018-091/2018 Občina Lendava

Številka: 018-091/2018-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova in novogradnja javne razsvetljave v Občini Lendava«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila GeoEnergetika, družba za okolju prijazne energije, d.o.o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota in Tenzor, podjetje za varovanje premoženja, storitve in trgovino, d.o.o., Mariborska cesta 13, Ptuj, ki ju zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o., Tavčarjeva 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 7. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila – zaporedna številka 4311-0008/2018 z dne 29. 3. 2018 in Obvestila o naročilu male vrednosti (NMV1), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 30. 3. 2018, št. objave JN002238/2018-W01, izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za izbiro izvajalca obnove in novogradnje javne razsvetljave.

Naročnik je dne 19. 4. 2018 sprejel Odločitev v zvezi z javnim naročilom »Obnova in novogradnja javne razsvetljave v Občini Lendava«, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Elmond d.o.o., Kolodvorska ulica 5, 9220 Lendava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki na javnem naročilu nastopa s podizvajalcem Sloluks d.o.o., Miklavška cesta 75, 2311 Hoče (v nadaljevanju: podizvajalec izbranega ponudnika). Vlagatelj se je glede na merilo za izbor ponudb uvrstil na drugo mesto. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 19. 4. 2018 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN002238/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 26. 4. 2018, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila v celoti razveljavi, naročniku naloži, da ponudbo izbranega ponudnika kot nedopustno izloči, ker obrazec ESPD podizvajalca izbranega ponudnika ni v celoti izpolnjen, javno naročilo pa odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 5. 2018 (poslano naročniku po elektronski pošti dne 7. 5. 2018) izjasnil o navedbah vlagatelja. Do navedb vlagatelja se je opredelil tudi podizvajalec izbranega ponudnika, z vlogo z dne 8. 5. 2018 (poslano naročniku po elektronski pošti istega dne).

ZPVPJN v drugem odstavku 27. člena daje izbranemu ponudniku možnost izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, in sicer v roku treh delovnih dni od prejema zahtevka za revizijo. Čeprav mu ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku ne daje vloge stranke postopka, se ima izbrani ponudnik pravico postopka udeleževati. V tem primeru ima enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 3. člena ZPVPJN). Ker se je do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo opredelil tudi podizvajalec izbranega ponudnika, na katerega se pravice in dolžnosti kot stranke ne raztezajo, Državna revizijska komisija njegove vloge z dne 8. 5. 2018 pri sprejemu odločitve v predmetni zadevi ni upoštevala, saj v zakonu za to ni najti ustrezne podlage.

Naročnik je dne 17. 5. 2018 sprejel Sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 5. 2018, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 5. 2018 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo. V celoti vztraja pri svojem zahtevku za revizijo in odgovarja na naročnikove navedbe. Zatrjuje tudi več procesnih kršitev naročnika v predrevizijskem postopku, s katerimi se je seznanil po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo (poleg že obravnavane neupoštevnosti vloge podizvajalca izbranega ponudnika z dne 8. 5. 2018, zatrjuje tudi neupoštevnost izjasnitve izbranega ponudnika z dne 4. 5. 2018, ker ni bila predložena na predpisan način, ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov zaradi komunikacije, ki je ob pošiljanju izjasnitve izbranega ponudnika potekala med slednjim in naročnikom). Na tem mestu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo dejansko stanje in vsa relevantna dejstva mogoče pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi odstopljene dokumentacije naročnika, zato vloge izbranega ponudnika pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala, posledično pa navedb izbranega ponudnika glede zatrjevanih procesnih kršitev vsebinsko ni obravnavala.

