018-116/2018 Mestna občina Slovenj Gradec

Številka: 018-116/2018-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi učencev v Mestni občini Slovenj Gradec, šolsko leto 2018/2019«, v sklopu 4: Gradišče, Rahtel, Slovenj Gradec – vozilo za 8+1 oseb, 4x4«, v sklopu 6: »Pameče, Slovenj Gradec«, v sklopu 8: »Golavabuka, Šmartno – vozilo za 8+1 oseb, 4x4« in v sklopu 10: »Metulov breg, Brda, Šmartno – avtobus za 50 oseb«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Nomago, d.o.o., Vošnjakova ulica 3, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 8. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 4. 6. 2018 zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4: »Gradišče, Rahtel, Slovenj Gradec – vozilo za 8+1 oseb, 4x4«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 22. 5. 2018 za sklop 4, se ugodi in se navedena odločitev razveljavi.

2. Zahtevek za revizijo z dne 4. 6. 2018 zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 6: »Pameče, Slovenj Gradec«, v sklopu 8: »Golavabuka, Šmartno – vozilo za 8+1 oseb, 4x4« in v sklopu 10: »Metulov breg, Brda, Šmartno – avtobus za 50 oseb« se zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 671,35 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29. 3. 2018 na portalu javnih naročil pod številko JN002171/2018-B01 objavil obvestilo o javnem naročilu »Prevozi učencev v Mestni občini Slovenj Gradec, šolsko leto 2018/2019«, ki je bilo dne 30. 3. 2018 pod številko 2018/S 063-140165 objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske unije. Omenjeno javno naročilo je naročnik razdeljeno na 15 sklopov oddajal po odprtem postopku.
Naročnik je dne 23. 5. 2018 na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji javnega naročila za vseh 15 sklopov. Iz omenjene odločitve izhaja, da je javno naročilo v sklopu 4: »Gradišče, Rahtel, Slovenj Gradec – vozilo za 8+1 oseb, 4x4« (v nadaljevanju: sklop 4) oddal ponudniku Plamen, d.o.o., Pameče 181, Slovenj Gradec (v nadaljevanju tudi: izbrani ponudnik za sklop 4), javno naročilo v sklopu 6: »Pameče, Slovenj Gradec«, v sklopu 8: »Golavabuka, Šmartno – vozilo za 8+1 oseb, 4x4« in v sklopu 10: »Metulov breg, Brda, Šmartno – avtobus za 50 oseb« (v nadaljevanju: sklop 6, sklop 8 in sklop 10) pa ponudniku Avtoprevozništvo Prosenjak Jože, s.p., Podgorje 159, Šoštanj (v nadaljevanju tudi: izbrani ponudnik za sklope 6, 8, in 10).
Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 4, 6, 8 in 10 vložil zahtevek za revizijo z dne 4. 6. 2018. Navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 ugotovil, da predložena menična izjava ni v celoti izpolnjena, saj na njej manjka podpis direktorja izbranega ponudnika. Naročnik je namreč na vzorcu menične izjave kot sestavnem delu razpisne dokumentacije predvidel dva podpisa osebe, pooblaščene za podpisovanje, in sicer en podpis v besedilu zgoraj (poleg navedbe imena, priimka ter funkcije zastopnika) in en podpis spodaj (pri navedbi imena in priimka osebe, pooblaščene za podpisovanje). Ker je izbrani ponudnik za sklop 4 predložil menično izjavo z zgolj enim namesto z dvema podpisoma, je ugotoviti, da menična izjava ni bila v celoti izpolnjena. Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik kot sankcijo za primer, da ponudniki ne bi v celoti izpolnili menične izjave, določil zavrnitev ponudbe, bi moral naročnik po mnenju vlagatelja ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 zavrniti kot nedopustno. Dalje je vlagatelj, kot zatrjuje, pri vpogledu v ponudbo ponudnika Avtoprevozništvo Prosenjak Jože, s.p., izbranega v sklopih 6, 8 ter 10, ugotovil, da je ta v ponudbi predložil bianko menice, ki jih je sicer podpisal, ne pa tudi žigosal. Zakonodaja odločitev o tem, ali bo posamezni gospodarski subjekt pri svojem poslovanju uporabljal žig, prepušča slednjemu. Iz ponudbe izbranega ponudnika za sklope 6, 8 in 10 jasno izhaja, da ta posluje z žigom. Bianko menica brez žiga ponudnika zato naročniku ne omogoča unovčitve menice v primeru nastopa katerega od vzrokov za unovčitev slednje, kar pomeni, da niso izpolnjene zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije. P. J. ob podpisu zakonitega zastopnika ni navedel, da sprejema obveznost za pravno osebo (samostojnega podjetnika), poleg tega menice pri podpisu ni žigosal, kar pa bi moral storiti, saj kot pravna oseba posluje z žigom. Posledično je P. J. menico predložil v lastnem imenu (kot fizična oseba) in ne kot zakoniti zastopnik izbranega ponudnika. Vlagatelj v zvezi z navedenim izpostavlja, da je v dani zadevi (poleg zahtev iz razpisne dokumentacije) potrebno upoštevati tudi stroge menične predpise, zaradi česar odsotnosti žiga na menici ne more sanirati niti predložena menična izjava. Glede na navedeno po mnenju vlagatelja ne more biti dvoma, da izbrani ponudnik za sklope 6, 8 in 10 ni predložil ustreznega zavarovanja za resnost ponudbe. Položaj izdajatelja menice (P. J. kot fizične osebe) je podoben položaju, ki bi nastal, če bi izdajatelj podpisal poroštveno pogodbo, saj bi kot porok odgovarjal kljub temu, da je stečaj nad samostojnim podjetnikom končan. Dejstvo je, da je naročnik predložitev menic zahteval od ponudnika in ne od tretjih (fizičnih) oseb. Če ponudnik naročniku predloži menico, gre namreč za drugačen položaj, kot če naročniku predloži menico tretja (fizična) oseba. Medtem ko se v primeru začetka stečaja nad ponudnikom menični dolg, ki predstavlja poslovno terjatev, obravnava v stečaju, gre pri menici fizične osebe za neposlovno terjatev, na katero pa morebitni stečaj nad samostojnim podjetnikom nima vpliva. Glede na dejstvo, da je bila v razpisni dokumentaciji za primer, ko menična izjava ne bi bila v celoti izpolnjena, določena sankcija zavrnitve ponudbe, velja omenjena sankcija še toliko bolj za primer menice brez žiga, saj slednje ni izpolnil ponudnik, temveč fizična oseba. Na podlagi predstavljenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklope 4, 6, 8 ter 10, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik za sklop 4 in izbrani ponudnik za sklope 6, 8 ter 10 sta se – prvi v vlogi z dne 13. 6. 2018 in drugi v vlogi z dne 11. 6. 2018 – izjasnila o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo ter jih zavrnila kot neutemeljene.
