018-112/2018 Slovenske železnice, d.o.o.

Številka: 018-112/2018-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava pisarniškega materiala, tonerjev in kartuš«, v sklopu 3 »Higienski papirnati proizvodi«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Pan Goslar, d.o.o., Brest 4, Ig, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Razdevšek, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.8.2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 7.12.2017, pod št. objave JN010076/2017, in v Uradnem listu EU dne 8.12.2017, pod št. objave 2017/S 236-489583. Naročnik predmetno javno naročilo, ki ga je razdelil na šest sklopov, oddaja po odprtem postopku.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 17.5.2018 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 60402-52/2017-14, z dne 15.5.2018 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katerega izhaja, da bo okvirni sporazum v sklopu 3 sklenil s ponudnikom Extra Lux, d.o.o., Brnčičeva ulica 18 B, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu 3 zavrnil kot nedopustno, ker je vlagatelj za izdelke, ponujene pod zaporednimi št. 4, 5, 6, 11 in 12 ponudbenega predračuna, predložil izjave o skladnosti proizvodov, katerih veljavnost je potekla.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.5.2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 3 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito zavrnil njegovo ponudbo, saj mu ni omogočil naknadne predložitve izjav o skladnostih z drugim datumom, prav tako naročnik veljavnosti odločbe znaka za okolje ni preverjal na podlagi javno dostopnih podatkov. Vlagatelj je v ponudbo predložil dokazila, iz katerih izhaja, da ponujeni proizvodi, ki jih vlagatelj zadnja štiri leta dobavlja naročniku, ustrezajo zahtevam dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V predloženih izjavah o skladnosti za ponujene proizvode Paloma in Paper Divipac je navedena zgolj veljavnost potrdila, in sicer do 31.12.2015. Naročnik bi vlagatelja moral pozvati k dopolnitvi ponudbe, saj je v dokumentaciji predvidel, da bo od ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteval predložitev najnovejših dokazil v skladu s 77. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), po potrebi pa tudi v skladu s 78. členom ZJN-3. Poleg tega je seznam pridobiteljev znaka za okolje Ecolabel javno objavljen na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO). Iz izpostavljenega seznama izhaja, da je družba Paloma, d.d., pridobiteljica znaka za okolje Ecolabel. Tudi družba Paper Divipac je pridobila ta znak. Veljavnost navedenih proizvodov pristojne institucije avtomatično podaljšujejo za določeno obdobje, zato bi lahko naročnik sam preveril navedena dejstva. Veljavnost dokumenta ne pomeni, da proizvod ni uvrščen na seznam, ki ga objavlja ARSO. Ob upoštevanju devetega odstavka 77. člena ZJN-3 bi moral naročnik sam preveriti, ali je proizvajalec Paloma, d.d., uvrščen na seznam pridobiteljev znaka za okolje Ecolabel, saj iz predloženih izjav o skladnosti izhaja številka registracije, ki je edina pomembna in verodostojna ter izkazuje, da konkreten izdelek ustreza znaku za okolje. Na enak način bi lahko naročnik preveril tudi podatek za družbo Paper Divipac, S.r.l. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni navedel, kakšno veljavnost morajo imeti zahtevana dokazila, saj je zahteval zgolj dokazila, iz katerih bo razvidno, da ponujeni proizvodi izpolnjujejo vse tehnične zahteve.