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno z njegovo zahtevo, dne 12. 6. 2018 v seznanitev in morebitno izjasnitev posredovala vlogo izbranega ponudnika z dne 4. 5. 2018 in vlogo njegovega podizvajalca z dne 8. 5. 2018, ki sta se nahajali v spisu naročnika. Vlagatelj se je do navedb v omenjenih vlogah opredelil z vlogo z dne 18. 6. 2018.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da podizvajalec izbranega ponudnika v svojem enotnem evropskem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: obrazec ESPD) v delu IV, v točki B: Ekonomski in finančni položaj v zvezi z drugimi ekonomskimi ali finančnimi zahtevami ter v točki C: Tehnična in strokovna sposobnost v zvezi z izvedbo gradenj določene vrste in v zvezi orodji, obrati ali tehnično opremo, ni označil, ali so informacije na razpolago v elektronski obliki. Zatrjuje, da v posledici navedenega obrazec ESPD podizvajalca izbranega ponudnika ni izpolnjen v celoti, česar ne dopuščata niti Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) niti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, naročniku pa je onemogočeno preverjanje izpolnjevanja pogojev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri izdaji odločitve o oddaji naročila kršil 89. člen ZJN-3, saj je javno naročilo oddal ponudniku, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3.

Dalje zatrjuje, da (delna) neizpolnjenost obrazca ESPD pomeni nedopustnost ponudbe, kar naj bi bilo tudi ustaljeno stališče prakse Državne revizijske komisije, ki poudarja, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil. Vlagatelj se pri tem primeroma sklicuje na odločitve Državne revizijske komsiije, št. 018-140/2016-6, št. 018-166/2017-4 ter št. 018-268/2017-13. Ker so bili vsi ponudniki dolžni dokazila o izpolnjevanju pogojev predložiti že ob oddaji ponudbe, po izdaji odločitve o oddaji naročila ponudb ni več dopustno dopolnjevati. Dolžna skrbnost, da predloži dopustno ponudbo, je na ponudniku, naročnik pa ga na dopolnitev ponudbe ni dolžan pozivati. Vlagatelj se pri tem sklicuje na stališče Direktorata za javno naročanje, št. 430-2/2018/10 z dne 4. 4. 2018.

Naročnik v sklepu o zahtevku za revizijo navaja, da je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil zatrjevano pomanjkljivost pri obrazcu ESPD podizvajalca izbranega ponudnika, vendar je pomanjkljivost štel za nebistveno, zato ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe. V konkretnem primeru bi bila dopolnitev zgolj formalne narave. Naročnik navaja, da je na podlagi dokumentov in dokazil, predloženih v ponudbi, vsa potrebna dejstva preveril sam, in ugotovil, da tako izbrani ponudnik kot njegov podizvajalec izpolnjujeta zahtevane pogoje, ponudba izbranega ponudnika pa je dopustna. Podatek o tem, ali je informacija na razpolago v elektronski obliki ali ne, naročnik označuje za nebistvenega.

Vlagatelj zatrjuje, da neizpolnjen obrazec ESPD (v katerem koli delu) ne more nikoli pomeniti nebistvene pomanjkljivosti ponudbe; zgolj dejstvo, da je podizvajalec izbranega ponudnika v ponudbi priložil potrdila, pa ne omogoča zaključka, da so ti podatki na voljo (tudi) v elektronski obliki. Ker obrazec ESPD podizvajalca izbranega ponudnika ni bil dopolnjen (vlagatelj se strinja z naročnikom, da je to načeloma mogoče), predstavlja ravnanje naročnika, ko je upošteval nedopustno ponudbo, tudi kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj je bil izbrani ponudnik pozitivno diskriminiran v primerjavi z ostalimi ponudniki.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da obrazec ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik (tretji odstavek 79. člena ZJN-3). Prednost obrazca ESPD je v tem, da pomeni administrativno razbremenitev tako za ponudnika, kot tudi za naročnika. Ob predložitvi ponudb (ali prijav za sodelovanje) ga mora namreč naročnik sprejeti kot predhoden dokaz, da pri ponudniku, ki ga je predložil, ne obstajajo razlogi za izključitev in da ta ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje, brez obveznosti ponudnika, da ponudbi priloži potrdila ali druge dokumente, ki navedbe v obrazcu ESPD izkazujejo. Zakon od naročnika zahteva, da (šele) od ponudnika, ki mu bo oddal javno naročilo, pridobi dokazila in s tem preveri, da izpolnjuje pogoje in da zanj ne obstajajo razlogi za izključitev (sedmi odstavek 79. člena ZJN-3), iz česar sledi, da izjave v obrazcu ESPD predstavljajo zadostno osnovo za presojo položaja ponudnika do trenutka izdaje odločitve o oddaji javnega naročila, sama odločitev oziroma oddaja naročila izbranemu ponudniku pa mora biti podprta z ustreznimi dokazili (razen v primerih, ko zakon izrecno dovoljuje drugače).