Naročnik je zahtevek za revijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 22. 6. 2018 zavrnil kot neutemeljenega. V omenjenem dokumentu se naročnik najprej opredeljuje do vlagateljevih navedb glede zatrjevanih kršitev v sklopu 4 in navaja, da je treba določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbe konkretne razpisne dokumentacije razlagati v skladu z namenom naročnika, ki pa ni v določitvi strožjih pogojev, kot so potrebni za zagotovitev dopustnosti ponudb. Navedeno po mnenju naročnika pomeni, da ponudba izbranega ponudnika za sklop 4 (poleg neobstoja zakonskih razlogov za izključitev) izpolnjuje pogoje za sodelovanje, prav tako pa ustreza tudi zahtevam in potrebam naročnika. V kolikor ponudbe ne izpolnjujejo zahtev iz razpisne dokumentacije, je treba upoštevati pravila 89. člena ZJN-3. V interesu naročnika in javnosti je, da lahko naročnik izbira med čim večjim številom dopustnih ponudb. Če se vsako pomanjkljivost v ponudbi sankcionira z izločitvijo slednje, se število konkurenčnih ponudb zmanjša. Po mnenju naročnika gre v primeru manjkajočega podpisa direktorja izbranega ponudnika na menični izjavi za nebistveno pomanjkljivost, ki ne zahteva odprave na podlagi poziva naročnika. Četudi v desnem zgornjem kotu predložene menične izjave ponudnika, izbranega v sklopu 4, manjka podpis direktorja, pa ne gre prezreti, da je menična izjava podpisana v desnem spodnjem kotu. Glede na to, da so na menični izjavi izpolnjene tudi domicilne klavzule, je menica – kljub zatrjevani pomanjkljivosti – unovčljiva. Po prepričanju naročnika navedena pomanjkljivost tako ne predstavlja kršitve določil razpisne dokumentacije. V nadaljevanju se naročnik opredeljuje do vlagateljevih navedb glede zatrjevanih kršitev v sklopih 6, 8 ter 10 in navaja, da so po njegovem mnenju vlagateljeve navedbe v zvezi s pravnimi posledicami podpisa bianko menice brez žiga ponudnika v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja, ko kot ponudnik nastopa fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, z vidika meničnega prava ter ustaljene sodne prakse nerelevantne. Obenem naročnik izpostavlja, da na obrazcu bianko menice ni zahteval žiga, temveč zgolj podpis. Naročnik je namreč v »Navodilih za izpolnitev ponudbe« zahteval 5 bianko podpisanih menic. Izbrani ponudnik za sklope 6, 8 in 10, sicer samostojni podjetnik, je ponudbi priložil menice s podpisom zakonitega zastopnika samostojnega podjetnika, kar je skladno z določili razpisne dokumentacije ter njenim namenom. Ponudnik je tako predložil ustrezno zavarovanje, zato morebitna unovčitev menic z vidika meničnega prava ni vprašljiva. Na podlagi navedenega naročnik ocenjuje, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 22. 6. 2018 odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje konkretnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 28. 6. 2018, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 29. 6. 2018, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih.
Naročnik je Državni revizijski z vlogo z dne 18. 7. 2018, prejeto dne 20. 7. 2018, posredoval fotokopijo poštne povratnice, iz katere je razvidno, da je bila vlagatelju odločitev o zahtevku za revizijo vročena dne 26. 6. 2018.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranih ponudnikov za sklope 4, 6, 8 ter 10 in po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ocenil, da je finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ki sta ga za sklope 4, 6, 8 ter 10 predložila izbrana ponudnika, skladno z zahtevami naročnika, posledično pa sta ponudba ponudnika, izbranega v sklopu 4, ter ponudba ponudnika, izbranega v sklopih 6, 8 in 10, dopustni.
Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je za dopustno šteti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.
V skladu z drugim odstavkom 93. člena ZJN-3 lahko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim) določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Kadar naročnik ponudnikom naloži predložitev omenjenega zavarovanja, mora pri oblikovanju zahtev v zvezi zavarovanjem upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016; v nadaljevanju: Uredba). Kot primerne instrumente omenjenega zavarovanja Uredba v 3. členu navaja bančno garancijo, kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, menico ali denarni depozit, naročnik pa lahko določi tudi drug instrument finančnega zavarovanja, če meni, da zagotavlja zadostno zavarovanje za izpolnitev ponudnikovih obveznosti. Katerega od navedenih instrumentov zavarovanja bo zahteval ter kakšna bo morala biti njegova vsebina (npr. višina, rok veljavnosti, rok in način predložitve instrumenta naročniku, pravila o unovčenju, krajevna pristojnost za reševanje sporov), mora naročnik v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe določiti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali v objavljenem povabilu k sodelovanju.
Obveznost predložitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe in zahteve glede slednjega je naročnik določil tudi v dokumentaciji v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, kjer je v dokumentu »Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila« (v nadaljevanju: »Navodila«) kot sestavnem delu omenjene dokumentacije pod točko »2. Zahteve in pogoji za ugotavljanje sposobnosti« (ta se je nanašala na vseh 15 sklopov) zapisal:

»2.1 Finančno zavarovanje za resnost ponudbe
Ponudnik mora v ponudbi priložiti:
- 5 x original podpisano in v celoti izpolnjeno menično izjavo za resnost ponudbe s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje in
- 5 x bianko podpisane menice, z veljavnostjo najmanj do 1. 10. 2018./…/

Zahtevano dokazilo:
Original podpisane bianco menice (5x) in v celoti izpolnjene menične izjave z izpolnjenim in podpisanim pooblastilom za njeno izpolnitev (5x), ki je skladen z vzorcem iz razpisne dokumentacije in v zahtevani višini ter z zahtevanim trajanjem veljavnosti.

Naročnik bo kot nepopolno, brez možnosti dopolnitve zavrnil ponudbo, pri kateri bo ponudnik predložil nepodpisano, preluknjajo, prečrtano, speto ali drugače poškodovano bianco menico ali pa bo predložil neizpolnjeno in nepodpisano menično izjavo. Ponudnik bo zavrnil ponudbo, brez možnosti dopolnitve tudi v primeru, če bo ponudnik predložil manj kot 5 meničnih izjav ali manj kot 5 bianko menic ali če menična izjava ne bo v celoti izpolnjena./…/«.

Iz citirane določbe torej izhaja, da je naročnik v konkretnem primeru za vse sklope zahteval zavarovanje resnosti ponudbe z menicami. V ta namen je predpisal, da mora oddana ponudbena dokumentacija zajemati 5 meničnih izjav in 5 bianko menic, pri čemer je vsebino obojih določil z opredelitvijo podrobnejših zahtev ter sankcije za neizpolnitev slednjih (gl. točko »5. Zahtevana vsebina ponudbene dokumentacije« v povezavi s citirano določbo dokumenta »Navodila«).

Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila pokaže še, da ta vsebuje tudi vzorec menične izjave s pooblastilom za izpolnitev, ki ga je sicer vnaprej pripravil naročnik, v delih, kjer so bila v oklepajih pod praznimi rubrikami zapisana navodila za izpolnitev, pa so ga bili pred oddajo ponudb dolžni izpolniti ponudniki. V vzorcu menične izjave je tako naročnik v okviru besedila na njenem zgornjem delu med drugim predvidel rubrike za navedbo imena, priimka in funkcije osebe, pooblaščene za podpisovanje, poleg omenjenih rubrik pa je posebno rubriko določil še za podpis te osebe. Rubrike, predvidene za žig ponudnika, navedbo imena in priimka ter za podpis osebe, pooblaščene za podpisovanje, so morali ponudniki – glede na navodila, v vzorcu menične izjave zapisana v oklepajih pod rubrikami – izpolniti tudi v spodnjem delu (to je pod besedilom) menične izjave. V ponudbeni dokumentaciji so morali ponudniki v izvirniku predložiti 5 v celoti izpolnjenih meničnih izjav z izpolnjenim in podpisanim pooblastilom za izpolnitev, skladnim z vzorcem iz »Navodil«.

Na naročnikovo presojo predloženih meničnih izjav, domnevno neskladnih s predpisanimi zahtevami, se nanašajo tudi vlagateljeve navedbe glede sklopa 4, ki jih je Državna revizijska komisija obravnavala najprej. Vlagatelj namreč zatrjuje, da menične izjave, ki jih je v okviru ponudbene dokumentacije za sklop 4 predložil izbrani ponudnik, niso bile v celoti izpolnjene, kot je to zahteval naročnik, saj je na zgornjem delu vsake manjkal podpis njegovega direktorja. Po mnenju vlagatelja bi zato moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 kot nedopustno zavrniti, ne pa mu v omenjenem sklopu oddati javnega naročila. Naročnik navedbi o manjkajočem podpisu na zgornjem delu meničnih izjav ne nasprotuje, zatrjuje pa, da je navedena pomanjkljivost nebistvena in so menice kljub manjkajočemu podpisu na meničnih izjavah unovčljive.

Med strankama postopka torej ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4, da je slednji v okviru ponudbene dokumentacije na vzorcih iz »Navodil« predložil 5 meničnih izjav, na katerih pa je v zgornjem delu v rubriki, določeni za podpis osebe, pooblaščene za podpisovanje, ta podpis manjkal.

Med strankama tudi ni spora o tem, da je bil glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila podpis omenjene osebe na zgornjem delu menične izjave obligatoren. Da bi bila drugačna razlaga v nasprotju z jasno zahtevo naročnika, se je s preučitvijo predstavljenega vzorca menične izjave prepričala tudi Državna revizijska komisija. Iz slednjega namreč nedvoumno izhaja, da je morala oseba, pooblaščena za podpisovanje, vsako od predloženih meničnih izjav podpisati dvakrat – prvikrat v zgornjem, drugikrat pa v spodnjem delu menične izjave.

Spor med vlagateljem in naročnikom se tako nanaša zgolj na pravno posledico manjkajočega podpisa. Medtem ko vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik obravnavano ponudbo zaradi umanjkanja enega od dveh zahtevanih podpisov na menični izjavi zavrniti kot nedopustno, naročnik temu nasprotuje in navaja, da je omenjena pomanjkljivost nebistvena.

Državna revizijska komisija na podlagi preučitve citirane določbe »Navodil« ugotavlja, da je pravno posledico za primer umanjkanja podpisa na menični izjavi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil že naročnik sam. Kot pravilno izpostavlja tudi vlagatelj, je naročnik s citirano določbo predpisal, da bo v primeru predložitve neizpolnjene oziroma nepodpisane menične izjave ponudbo zavrnil brez možnosti dopolnitve. Pravna posledica umanjkanja podpisa na menični izjavi je torej v konkretnem primeru jasna in glede na dikcijo citirane določbe ne more biti drugačna od takojšnje zavrnitve ponudbe brez predhodno dane možnosti ponudniku, da ugotovljeno pomanjkljivost odpravi.

Določba glede zavrnitve ponudbe brez možnosti dopolnitve je namreč za primer predložitve nepodpisane menične izjave opredeljena jasno ter nedvoumno in zato razlage, segajoče preko okvirov njenega besedila, ne dopušča. Četudi se Državna revizijska komisija lahko strinja z naročnikom, da je treba nejasne določbe zakona in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlagati (tudi) ob upoštevanju namena zakonodajalca oziroma naročnika, pa takšnemu stališču v primeru jasnih določb, kakršna je v dani zadevi določba o zavrnitvi ponudbe z vsebovano nepodpisano menično izjavo, ni mogoče pritrditi. Naročnika, ki zatrjuje, da njegov namen ni bil določiti do te mere strogih zahtev, da bi že najmanjša pomanjkljivost povzročila zavrnitev ponudbe in s tem zmanjšala obseg konkurenčnih ponudb, med katerimi bo lahko izbiral, velja zato opomniti, da je omenjeno sankcijo umanjkanja podpisa na menični izjavi v »Navodilih« določil sam. Naročnik je namreč tisti, ki mu je (v okviru zakonskih zahtev) prepuščeno oblikovanje določb vsakokratne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, enako pa je (glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3, na katero se sklicuje tudi sam) v tem okviru prav on tisti, od katerega je odvisna možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudb. V kolikor se tako naročnik v fazi oblikovanja določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na podlagi svoje diskrecijske pravice odloči, da v določenih primerih odprave nejasnosti oziroma pomanjkljivosti ponudbe ne bo omogočil, kot se je to za primer predložitve nepodpisane menične izjave naročnik odločil v obravnavnem postopku, se mora tega držati tudi po izteku roka za predložitev ponudb. Nasprotno bi namreč pomenilo spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po tem roku, kar pa je z določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 prepovedano. Z vidika predstavljenih navedb naročnika se torej ne zdi odveč ponoviti nemalokrat zapisanega stališča Državne revizijske komisije, skladno s katerim mora (poleg ponudnikov) tudi naročnik ravnati strogo v skladu z merili ter zahtevami, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ta stroga obveznost pa je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti zagotovitve preglednosti, ki ju morajo spoštovati naročniki.

Na navedeno v konkretnem primeru ne more vplivati naročnikovo sklicevanje na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi T-195/08, Antwerpse Bouwwerken NV, saj se v njej ugotovljeno dejansko stanje bistveno razlikuje od dejanskega stanja, ugotovljenega v dani zadevi. Omenjena sodba se namreč v delu, ki ga izpostavlja naročnik, nanaša na dvoumno ponudbo, za katero ni mogoče ugotoviti, kaj je v njej dejansko navedeno, pri tem pa je iz okoliščin razvidno, da je verjetno dvoumnost mogoče preprosto pojasniti in zlahka odpraviti, ter na zahtevo za pojasnilo takšne ponudbe. Za razliko od navedenega je relevantno dejansko stanje v obravnavani zadevi osredinjeno na umanjkanje enega od dveh zahtevanih podpisov na menični izjavi, pri čemer pa je naročnik za primer predložitve nepodpisane menične izjave možnost dopolnjevanja ponudbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno izključil.

S tem, ko je naročnik določil, da bo ponudbo z nepodpisano menično izjavo brez možnosti dopolnitve zavrnil kot nedopustno, je podpisu na menični izjavi dal poseben pomen. Zaradi tega pomena, ustvarjenega z določitvijo sankcije takojšnje zavrnitve ponudbe, se Državna revizijska komisija ne more strinjati z navedbo naročnika, da predstavlja umanjkanje enega od dveh zahtevanih podpisov na menični izjavi nebistveno pomanjkljivost. Neupoštevanja zahteve po dveh podpisih na menični izjavi, na katero je naročnik izrecno vezal sankcijo zavrnitve ponudbe brez predhodne možnosti dopolnitve, po presoji Državne revizijske komisije tako ni mogoče opredeliti kot nebistveno pomanjkljivost.

Takšnega zaključka ne more spremeniti niti navedba naročnika, da je – kljub manjkajočemu podpisu na zgornjem delu menične izjave – ta razviden iz podpisa na spodnjem delu slednje, menica pa je (ne glede na omenjeno pomanjkljivost menične izjave) unovčljiva. V zvezi s predstavljeno navedbo namreč ne gre prezreti, da je naročnik na menični izjavi zahteval dva podpisa osebe, pooblaščene za podpisovanje, kar pomeni, da je bilo mogoče menično izjavo šteti za podpisano zgolj v primeru, ko je omenjena oseba menično izjavo podpisala v obeh predvidenih rubrikah. Četudi je namen finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v tem, da naročnik v primeru, ko ponudnik umakne ponudbo, unovči zavarovanje, pa mora biti predloženo zavarovanje (neodvisno pri tem od vprašanja unovčljivosti slednjega) skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V tem smislu zato ni mogoče sprejeti razlage, da je menica kljub umanjkanju zahtevanega podpisa na menični izjavi unovčljiva in je omenjena pomanjkljivost zato nerelevantna oziroma nebistvena. Takšna razlaga bi namreč povsem razvrednotila pomen določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki pa ne zavezujejo le ponudnikov, pač pa (zaradi zagotavljanja enakopravne obravnave slednjih in uresničevanja načela transparentnosti javnega naročanja) tudi naročnika. Ustreznost predloženega finančnega zavarovanja je tako v okvirih prava javnih naročil potrebno v prvi vrsti presojati glede na vnaprej določene zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje navedbi vlagatelja, da finančno zavarovanje za resnost ponudbe, kot ga je predložil izbrani ponudnik za sklop 4, zaradi umanjkanja enega od dveh zahtevanih podpisov na menični izjavi ni bilo skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je kljub manjkajočemu podpisu na menični izjavi ponudbo izbranega ponudnika za sklop 4 ocenil kot dopustno in je slednjemu v omenjenem sklopu oddal javno naročilo, kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ter prvim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4: »Gradišče, Rahtel, Slovenj Gradec – vozilo za 8+1 oseb, 4x4«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 22. 5. 2018 za sklop 4, ugodila in navedeno odločitev razveljavila.

Posledično Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojem ravnanju upoštevati tako določbe zakona kot določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v primeru neoddaje javnega naročila pa mora upoštevati zlasti obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja glede sklopov 6, 8 in 10, ki se nanašajo na domnevno nepravilno naročnikovo oceno o skladnosti predloženih menic ponudnika, izbranega v teh sklopih, z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je izbrani ponudnik za sklope 6, 8 in 10 predložil bianko menice, ki pa so zgolj podpisane, ne pa tudi žigosane. To po mnenju vlagatelja pomeni, da je bianko menice izdala na njih podpisana fizična oseba in ne izbrani ponudnik, zato bi moral naročnik ponudbo slednjega zavrniti kot nedopustno. Naročnik temu nasprotuje in zatrjuje, da izbrani ponudnik dejansko tudi je fizična oseba, ki opravlja gospodarsko dejavnost, zato so po njegovem mnenju navedbe vlagatelja nerelevantne. Tudi sicer pa naročnik, kot zatrjuje sam, v zvezi z bianko menicami ni zahteval žiga, temveč le podpis.

Državna revizijska komisija se je na podlagi preučitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila prepričala, da je naročnikova navedba o tem, da je zahteval izključno podpisane, ne pa tudi žigosanih bianko menic, utemeljena. S citirano določbo »Navodil« je namreč naročnik predpisal zgolj zahtevo po predložitvi »5x original podpisanih bianko menic«, prav tako pa je sankcijo zavrnitve ponudbe vezal izključno na predložitev nepodpisanih, ne pa tudi na predložitev nežigosanih bianko menic.

Med strankama revizijskega postopka ni sporno – o tem se je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika za sklope 6, 8 ter 10 prepričala tudi Državna revizijska komisija – , da je izbrani ponudnik, sicer samostojni podjetnik posameznik, ki pri poslovanju uporablja žig, v omenjenih sklopih predložil bianko menice, ki jih je lastnoročno podpisal nosilec podjema (fizična oseba P. J.), pri čemer pa predložene bianko menice niso bile žigosane.

Četudi je torej izbrani ponudnik za sklope 6, 8 ter 10 med ponudbeno dokumentacijo predložil nežigosane bianko menice, pa ne gre prezreti, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da morajo predložene bianko menice vsebovati tudi žig izdajatelja/trasanta. Ob upoštevanju navedenega tako ni mogoče slediti trditvi vlagatelja, da bi moral naročnik zaradi umanjkanja žiga na predloženih bianko menicah ponudbo izbranega ponudnika za sklope 6, 8 ter 10 zavrniti kot nedopustno.

Da naročnik, ki obveznosti žigosanja menic ponudnikom ni naložil, posledično tudi ni imel podlage, da bi zaradi manjkajočega žiga na bianko menicah zavrnil ponudbo izbranega ponudnika, velja še toliko bolj ob natančnejšem pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ta pokaže, da je naročnik v primerih določenih dokumentov, katerih predložitev je zahteval, predpisal zgolj obveznost podpisa gospodarskega subjekta (npr. menica), v primerih določenih drugih zahtevanih dokumentov pa je določil obveznost tako podpisa kot žigosanja gospodarskega subjekta (npr. vzorec menične izjave, obrazec ESPD, obrazec pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, obrazec za imenovanje podizvajalca, obrazec garancije za dobro izvedbo posla itd.). To pomeni, da naročnik žiga (v primeru pravne osebe ali samostojnega podjetnika, ki posluje z žigom) ni štel za (obvezno) sestavino podpisa, ki bi tako že morala biti vključena v podpis takšnega gospodarskega subjekta, saj je na nekaterih dokumentih zahteval zgolj podpis gospodarskega subjekta, spet na drugih pa je poleg podpisa zahteval še žig. V kolikor bi torej naročnik na bianko menicah poleg podpisa izdajatelja zahteval tudi njegov žig, bi to v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nedvomno določil.