Naročnik je izbranemu ponudniku z dopisom z dne 31.5.2018, ki mu je bil vročen dne 5.6.2018 (razvidno iz poštne povratnice), posredoval kopijo zahtevka za revizijo in ga seznanil s pravico do opredelitve do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik se do revizijskih navedb do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Naročnik je dne 18.6.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev. Vlagatelj je predložil izjave o skladnosti proizvodov z veljavnostjo do 30.6.2015 (in ne do 30.12.2015, kot to zatrjuje vlagatelj) za izdelke pod zaporednimi št. 4, 5, 6, 11 in 12 ponudbenega predračuna. Zahtevana dokazila oz. izjave o skladnosti proizvodov se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročanja, ki jih je naročnik določil skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/11 s sprem.). Ker lahko le veljavno dokazilo dokazuje izpolnjevanje zahtev, je nesprejemljivo stališče vlagatelja, da so dopustna dokazila, katerih veljavnost je potekla, če naročnik ni vnaprej izrecno opredelil veljavnosti dokazil. Navedba v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer da bo pozval na predložitev najnovejših dokazil, se nanaša na potrdila, izjave in druga dokazila v zvezi z dokazovanjem neobstoja razlogov za izključitev (75. člen ZJN-3), izpolnjevanje pogojev za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in na standarde za zagotavljanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje (78. člen ZJN-3), ne pa na izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev, na kar se sporne izjave nanašajo. Poziv k dopolnitvi ponudbe bi predstavljal kršitev šestega odstavka 89. člena ZJN-3, saj ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Neutemeljene so tudi navedbe, da bi naročnik lahko sam na podlagi javno dostopnih podatkov ugotovil izpolnjevanje spornih tehničnih zahtev, saj iz seznama pridobiteljev znaka za okolje Ecolabel ni razvidno, za katere izdelke je proizvajalec Paloma pridobil ta znak, prav tako iz seznama ni razvidno, da proizvodi izpolnjujejo vse tehnične zahteve. Glede proizvajalca Paper Divipac vlagatelj zgolj zatrjuje, da je ta pridobitelj znaka za okolje Ecolabel in da je to javno dostopen podatek, za kar pa ni predložil nobenih dokazov. Vlagatelj se je z naročnikovo zahtevo, da ponudniki predložijo dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev, seznanil z objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato bi jo moral vlagatelj, če meni, da bi naročnik moral izpolnjevanje tehničnih zahtev ugotoviti sam na podlagi javnih podatkov, pravočasno izpodbijati.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 19.6.2018 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 29.6.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je – sicer v skladu s pravnim poukom naročnika, podanim v odločitvi o oddaji naročila – plačal v prenizki višini, zato je vlagatelja z dopisom, št. 018-112/2018-8 z dne 10.7.2018, pozvala na doplačilo takse, kar je vlagatelj v danem roku tudi storil.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, iz razloga, ker za nekatere ponujene izdelke naj ne bi predložil veljavnega dokazila o izpolnjevanju naročnikovih zahtev.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije (prim. prvi odstavek 68. člena ZJN-3), ki jih oblikuje ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročanja oz. točno opredeli zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

V obravnavanem primeru je predmet javnega naročila v sklopu 3 nabava higienskih papirnatih proizvodov, ki jih je naročnik natančneje opredelil in opisal v dokumentu »Obrazec 1a – Ponudbeni predračun« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun). Naročnik je v 8. točki »Tehnične zahteve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zapisal, da se v tem sklopu upoštevajo temeljne okoljske zahteve iz Priloge 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju. Skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju (ki je veljala takrat, ko je naročnik poslal v objavo obvestilo o predmetnem javnem naročilu) naročnik v postopek javnega naročanja vključi okoljske zahteve tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov:
– kot predmet javnega naročila,
– v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, učinkovitost, funkcionalnost ali drugo lastnost predmeta javnega naročanja, znak za okolje oziroma oceno življenjske dobe,
– kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika,
– kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe,
– kot dodatna določila v pogodbi, ki jo sklene z izbranim ponudnikom ali, v primeru okvirnih sporazumov, z izbranimi ponudniki.

Naročnik torej lahko okoljske zahteve v postopek javnega naročanja vključi na več načinov. V obravnavanem primeru je naročnik okoljske zahteve, opredeljene v Prilogi 3 – »Temeljne in dodatne okoljske zahteve za pisarniški papir in higienske papirnate proizvode« Uredbe o zelenem javnem naročanju, vključil v tehnične specifikacije oz. kot zahtevane lastnosti predmeta javnega naročanja. Naročnik je namreč v 8. točki »Tehnične zahteve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da so vsi ponujeni higienski papirnati proizvodi izdelani bodisi iz predelanih papirnih vlaken ali bodisi na osnovi primarnih vlaken, ki izvirajo iz zakonitih virov. V primeru, da so ponujeni izdelki izdelani iz primarnih papirnih vlaken, morajo biti ponujeni izdelki izdelani na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken, ki ne smejo biti beljena z elementarnim klorom in ne smejo vsebovati klora, poleg tega ponujeni toaletni papir in papirnati robčki ne smejo vsebovati (določenih) zdravju škodljivih snovi. V primeru, da so ponujeni izdelki izdelani na osnovi primarnih vlaken, morajo primarna vlakna za proizvodnjo celuloze izvirati iz zakonitih virov in ne smejo biti beljena z elementarnim klorom, poleg tega ponujeni toaletni papir in papirnati robčki ne smejo vsebovati (določenih) zdravju škodljivih snovi. V 8. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil tudi način dokazovanja izpolnjevanja izpostavljenih zahtev. Naročnik je vnaprej opredelil, s katerimi dokazili lahko ponudnik izkaže izpolnjevanje izpostavljenih tehničnih zahtev (npr. potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, tehnična dokumentacija proizvajalca, poročilo o preizkusu neodvisne akreditirane institucije, ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve). Prav tako je naročnik zahteval, da ponudniki dokazila predložijo v ponudbi, in sicer za vsako pozicijo ponudbenega predračuna posebej.

Iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je za izdelke pod zaporednimi št. 4 (brisače zložene »C«), 5 (brisače zložene »V« – enoslojne) in 12 (papir toaletni v lističih) ponudbenega predračuna ponudil izdelke proizvajalca Paloma, d.d., Sladki Vrh, in da je za izdelke pod zaporednima št. 6 (brisače zložene »V« – dvoslojne) in 11 (papir toaletni maxi jumbo) ponudbenega predračuna ponudil izdelke proizvajalca Paper Divipac, S.r.l. Vlagatelj je v ponudbo predložil tri dokumente »Izjava o skladnosti za proizvode Paloma« z dne 6.7.2015, v katerih je navedeno: »Potrjujemo, da je bil za spodaj naveden/e proizvod/e izdelan/e iz 100% predelanih (recikliranih) vlaken pridobljen znak za okolje tipa I (Ecolabel) s številko registracije SI/004/01 veljaven do dne 30.6.2015«. Med strankama ni sporno, da se izpostavljeni dokumenti nanašajo na ponujene izdelke (pod zaporednimi številkami 4, 5 in 12 ponudbenega predračuna) proizvajalca Paloma, d.d., Sladki Vrh. Med strankama nadalje ni sporno, da je vlagatelj za ponujene izdelke pod zaporednima št. 6 in 11 ponudbenega predračuna (izdelki proizvajalca Paper Divipac, S.r.l.) predložil dokumenta, iz katerih izhaja, da je za ponujena izdelka podeljen znak za okolje tipa I (Ecolabel), s številko registracije IT/004/038, veljaven do 30.6.2015.

Že na tem mestu gre pojasniti, da, kot je to razvidno iz odločitve o oddaji naročila, naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil, ker z dokazilom o podelitvi znaka za okolje Ecolabel ne bi bilo mogoče izkazati izpolnjevanja izpostavljenih tehničnih zahtev oz. ker izpostavljenih dokumentov ne bi bilo mogoče šteti kot enega izmed možnih dokazil o izkazovanju izpostavljenih tehničnih zahtev. Prav tako naročnik vlagateljeve ponudbe ni zavrnil iz razloga, ker ponujeni izdelki ne bi izpolnjevali tehničnih zahtev oz. ker za ponujene izdelke ne bi bil podeljen znak za okolje Ecolabel. Pač pa je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga, ker je vlagatelj predložil izjave o skladnosti proizvodov, »katerih veljavnost je potekla« oz. ker iz dokazil, predloženih v vlagateljevo ponudbo, izhaja, da je bil za ponujene izdelke podeljen znak za okolje tipa I z veljavnostjo do dne 30.6.2015. Naročnik je torej vlagateljevo ponudbo zavrnil iz razloga predložitve časovno neustreznih dokazil o izpolnjevanju tehničnih zahtev.

Za rešitev obravnavane zadeve je tako ključno vprašanje, ali je naročnik v posledici ugotovitve, da je bil za ponujene izdelke podeljen znak za okolje tipa I z veljavnostjo do dne 30.6.2015, upravičeno zavrnil vlagateljevo ponudbo. Pritrditi gre ugotovitvi naročnika, da iz dokazil, predloženih v vlagateljevo ponudbo, izhaja, da je bil za ponujene izdelke (zgolj) do dne 30.6.2015 podeljen znak za okolje Ecolabel, medtem ko iz vlagateljeve ponudbe ne izhaja, da bi bil za ponujene izdelke podeljen znak za okolje Ecolabel z veljavnostjo po 30.6.2015. Da bi iz dokazil, predloženih v vlagateljevo ponudbo, izrecno izhajalo, da je bil za ponujene izdelke ponujen znak za okolje tudi po 30.6.2015, vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje. Vlagatelj pa zatrjuje, da bi ga naročnik moral pozvati na predložitev najnovejšega dokazila (oz. na predložitev dokazila, da je za sporne izdelke podeljen znak za okolje z veljavnostjo na dan oddaje ponudbe) oz. da bi moral naročnik sam preveriti, ali je bil za ponujene izdelek podeljen znak za okolje z veljavnostjo tudi po datumu 30.6.2015 oz. na dan oddaje ponudbe. Vlagatelj tudi zatrjuje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil, »kakšno veljavnost morajo izjave o skladnosti imeti«.

V zvezi s slednjimi revizijskimi navedbami gre najprej pojasniti, da je naročnik v točki 15.4. »Ponudbena dokumentacija« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno zapisal, da morajo biti dokazila, ki jih predloži gospodarski subjekt, »veljavna«. Pri tem pa gre dodati, da četudi naročnik navedenega ne bi zapisal v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je že po naravi stvari logično, da ponudniki predložijo dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev ob poteku roka za predložitev ponudb. Namen predložitve dokazil je namreč, da naročnik na njihovi podlagi presodi, ali ponudnik ob poteku roka za predložitev ponudb izpolnjuje pogoje in zahteve oz. da presodi, ali je ponujeni izdelek skladen z njegovimi zahtevami. Ob upoštevanju, da se tehnične zahteve, izpolnjevanje katerih so ponudniki izkazovali s predložitvijo spornih dokazil, smiselno nanašajo na način proizvodnje ponujeni izdelkov (npr. da je izdelek izdelan na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken, ki niso bila beljena z elementarnim klorom in ne vsebujejo klora), naročniku podatek o tem, da je bil ponujeni izdelek v preteklosti skladen z naročnikovimi zahtevami, ne omogoča zaključka, da je ta izdelek (še vedno) skladen z njegovimi tehničnimi zahtevami. Ni mogoče namreč izključiti možnosti, da se način proizvodnje izdelkov v daljšem časovnem obdobju spremeni. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so bili ponudniki skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila dolžni v ponudbo predložiti dokazila, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da so ponujeni izdelki v trenutku poteka roka za predložitev ponudb skladni z naročnikovimi zahtevami. Ob upoštevanju dokazil, predloženih v vlagateljevi ponudbi, gre ugotoviti, da vlagatelj takšnega dokazila ni predložil, saj iz izpostavljenih dokazil izhaja, da je bil za ponujene izdelke podeljen znak za okolje tipa I Ecolabel z veljavnostjo le do dne 30.6.2015, ne pa tudi, da je bil za te izdelke podeljen znak za okolje z veljavnostjo do vsaj dne 11.1.2018, ko se je iztekel rok za predložitev ponudb.

Navedbam vlagatelja, da bi ga naročnik moral pozvati na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe oz. na predložitev dokazil, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev, ni mogoče slediti, saj niti v ZJN-3 niti v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni podlage za ugotovitev, da bi bil naročnik vlagatelja dolžan pozivati k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da bi moral naročnik vlagatelja v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 pozvati na dopolnitev ponudbe, je treba pojasniti, da je, ob upoštevanju določbe petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, poprava oz. dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu možna, vendar pa pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravku ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč gre za možnost, za katero se naročnik lahko odloči. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-029/2017, 018-018-068/2017, 018-088/2017), da je glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3 možnost pojasnjevanja, dopolnjevanja ali popravljanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč (ob upoštevanju omejitev iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3) v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik torej ni dolžan, da ponudnikom omogoči popravo ponudb, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3.