Vlagatelj torej zatrjuje, da podizvajalec izbranega ponudnika svojega obrazca ESPD v delu IV, v točki B: Ekonomski in finančni položaj ter v točki C: Tehnična in strokovna sposobnost, ni izpolnil v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali so informacije na razpolago v elektronski obliki, kar je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

Naročnik je pogoje za ugotovitev sposobnosti ponudnika določil v poglavju III. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in v istem poglavju navedel, da morajo za ugotavljanje sposobnosti obrazec ESPD izpolniti in priložiti ponudniki, posamezni člani skupine ponudnikov v okviru skupne ponudbe in vsi podizvajalci. Čeprav je naročnik v točki 1. Razlogi za izključitev ponudnika (75. člen ZJN-3) navedenega poglavja določil pogoje, ki veljajo za vse gospodarske subjekte, ki nastopajo v ponudbi, tj. tudi za podizvajalce, in kot dokazilo za izpolnjevanje navedenih pogojev izrecno predvidel predložitev »ESPD obrazec za ponudnika, vse partnerje v skupni ponudbi, vse podizvajalce.«, pa v nadaljevanju tega poglavja takih določb ni več najti. V relevantnih delih točke 2. Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3) je namreč naročnik v podtočki 2.2 Ekonomski in finančni položaj in v podtočki 2.3 Tehnična in/ali strokovna sposobnost glede zagotavljanja tehnične in kadrovske zmogljivosti pogoj določil le za ponudnika oziroma skupne ponudnike (»Ponudnik (oziroma skupina ponudnikov)« oziroma »Ponudnik«), ne pa tudi za podizvajalca; v podtočki 2.3 Tehnična in/ali strokovna sposobnost glede referenčnih poslov pa je sicer določil, da ponudnik lahko pogoj izkazuje tudi s podizvajalcem, vendar je kot dokazilo zahteval le predložitev s strani ponudnika izpolnjenih obrazcev OBR-5 in OBR-6, ne pa tudi predložitve obrazca ESPD. Ker iz navedenega izhaja, da je naročnik splošno obveznost predložitve obrazca ESPD za podizvajalce sicer vzpostavil, vendar pa v spornih delih (pogojih) bodisi za postavljeni pogoj njegove predložitve oziroma izpolnitve ni zahteval (podtočka 2.3 Tehnična in/ali strokovna sposobnost glede referenčnih poslov) bodisi se pogoj na podizvajalca ni raztezal (podtočka 2.2 Ekonomski in finančni položaj in podtočka 2.3 Tehnična in/ali strokovna sposobnost glede zagotavljanja tehnične in kadrovske zmogljivosti), od podizvajalca izpolnitve spornih delov obrazca ESPD v konkretnem primeru po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče upravičeno zahtevati.

Četudi že navedena ugotovitev narekuje zavrnitev vlagateljevih revizijskih navedb v zvezi z nedopustnostjo ponudbe izbranega ponudnika, se Državna revizijska komisija z namenom celostne obravnave vlagateljevega zahtevka za revizijo in oblikovanja ustreznih in enotnih praks v postopkih javnega naročanja opredeljuje tudi do navedb vlagatelja o naravi in pomenu posameznih (v konkretnem primeru spornih) elementov obrazcev ESPD obrazcev.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predvidel, da ponudniki kot sestavni del ponudbe (med drugim):
- za dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede ekonomskega in finančnega položaja, predložijo dokument »IZJAVA o izpolnjevanju ekonomske in finančne sposobnosti na ESPD obrazcu, del IV« in »potrdila bank ali ustrezen BON obrazec« (poglavje V. Ponudbena dokumentacija, točka 1.6.);
- za dokazovanje izpolnjevanja pogoja glede tehnične in/ali strokovne usposobljenosti, predložijo dokumente »IZJAVA o izpolnjevanju tehnične in/ali strokovne sposobnosti na ESPD obrazcu, del IV«, »OBR-5: IZJAVA o prostih tehničnih in kadrovskih kapacitetah«, »OBR-6: SEZNAM referenčnih projektov oz. poslov za ponudnika«, »OBR-6A: REFERENČNO POTRDILO za ponudnika« (poglavje V. Ponudbena dokumentacija, točka 1.7.).