Poleg dejstva, da naročnik v konkretnem primeru žiga na menicah ni zahteval, pa slednjega ne zahtevajo niti pravila meničnega prava, na katera se sicer sklicuje vlagatelj. Zakon o menici (Uradni list FLRJ, št. 104/46 s sprem., Uradni list SFRJ, št. 16/65 s sprem., in Uradni list RS, št. 13/94 s sprem; v nadaljevanju: ZM) tako med obveznimi sestavinami trasirane menice (1. člen ZM) kot tudi med obveznimi sestavinami lastne menice (107. člen ZM) določa zgolj podpis tistega, ki je izdal menico, ne pa tudi njegovega žiga. Prav tako ZM v primeru pravne osebe kot trasanta/izdajatelja menice poleg podpisa zastopnika ali pooblaščenca nikjer ne zahteva tudi žiga pravne osebe (oziroma, analogno, v primeru samostojnega podjetnika, ki posluje z žigom, kot trasanta/izdajatelja menice poleg podpisa nosilca podjema nikjer ne zahteva še žiga samostojnega podjetnika), izkazovanja oziroma identifikacije gospodarskih družb (ali samostojnega podjetnika, ki posluje z žigom) pa ne predpisuje niti kakšen drug zakon. Kakor je v sodbi, opr. št. II Ips 29/2005 z dne 22. 12. 2005, zapisalo Vrhovno sodišče RS, je pri podpisovanju pravne osebe nujno le, da se ob imenu in priimku pooblaščenca ali zastopnika čitljivo navede firma pravne osebe oziroma da se ime gospodarske družbe označi z žigom ali strojem (enako po analogiji velja tudi za samostojnega podjetnika, ki posluje z žigom; op. Državne revizijske komisije). Žig tako zgolj nadomešča označbo firme gospodarske družbe (ali samostojnega podjetnika) na menici, ni pa nujna sestavina podpisa pravne osebe (ali samostojnega podjetnika). Enako stališče sta v zvezi žigom, ki le nadomešča označbo firme gospodarske družbe in torej sam po sebi ne predstavlja obligatorne sestavine podpisa, zavzeli npr. Višje sodišče v Ljubljani v sklepu, opr. št. II Ip 1796/2010 z dne 31. 8. 2010, in Višje sodišče v Celju v sklepu, opr. št. Cpg 366/2013 z dne 11. 12. 2013. Da za veljavnost menice ni bistveno, ali je pravna oseba (oziroma samostojni podjetnik, op. Državne revizijske komisije) na njej navedena s firmo ali pa menica vsebuje njen žig, izhaja tudi iz teorije meničnega prava (gl. dr. Šime Ivanjko, »Zakon o menici s komentarjem«, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 70).

Iz predstavljenih določb ZM ter stališč sodne prakse in teorije meničnega prava torej izhaja, da se na menici zahteva podpis trasanta/izdajatelja menice, ne pa izrecno tudi njegov žig. Vendar pa (glede na navedene vire) ne gre spregledati, da podpis trasanta/izdajatelja menice, v kolikor je ta pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki posluje z žigom, med drugim sestoji tudi iz žiga tega subjekta, ki ga lahko nadomešča navedba njegove firme. Žig ter navedba firme omenjenih subjektov sta torej v predstavljenih okoliščinah v skladu s pravili meničnega prava alternativni oziroma med seboj zamenljivi sestavini podpisa teh subjektov. To pomeni, da mora menica v okviru podpisa pravne osebe ali samostojnega podjetnika kot trasanta/izdajatelja po pravilih meničnega prava vsebovati bodisi njegov žig bodisi navedbo firme. V kolikor namreč menica pri podpisu trasanta/izdajatelja ne bi vsebovala niti žiga niti navedbe firme pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, pač pa zgolj lastnoročni podpis fizične osebe (to je bodisi podpis zakonitega zastopnika pravne osebe ali nosilca podjema bodisi podpis pooblaščenca), bi to pomenilo, da je menico izdala na njej lastnoročno podpisana fizična oseba, ne pa pravna oseba oziroma samostojni podjetnik (prim. dr. Šime Ivanjko, »Zakon o menici s komentarjem«, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 68 - 70).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v bianko menice, ki jih je za sklope 6, 8 ter 10 predložil izbrani ponudnik, ugotavlja, da slednje vsebujejo zgolj podpis fizične osebe (to je osebe P. J.), ne pa tudi žiga ali navedbe firme izbranega ponudnika. Vlagatelj ima zato prav, ko zatrjuje, da je predložene menice izdala fizična oseba P. J. Vendar pri tem ne gre prezreti med strankama nespornega dejstva, da je izbrani ponudnik za sklope 6, 8 ter 10 samostojni podjetnik, katerega nosilec je na menicah podpisana fizična oseba P.J., kot tudi ne dejstva, da je v skladu s šestim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) podjetnik dejansko fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetnika.

Izbrani ponudnik za sklope 6, 8 ter 10, ki je samostojni podjetnik, torej ni pravna oseba, kot to v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, pač pa je fizična oseba. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika tako nima lastne pravne subjektivitete, ločene od subjektivitete nosilca podjema (3. člen ZGD-1), kar pomeni, da sta samostojni podjetnik in nosilec podjema kot fizična oseba isti pravni subjekt. Glede na to, da imata samostojni podjetnik in fizična oseba enotno oziroma nerazdružljivo pravno subjektiviteto in da samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1), to je tako s podjetniškim kot tudi z osebnim premoženjem, pa enotnost v primeru samostojnega podjetnika, to je fizične osebe, velja tudi za osebno in podjetniško premoženje (enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 469/2000 z dne 10. 5. 2000, ter sodbi Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 427/2013 z dne 7. 11. 2013, in opr. št. Cp 609/2016 z dne 2. 3. 2017).