Naročnik mora pri odločitvi o tem, ali bo (ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3) dopustil popravo ponudb, strogo spoštovati določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Iz predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da se naročnik ni zavezal k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb, temveč si je zgolj pridržal pravico, da skladno s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 od ponudnika zahteva, da ponudbo dopolni, popravi ali pojasni (prim. 22. točko dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik si je torej v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal možnost, da se odloči za pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju ali popravljanju ponudb (seveda v okvirih, kot jih določa ZJN-3), in se ni zavezal, da bo v primeru, če bo ugotovil neizpolnjevanje določene zahteve, ponudniku omogočil popravek ali dopolnitev ponudbe. Na tem mestu gre še dodati, da iz odstopljene spisovne dokumentacije tudi ni razvidno, da bi naročnik izbranega ponudnika (ali katerega drugega ponudnika) pozival na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazovanje izkazovanja tehničnih zahtev.

Izpostavljene razlage dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more spremeniti vlagateljevo sklicevanje na navedbo v 7. točki »Ugotavljanje sposobnosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer »Naročnik bo pred oddajo javnega naročila od gospodarskega subjekta, kateremu se je odločil oddati javno naročilo, zahteval, da predloži najnovejša dokazila v skladu s 77. členom ZJN-3, po potrebi pa tudi v skladu z 78. členom ZJN-3. Naročnik lahko pozove gospodarske subjekte, da dopolnijo ali pojasnijo potrdila, predložena v skladu s 77. in 78. členom tega zakona«, s katero je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila povzel sedmi odstavek 79. člena ZJN-3. Pojasniti gre, da 77. člen ZJN-3 ureja dokazila v zvezi z izkazovanjem neobstoja izključitvenih razlogov, določenih v 75. členu ZJN-3, in dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje. Določba 78. člena ZJN-3 ureja standarde za zagotavljanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje, ki se nanašajo na gospodarske subjekte, in ne standardov ali znakov za okolje, ki se nanašajo na proizvode. Niti 77. člen ZJN-3 niti 78. člen ZJN-3 se torej ne nanašata na dokazila, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje tehničnih specifikacij, ki so v obravnavanem primeru sporna. Ponoviti gre, da je naročnik v obravnavanem primeru okoljske zahteve iz Priloge 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju vključil v dokumentacijo kot tehnične specifikacije in ne kot pogoje za ugotavljanje sposobnosti. Čeprav naročnik lahko kot dokaz o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje v zvezi z izkazovanjem tehnične in strokovne sposobnosti v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, zahteva predložitev potrdil, ki ga izdajo uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti in s katerim se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga (druga alineja k) točke osmega odstavka 77. člena ZJN-3), pa naročnik v obravnavanem primeru tega ni zahteval. Naročnik je namreč v zvezi z izkazovanjem tehnične sposobnosti zahteval zgolj izkazovanje referenčnega posla. Poleg tega je naročnik sporno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila umestil v 7. točko »Ugotavljanje sposobnosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik določil izključitvene razloge in pogoje za sodelovanje, zato se je že na podlagi umestitve sporne določbe v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila treba šteti, da se sporna določba nanaša zgolj na dokazila, zahtevana v izpostavljeni točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, torej zgolj na dokazila, relevantna za presojo obstoja izključitvenih razlogov, in na dokazila, relevantna za presojo izpolnjevanja pogojev za sodelovanje. Sporna določba pa se ne nanaša tudi na dokazila, relevantna za presojo izpolnjevanja tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil v 8. točki »Tehnične zahteve« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik na podlagi izpostavljene določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil dolžan pozvati vlagatelja na popravek oz. dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev. Ne glede na navedeno pa gre še dodati, da izpostavljene sporne določbe tudi ni mogoče razumeti na način, kot jo razume vlagatelj, in sicer da bi naročnik moral ponudnika, ki je predložil časovno neustrezno potrdilo, pozvati na odpravo napake, pač pa sporna določba ureja situacije, ko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva zgolj predložitev izpolnjenega ESPD, nato pa ob pregledu ponudbe zahteva še predložitev dokazil v zvezi z navedbami ponudnika v ESPD.

Zavrniti gre tudi vlagateljeve navedbe, da bi naročnik lahko oz. moral sam preveriti, ali je bil za izdelke, ki jih vlagatelj ponuja, podeljen znak za okolje tipa I Ecolabel z ustrezno veljavnostjo. Po mnenju vlagatelja bi namreč naročnik lahko (oz. moral) sporni manjkajoči podatek za ponujene izdelke proizvajalca Paloma, d.d., Sladki Vrh, pridobil z vpogledom v evidenco o pridobiteljih znaka za okolje Ecolabel, ki je objavljena na spletni strani ARSO, na podoben način pa bi lahko (oz. moral) naročnik pridobiti tudi manjkajoči podatek za ponujene izdelke proizvajalca Paper Divipac, S.r.l. V zvezi z izpostavljenimi navedbami gre najprej ponoviti, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil iz razloga, ker za ponujene izdelke ne bi bil podeljen znak za okolje z ustrezno veljavnostjo (oz. iz razloga, ker ponujeni izdelki ne bi bili skladni z naročnikovimi zahtevami), pač pa iz razloga, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil zahtevanih (časovno ustreznih) dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da so ponujeni izdelki skladni s tehničnimi zahtevami. Zato v predrevizijskem postopku podana zatrjevanja vlagatelja, da je za ponujene izdelke podeljen znak za okolje Ecolabel, ne morejo vplivati na vprašanje naročnikovega ravnanja pri pregledu vlagatelje ponudbe in posledično tudi ne na predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Četudi iz evidence o pridobiteljih znaka za okolje Ecolabel z dne 12.1.2018, objavljene na spletni strani ARSO, izhaja, da je bila proizvajalcu Paloma, d.d., Sladki Vrh, izdana (veljavna) odločba o podelitvi znaka za okolje za nekatere izdelke z veljavnostjo do dne 31.12.2018, to ne more spremeniti dejstva, da vlagatelja navedenega v ponudbi ni izkazal oz. da vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo ni predložil (ustreznih) dokazil, zahtevanih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve, št. 018-169/2016, 018-065/2017, 018-031/2018), da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami, v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Ker je torej posamezni ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnost. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izrecno in jasno zahteval, da ponudniki predložijo dokazilo o izpolnjevanju naročnikovih zahtev, vlagatelj posledic neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja pri pripravi ponudbe ne more prevaliti na naročnika in zahtevati od njega, da sam išče dokazila, da je vlagatelj ponudil izdelke skladne s tehničnimi zahtevami. Če ni dolžnost naročnika, da poziva ponudnika k popravku ponudbe, je lahko še toliko manj njegova dolžnost, da sam išče podatke, za katere je izrecno zahteval, da morajo biti razvidni iz ponudbe.

Navedenega ne more spremeniti vlagateljevo sklicevanje na deveti odstavek 77. ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. Ob upoštevanju, da 77. člen ZJN-3 ureja dokazila v zvezi z izkazovanjem neobstoja izključitvenih razlogov, določenih v 75. členu ZJN-3, in dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sodelovanje, in ob upoštevanju, da se sporno dokazilo ne nanaša na izkazovanje neobstoja izključitvenih razlogov, kot tudi ne na izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, pač pa na izpolnjevanje tehničnih specifikacij, izpostavljena določba ni uporabljiva v obravnavanem primeru. Poleg tega pa izpostavljena določba ureja situacije, ko ponudnik v ponudbi navede podatek, ne predloži pa dokazila, kar pomeni, da naročnik z vpogledom v uradno evidenco oz. v enotnem informacijskem sistemu preverja informacije, navedene v ponudbi. V obravnavanem primeru pa na podlagi vlagateljeve ponudbe ni mogoče sklepati na podatek, da je za ponujene izdelek podeljen znak za okolje z ustrezno veljavnostjo. Šele če bi ta podatek izhajal iz vlagateljeve ponudbe, bi ga lahko naročnik preveril (npr. v katalogu, objavljenem na spletni strani Evropske komisije).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri tem, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot nedopustno iz razloga, ker vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo ni predložil dokazil, na podlagi katerih bi lahko naročnik zaključil, da so ponujeni izdelki skladni s tehničnimi zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj uveljavlja tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 8.8.2018


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
– Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana,
– Extra Lux, d.o.o., Brnčičeva ulica 18 B, 1231 Ljubljana – Črnuče,
– Odvetniška pisarna Razdevšek, d.o.o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.