S tem v zvezi Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da navedbi vlagatelja, ko povzema, da je obrazec ESPD za naročnika nepotreben dodatek, in da so, nasprotno, nepotreben dodatek (lahko) ravno dokazila, saj je pomembno to, kar piše v obrazcu ESPD, ni mogoče slediti. Iz navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo namreč tak zaključek ne izhaja (naročnik pojasnjuje le, da je kljub ugotovljeni pomanjkljivosti obrazca ESPD lahko iz predložene dokumentacije v ponudbi sam preveril izpolnjevanje pogojev), ker so navedena dokazila obvezni sestavni del ponudbe, pa jih ni mogoče označiti za nepomembne, kot to zatrjuje vlagatelj.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da glede izpolnjevanja obrazca v Delu IV iz dokumenta Navodila za uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD, dostopnega na https://www.enarocanje.si/_ESPD/, izhaja, da mora gospodarski subjekt običajno navesti tudi, ali so informacije na razpolago v elektronski obliki in v ta namen pri posameznem razlogu za izključitev oziroma pogoju za sodelovanje ustrezno odgovoriti z »Da« ali »Ne«; če so informacije na razpolago v elektronski obliki (neomejeno, brez predhodne registracije ter brezplačno) pa gospodarski subjekt navede spletno povezavo, kjer so informacije na razpolago, in morebitno oznako relevantnega dokumenta na tej spletni povezavi.

Pomen označbe, ali so informacije (v zvezi z izkazovanjem izpolnjevanja pogoja) na voljo v elektronski obliki (neomejeno in brezplačno), v obrazcu ESPD je v tem, da naročnik prek navedene spletne povezave samostojno pridobi dokazila, potrebna za preveritev ponudbe v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, ponudnik pa je s tem razbremenjen nepotrebnega administriranja. Ker je v konkretnem primeru naročnik za izkazovanje izpolnjevanja pogojev, že v trenutku oddaje ponudbe predvidel obvezno predložitev dokazil v zvezi s pogoji, na katere se nanašata tudi sporna neizpolnjena dela obrazca ESPD (konkretno, potrdila bank oziroma BON obrazec, izjavo o prostih tehničnih in kadrovskih kapacitetah in seznam referenčnih poslov z referenčnimi potrdili), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tako oblikovano zahtevo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila presegel namen, ki ga ima označba, ali so informacije na voljo v elektronski obliki (torej razbremenitev ponudnika, ki mu, vsaj do trenutka, ko postane potencialni izbrani ponudnik, ni treba prilagati dokazil, s katerimi bi dokazoval izpolnjevanje zahtevanih pogojev, in razbremenitev naročnika, ki izpolnjevanje zahtevanih pogojev preverja). Upoštevaje opisani namen označbe, ali so informacije na voljo v elektronski obliki in upoštevaje, da med strankami ni spora o tem, da so zahtevana relevantna dokazila v zvezi s pogoji iz točke B: Ekonomski in finančni položaj in iz točke C: Tehnična in strokovna sposobnost glede izvedbe gradenj določene vrste, na katere se nanašata zatrjevano sporna neizpolnjena dela obrazca ESPD podizvajalca izbranega ponudnika, v ponudbi izbranega ponudnika bila predložena, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi iz navedenega razloga ne bi bilo mogoče zaključiti, da zaradi umanjkanja označbe glede razpoložljivosti informacij v elektronski obliki v obrazcu ESPD ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, posledično pa naročniku tudi ne očitati, da je kršil 89. člen ZJN-3, ker ponudnika ni pozval na odpravo take pomanjkljivosti.

Na ugotovljeno ne more vplivati vlagateljevo sklicevanje na pretekle odločitve Državne revizijske komisije, saj dejansko stanje v konkretni zadevi ni primerljivo z dejanskim stanjem v posameznih zadevah, na katere se vlagatelj sklicuje, in sicer:
- iz odločitve št. 018-268/2017-13 izhaja, da je ponudnik oddal delno neizpolnjen obrazec ESPD, vendar v konkretni zadevi, za razliko od obravnavane zadeve, naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki, poleg izpolnjenega obrazca ESPD, predložijo tudi dokazila, ki bi navedbe v obrazcu ESPD izkazovala;
- iz odločitve št. 018-166/2017-4 izhaja, da bi moral izbrani ponudnik, če bi hotel ravnati v skladu z naročnikovo zahtevo, nominiranemu podizvajalcu in vsem štirim navedenim podjetjem, ki mu zagotavljajo kapacitete, prenesti skupaj več kot 250 % vrednosti posla, kar ne bi bilo skladno z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
- iz odločitve št. 018-140/2016 pa izhaja, da je izbrani ponudnik obrazec ESPD predložil šele na podlagi naročnikovega poziva, po ugotovljeni pomanjkljivosti v predloženem obrazcu ESPD pa ga je naročnik pozval še k njeni odpravi, kar ni v skladu z ZJN-3, saj ta ne dopušča večkratnega pozivanja na odpravo iste pomanjkljivosti.

Ker, kot ugotovljeno, naročniku ni mogoče očitati, da je kršil 89. člen ZJN-3, ker ponudnika ni pozval na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti, je neutemeljeno tudi vlagateljevo sklicevanje na stališče Direktorata za javno naročanje, št. 430-2/2018/10 z dne 4. 4. 2018, glede dopolnjevanja ponudb.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker njegov podizvajalec v delu obrazca ESPD, v točki C: Tehnična in strokovna sposobnost glede orodja, obratov ali tehnične opreme ni označil, ali so informacije na voljo v elektronski obliki, in v zvezi z navedbo, da rubrike v nobenem primeru ne bi smel pustiti prazne, temveč obkrožiti »NE« (da dokazila niso na voljo v elektronski obliki), Državna revizijska komisija dodaja še, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo podizvajalec izbranega ponudnika v konkretnem javnem naročilu izvedel (zgolj) naslednjo vrsto del: »Dobava in priprava LED svetilk« (OBR-1 ponudbe izbranega ponudnika z dne 12. 4. 2018). Pogoj zagotavljanja ustrezne tehnične (mehanizacija in oprema) in kadrovske zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega naročila (poglavje III. Pogoji za ugotovitev sposobnosti ponudnika, točki 2. Pogoji za sodelovanje (76. člen ZJN-3), podtočka 2.3 Tehnična in/ali strokovna sposobnost) bo torej izpolnil izbrani ponudnik sam, kar je v ponudbi izkazal tudi s predložitvijo izpolnjenega obrazca OBR-5 Izjava o razpolaganju z ustreznimi tehničnimi in kadrovskimi kapacitetami z dne 12. 4. 2018. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v kolikor podizvajalec izbranega ponudnika pri izvedbi prevzete vrste del ne bo uporabljal nobenega orodja, obrata ali tehnične opreme, od njega tudi ni mogoče zahtevati, da se opredeli do tega, ali informacije v zvezi s tem obstajajo v elektronski obliki ali ne. Izpolnitev obrazca ESPD v sporni točki bi namreč predpostavljala, da podizvajalec izbranega ponudnika določeno orodje, obrat ali tehnično opremo za izvedbo prevzete vrste del potrebuje in jo bo za izvedbo naročila imel na razpolago, označba odgovora »Da« ali »Ne« pa bi povedala, ali dokazila v zvezi z s tem obstajajo v elektronski obliki.

V vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do izjasnitve izbranega ponudnika, vlagatelj navaja še, da ni mogoče izključiti možnosti, da sta izbrani ponudnik in naročnik že v fazi priprave in oddaje ponudbe vodila podobno »prijateljsko« in neformalno komunikacijo. Ker gre za navedbo, ki ne presega ravni pavšalnega zatrjevanja in za katero vlagatelj ni predlagal nobenega dokaza, je Državna revizijska komisija zaradi neizpolnjenosti trditvenega in dokaznega bremena ni vsebinsko obravnavala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z 89. členom ali 7. členom ZJN-3, zato je v posledici navedenega, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 11. 7. 2018



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava
- Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o., Tavčarjeva 6, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Elmond d.o.o., Kolodvorska ulica 5, 9220 Lendava


Vložiti:
- v spis zadeve, tu