Upoštevaje dejstvo, da predstavljata samostojni podjetnik in nosilec podjema kot fizična oseba isti pravni subjekt ter da je enotno tudi njuno premoženje, so neutemeljene navedbe vlagatelja, da je predložene bianko menice v konkretnem primeru izdala tretja (fizična) oseba in bi zato moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika za sklope 6, 8 ter 10 zavrniti.

Prav tako so neutemeljene navedbe vlagatelja o tem, da je položaj izdajatelja menice (P. J. kot fizične osebe) podoben položaju, ki bi nastal, če bi izdajatelj podpisal poroštveno pogodbo, saj bi kot porok odgovarjal kljub temu, da je stečaj nad samostojnim podjetnikom končan. Predstavljeni pravni položaj se namreč navezuje na ureditev stečaja samostojnega podjetnika po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 s sprem.; v nadaljevanju: ZPPSL), ki pa ne velja več. V skladu z določbami ZPPSL so se tako za stečaj samostojnega podjetnika uporabljala pravila, ki so sicer veljala za stečaj pravnih oseb, kar je pomenilo, da so upniki, ki v stečajnem postopku niso pravočasno prijavili svojih terjatev, izgubili pravico do poplačila iz razdelitvene mase in s tem pravico do poplačila nasploh (taka ureditev je bila logična posledica dejstva, da je pravna oseba z zaključkom stečajnega postopka prenehala obstajati). Fizična oseba je zato lahko zavarovala svoje, pri opravljanju gospodarske dejavnosti nastale obveznosti (samostojni podjetnik) tako, da se je v osebni sferi zavezala plačati te obveznosti kot porok, kar je imelo za posledico, da je po stečaju samostojnega podjetnika še naprej odgovarjala za obveznosti iz naslova poroštva, ki ga je dala za svoje poslovne obveznosti. Takšen pravni položaj, na katerega se nanašajo vlagateljeve navedbe, pa je postal z uvedbo osebnega stečaja v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo s sprem.; v nadaljevanju: ZFPPIPP) preživet in s tem za odločitev v dani zadevi nerelevanten, saj z izvedbo osebnega stečaja, po pravilih katerega se skladno z veljavno zakonodajo izvede stečaj nad samostojnim podjetnikom, obveznosti samostojnega podjetnika ne prenehajo, ampak podjetnik z novonastalim premoženjem zanje odgovarja tudi po izvedenem stečaju.

Ker torej na temelju vlagateljevih navedb v dani zadevi ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je – kljub manjkajočemu žigu na bianko menicah – ponudbo izbranega ponudnika za sklope 6, 8 ter 10 ocenil kot dopustno in mu v navedenih sklopih oddal javno naročilo, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v teh sklopih na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, in sicer strošek odvetniških storitev v višini 1200 točk za sestavo zahtevka za revizijo ter 600 točk za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, strošek plačane takse v skupni višini 2.160,90 EUR (od tega 500,00 EUR za sklop 4), 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, ki ga glede na okoliščine konkretnega primera predstavlja ocenjena vrednost javnega naročila z DDV za sklope 4, 6, 8 ter 10 v skupni višini 101.347,49 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo, ki ga je izračunala ob upoštevanju tar. št. 40/1 OT in ob upoštevanju doseženega uspeha v revizijskem postopku, ocenjenega na 1/4 (vlagatelj je namreč z zahtevkom za revizijo uspel v enem od štirih sklopov), kar pomeni 300 točk (to je 1/4 od priglašenih 1200 točk), to pa ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 137,70 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 6 točk (to je 2 % od 300 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znaša 2,75 EUR,
- 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) od navedenih stroškov (ti skupaj znašajo 140,45 EUR), to je 30,90 EUR, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek za sklop 4 v višini 500,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 671,35 EUR. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora naročnik vlagatelju stroške v navedeni višini povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od sprejema odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva v presežku nad zgoraj priznanimi stroški zavrnila, saj za njihovo povrnitev ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 28. 6. 2018, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo. Navedbe v tej vlogi namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato omenjene vloge, s tem pa tudi z njo povezanih stroškov, ni mogoče šteti za potrebne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 10. 8. 2018

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana,
- Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec,
- Plamen, d.o.o., Pameče 181, 2380 Slovenj Gradec,
- Avtoprevozništvo Prosenjak Jože, s.p., Podgorje 159, 3325 Šoštanj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.