širine vozila ter širine vrat. V zvezi s temi navedbami je treba upoštevati navedbe naročnika, ki v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, poudarja, da ne naroča vozila, ki bi bilo predmet serijske proizvodnje, temveč naroča vozilo, ki spada med vozila za posebne namene. Predmet tega naročila je vozilo, namenjeno za prevoz knjig, ki ni serijsko. Gre za vozilo, ki ga je treba bodisi predelati bodisi izvesti nadgradnjo podvozja, pri čemer je ob dodelavi treba upoštevati specifične naročnikove zahteve in ob tem posamezne lastnosti vozila prilagoditi posebnemu namenu, ki ga zasleduje naročnik. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da namerava ponuditi serijsko vozilo. V vsakem primeru bo moral vsak sodelujoči ponudnik vozilo predelati oz. nadgraditi na način, da bo primerno za specifično naročnikovo uporabo – prevoz knjig in izvajanje knjižničnih storitev, čemur bo moral prilagoditi tudi dimenzije in notranjost vozila.

Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naštel več ponudnikov, ki na trgu izdelujejo vozila za posebne namene in jih prilagajajo potrebam naročnikov. Poleg proizvajalcev avtobusov to izvajajo še družbe AS Domžale, nadgradnje, proizvodnja in popravilo tovornih gradenj, d. o. o., Električna vozila F, družba za proizvodnjo in predelavo električnih vozil, trgovino in druge storitve, d. o. o., FERA AVTO, proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., AUTOMET Group Sp, z. o. o., Sp. k., Poljska, K-Bus, d. o. o., itd. Vlagatelj tem navedbam v vlogi z dne 11. 7. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, izrecno ne nasprotuje, na podlagi česar je treba ugotoviti, da naročnik ni zožil konkurence na točno določenega proizvajalca oz. na točno določeno vozilo, temveč je ponudnikov, ki bi lahko izpolnili predmetno naročilo, več.

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev, in sicer da tehnične specifikacije niso prilagojene vozilu »TAM Vive TL«, da predmet tega naročila ni vozilo serijske proizvodnje, temveč ga bodo morali ponudniki predelati po zahtevah naročnika, in da je, kot zatrjuje naročnik, na trgu več ponudnikov, ki lahko izpolnijo predmetno naročilo, ni mogoče ugotoviti, da je naročnik pri določanju tehničnih specifikacij kršil določila ZJN-3. Naročnik mora, kot je bilo že zapisano, tehnične specifikacije v vsakem konkretnem postopku javnega naročanja določiti tako, da so zahteve sorazmerne in povezane s predmetom javnega naročila in da ne omejujejo konkurence. Glede na navedbe naročnika, da na trgu obstaja večje število ponudnikov, ki lahko s predelavami in nadgradnjami izpolnijo njegove zahteve (čemur vlagatelj v postopku ni ugovarjal), ni mogoče ugotoviti, da bi bila konkurenca ponudnikov, ki se ukvarjajo s predelavami in nadgradnjami vozil za posebne namene, omejena. Naročnik pa po drugi strani ni dolžan predmeta naročila prilagajati specifičnemu ponudniku, saj, kot je bilo že zapisano, enakopravnost ponudnikov ni absolutna in ne pomeni, da je naročnik dolžan vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Naročnik med ponudniki lahko razlikuje in lahko tehnične specifikacije oblikuje na način, da jih lahko nekateri ponudniki izpolnijo, nekateri pa ne, če ima za to objektivno opravičljive okoliščine. Kot je bilo že zapisano, mora biti razlikovanje ponudnikov posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na dopustne prednosti posameznih ponudnikov. Namen, ki ga naročnik zasleduje s predmetnim naročilom, je pridobiti vozilo za posebni namen, s katerim bo izvajal knjižnično dejavnost. Okoliščina, da gre za vozilo, ki se ne proizvaja serijsko, temveč ga je treba ob nadgradnji oz. predelavi prilagoditi pogojem specifične uporabe, pa vsekakor pomeni, da naročnik zagotavlja konkurenco med tistimi ponudniki, ki se na trgu ukvarjajo s predelavami in nadgradnjami vozil in ki so sposobni ob tem posamezne lastnosti vozila prilagoditi naročnikovim zahtevam.

Poleg tega, da naročnik ne naroča vozila serijske proizvodnje, temveč vozilo za poseben namen, ki ga je treba prilagoditi specifičnim zahtevam, pa je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila treba upoštevati tudi okoliščine uporabe vozila, ki jih navaja naročnik. Kot namreč v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje naročnik, je vozilo namenjeno za vožnjo po starem mestnem jedru mesta Ptuj in za vožnjo po okoliškem ruralnem območju, kjer so ceste zelo ozke, ponekod pa tudi v slabem stanju, zaradi česar je manevriranje z vozilom otežkočeno. Čeprav je treba pritrditi vlagatelju, ki v vlogi z dne 11. 7. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da so za kategorizacijo cest pristojne druge institucije in da te določajo, kakšna vozila lahko glede na stanje cest vozijo po njih, pa zgolj dejstvo, da po cestah lahko vozijo tudi vozila večjih dimenzij, kot jih zahteva naročnik, še ne pomeni, da naročnik nima objektivno utemeljenih razlogov, zaradi katerih naroča vozilo, ki bo manjše in lažje in ki bo zmožno peljati toliko knjižničnega gradiva, kot ga sam predvideva. Kljub temu, da lahko po cestah, na katerih bo vozil bibliobus, glede na področne predpise vozijo tudi večja vozila, naročnika ni mogoče prisiliti, da naroča vozilo večjih dimenzij, če glede na namen uporabe vozila to ni potrebno. Mogoče je slediti naročniku, ki navaja, da je upošteval število knjižničnega gradiva, ki ga bo vozil z bibliobusom, ob tem pa je s specifikacijami nameraval zagotoviti večjo prometno varnost, udobje voznika, ekonomičnost in okoljsko primernost vozila. Vozilo, ki je manjše, je lažje voziti, se z njim srečevati in obračati, motor z manjšo močjo pa ob povezavi z nižjo skupno težo nedvomno vpliva tudi na porabo, stroške vzdrževanja in okoljsko obremenitev. Naročnik torej izkazuje določene objektivne okoliščine, na podlagi katerih lahko naroča vozilo manjših dimenzij in manjše moči motorja.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da je naročnik tehnične specifikacije prepisal iz kataloga točno določenega vozila oz. da jih je prilagodil točno določenemu proizvajalcu. Ob dejstvu, da naročnik ne naroča serijskega vozila, temveč vozilo za poseben namen, ki ga je treba nadgraditi oz. predelati, Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da imajo ponudniki, zlasti tisti, ki se ukvarjajo s predelavami vozil za posebne namene (teh pa je na trgu večje število), možnost, da posamezne lastnosti prilagodijo naročnikovim zahtevam in potrebam. Ker je naročnik ob tem izkazal tudi določene objektivno opravičljive razloge, zaradi katerih naroča vozilo z manjšimi dimenzijami in močjo motorja, Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja pri določanju tehničnih specifikacij, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 27. 8. 2018


predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Javni zavod Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova ulica 33 – 35, 2250 Ptuj
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve