018-127/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

Številka: 018-127/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba ureditve vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko«, na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik GH HOLDING, storitvena družba, d. o. o., Letališka cesta 27, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 7. 2018

ODLOČILA

Pritožbi se ugodi tako, da se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo št. 43001-211/2017/74 z dne 4. 7. 2018. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek za izbiro izvajalca ureditve vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko, za katerega je obvestilo o naročilu dne 4. 9. 2017 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN007937/2017-B01, dne 5. 9. 2017 pa še v Uradnem listu EU, pod št. objave 2017/S 169-346405. Dne 13. 6. 2018 je naročnik objavil odločitev o oddaji naročila (dokument št. 43001-211/2017/55 z dne 31. 5. 2018), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil skupnima ponudnikoma RIKO, d. o. o., Bizjanova 2, Ljubljana, in RZD International RRC, Arkhangelskiy per 10A, Moskva (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 26. 6. 2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo in da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zaradi česar predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila oz. vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 4. 7. 2018 zavrgel kot prepoznega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 29. 6. 2018 prejel zahtevek za revizijo. Naročnik ugotavlja, da je odločitev o oddaji naročila objavil dne 13. 6. 2018, kar pomeni, da je zahtevek za revizijo prejel enajsti delovni dan od objave odločitve o oddaji naročila. Dne 29. 6. 2018 je naročnik prejel dopis, ki mu ga je vlagatelj v fizični obliki vročil osebno, s katerim vlagatelj obvešča naročnika, da je pravočasno oddal zahtevek za revizijo, priložil pa je tudi potrdilo o vložitvi zahtevka za revizijo s strani pošte. Na potrdilu pošte je naveden pošiljatelj, naslovnik in datum (26. 6. 2018) in ura (15:58), teža paketa (7,868 kg) ter oznaka pošiljke CA 0865 8677 5 SI. Naročnik ugotavlja, da je paket prejel dne 29. 6. 2018 in da je paket bil v škatli, v kateri je bilo nekaj strganega rjavega ovoja, mapa z zahtevkom za revizijo in štirje fascikli. Naročnik je želel na prejetem paketu preveriti pravočasnost oddaje paketa na pošto, da bi lahko preveril pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo, vendar z navedenimi podatki na samem paketu oz. ovoju ne razpolaga. Niti na škatli niti na strganem ovoju znotraj škatle ni nikjer nobenih podatkov o naslovniku, pošiljatelju, datumu in uri oddaje tega paketa na pošti. Naročnik je po poizvedbi ugotovil, da so v njegovi glavni pisarni od poštnega uslužbenca dne 29. 6. 2018 med 11:30 in 12:00 uro prevzeli paket, ki je bil nepoškodovan in zalepljen z lepilnim trakom Pošte Slovenija. Glede paketa, ki ga je prevzel dne 29. 6. 2018, je naročnik naredil poizvedbo, na podlagi katere je od družbe Pošta Slovenija, d. o. o., (v nadaljevanju: pošta) dobil naslednja pojasnila:

- vsebina paketa se je premikala in je zaradi trdih robov poškodovala ovojnino,
- ovojnina vlagatelja se je pri strojni usmeritvi strgala,
- vsebina je bila sestavljena iz treh fasciklov in ene dodatne mape,
- pošiljko so zaradi urgentnega posredovanja vlagatelja obravnavali prednostno, jo sestavili skupaj in še isti dan dostavili na naslov naročnika,
- pošiljko so stehtali, pregledali in ugotovili, da je masa ista kot je zapisana na sprejemni listini,
- vsebino je uslužbenec dal v kartonsko škatlo, prvotno ovojnino pa dodal zraven, pri čemer je iz prvotne ovojnine strgal nazivnico in jo prilepil na kartonsko škatlo ter vse skupaj polepil z lepilnim trakom pošte,
- vsebina je imela tudi storitev povratnice, ki so jo vrnili pošiljatelju,
- naročnik lahko prejme zapisnik o poškodovani pošiljki.

Naročnik je zahteval tudi zapisnik o poškodovani pošiljki, iz katerega izhaja:

- sprejemna pošiljka CA 0865 8677 5 SI je bila sprejeta na pošti 1122 Ljubljana dne 26. 6. 2018,
- teža paketa je naknadno ročno vnesena 7868 g,
- kot naslovnik je napisan: Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, kar je ročno prečrtano in zraven ročno napisano DRSI, Tržaška 19, Ljubljana,
- ugotovljena masa pošiljke ob ugotovitvi poškodbe je 7868 g,
- ovojni papir je strgan in je vsebina padla iz paketa,
- v paketu so bili štirje rdeči fascikli in ena mapa z dokumenti, ki niso bili poškodovani.

Glede na navedeno naročnik ugotavlja, da je dne 29. 6. 2018 prejel paket, v katerem je zahtevek za revizijo, za katerega nima dokazila, da je bil dejansko oddan 26. 6. 2018 ob 15.58 uri, kot navaja vlagatelj. Izjave zaposlenega delavca pošte in navedbe iz zapisnika so konktradiktorne, saj zaposleni ni mogel videti, kako se vsebina premika znotraj ovojnine, če je videl šele poškodovan paket, ki ga je prepakiral. Zaposleni v elektronskem sporočilu navaja, da so bili trije fascikli in ena mapa in da je prvotno ovojnino dal v škatlo, v zapisniku pa so navedeni štirje fascikli in ena mapa. Naročnik je prejel štiri fascikle in eno mapo ter en del ovojnine brez kakršnihkoli podatkov na škatli oz. ovojnini. Na zapisniku je teža navedena ročno, pri čemer je pošiljka tudi po poškodbi tehtala enako, čeprav naročnik ni prejel celotne ovojnine, da bi lahko videl etiketo pošte ter s tem datum in uro. Naročnik je prejel le nekaj ovoja, brez podatkov, zato je mogoče sklepati, da teža paketa ne bi smela biti enaka, če celotnega ovoja ni bilo v škatli. Naslov naslovnika na zapisniku o poškodovani pošiljki je bil Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, kar je ročno prečrtano in zraven ročno napisano DRSI, Tržaška 19, Ljubljana, na podlagi česar naročnik sklepa, da je bil naslovnik na prvotni pošiljki napačno naveden. Naročnik ugotavlja, da je bil vzrok za nastalo situacijo na strani vlagatelja, saj ni upošteval Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve, v skladu s katerimi mora ovojnina zagotavljati varnost pošiljke. Ovojnina, ki jo je uporabil vlagatelj, je bila neprimerna za strojno obdelavo in prenos, bila je krhka in neprimerno izbrana, vsebina pošiljke pa se je lahko premikala in je zato poškodovala ovojnino. Naročnik zato ugotavlja, da pošiljka, s katero razpolaga, nima dokazov, da pošiljka predstavlja zahtevek za revizijo v vsebini, za katero vlagatelj zatrjuje, da jo je vložil na pošto, kar pomeni, da je zahtevek za revizijo vložen nepravočasno.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 10. 7. 2018, vložil pritožbo. V pritožbi vlagatelj navaja, da je bila odločitev o oddaji naročila objavljena dne 13. 6. 2018, osemdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo pa je potekel dne 26. 6. 2018. Zahtevek za revizijo je vlagatelj priporočeno na pošto (priporočeno s povratnico) vložil pravočasno, dne 26. 6. 2018, poslal pa ga je naročniku, Državni revizijski komisiji in Ministrstvu za javno upravo, kar je razvidno iz potrdil o oddaji poštne pošiljke. Da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, izhaja tudi iz povratnice, iz katere je razvidno, da je bil zahtevek za revizijo naročniku vročen dne 29. 6. 2018. Iz dokazil jasno izhaja, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, da ga je naročnik prejel in da je z njim seznanjen. Za presojo pravočasnosti ni pomembno, kdaj je zahtevek prejel naročnik, temveč kdaj je bil zahtevek oddan na pošto. Da je bil zahtevek res oddan na pošto 26. 6. 2018, izhaja tudi iz vlagateljevega dopisa z dne 28. 6. 2018, v katerem je vlagatelj naročnika obvestil, da je dne 26. 6. 2018 vložil zahtevek za revizijo in da ga je posredoval tudi Državni revizijski komisiji in Ministrstvu za javno upravo, temu dopisu pa je priložil tudi potrdilo pošte. Vlagatelj na podlagi navedenih dejstev zaključuje, da je bil zahtevek vložen pravočasno in da je sklep naročnika o zavrženju napačen. Kljub temu, da naročnik priznava, da je zahtevek za revizijo prejel dne 29. 6. 2018 in da je seznanjen z njegovo vsebino, ga ni obravnaval vsebinsko, temveč ga je napačno zavrgel zaradi nepravočasnosti. Obrazložitev zavrženja je po mnenju vlagatelja pavšalna in nedokazana. Očitno je, da se je paket z zahtevkom za revizijo pri strojni obdelavi pošiljke strgal, zaradi česar so uslužbenci pošte paket s celotno vsebino ponovno ovili in ugotovili, da je teža enaka, kar kaže na to, da se vsebina paketa ni spreminjala. Nasprotje v navedbah glede števila fasciklov pa po mnenju vlagatelja ne dokazuje, da je bila vsebina paketa naknadno spremenjena, temveč gre za napačno navedbo uslužbenca, saj se sicer teža ne bi ujemala. Vlagatelj opozarja na to, da naročnik elektronskega sporočila in zapisnika ni priložil sklepu o zavrženju, in se sprašuje, na kakšen način bi še lahko dokazal, da je zahtevek vložil pravočasno. Vlagatelj namreč razpolaga s potrdilom o oddaji poštne pošiljke št. CA 0865 8677 5 SI z dne 26. 6. 2018, ki je naslovljena na naročnika, prav tako razpolaga s potrdilom, da je bila ta pošiljka vročena naročniku, česar ta niti ne zanika. Dejstvo, da je bil zahtevek za revizijo vložen že 26. 6. 2018, izhaja tudi iz potrdil o vročitvi zahtevka Državni revizijski komisiji in Ministrstvu za javno upravo, saj je vlagatelj zahtevek za revizijo z enako vsebino naslovil na vse tri naslovnike. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da je na zapisniku o poškodovani pošiljki zapisan napačen naslov, ki je ročno prečrtan, zraven pa je ročno napisan naslov naročnika, vlagatelj pojasnjuje, da pri sestavi zapisnika ni bil prisoten. Vlagatelj meni, da to tudi ni bistveno, saj je bil zahtevek naslovljen na naročnika, kar je razvidno iz potrdila o vložitvi zahtevka za revizijo in povratnice. Naročnikove navedbe so zato neutemeljene in temeljijo na zaključkih, ki niso podkrepljeni z nobenimi dokazi. Vlagatelj tudi meni, da Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve ne morejo služiti kot podlaga za ugotovitev, da pošiljka ni bila vročena samo zato, ker je bila ovojnina pretanka. Tudi sicer pa samo na podlagi izjave poštnega uslužbenca še ni mogoče zaključiti, da je bila pošiljka neustrezno odposlana. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 4. 7. 2018 in zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo oz. da naročniku naloži, naj o zahtevku za revizijo odloči v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je z vlogo z dne 12. 7. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

V predmetnem postopku pravnega varstva je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, ker je ugotovil, da ni bil vložen pravočasno. Naročnikovo ravnanje z zahtevkom za revizijo je treba presojati z vidika prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki določa, da naročnik po prejemu zahtevka za revizijo (med drugim) preveri, ali je bil vložen pravočasno. Če naročnik pri tem ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ga v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Roki za vložitev zahtevka za revizijo so določeni v 25. členu ZPVPJN. Ker je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že objavil odločitev o oddaji naročila, je treba upoštevati četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da je po odločitvi o oddaji javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema odločitve. Deseti odstavek 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, da naročnik odločitev o oddaji naročila objavi na portalu javnih naročil, odločitev pa se šteje za vročeno z dnem objave. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik odločitev o oddaji naročila na portalu javnih naročil objavil dne 13. 6. 2018, kar ob upoštevanju določbe petega odstavka 1. člena ZPVPJN o štetju rokov pomeni, da se je rok za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila iztekel dne 26. 6. 2018.

V zvezi z vprašanjem pravočasnosti zahtevka za revizijo je treba v povezavi s 13. členom ZPVPJN, ki določa, da se v postopku pravnega varstva glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, upoštevati tudi določbe 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP). Prvi odstavek 112. člena ZPP določa, da se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Drugi odstavek 112. člena ZPP pa določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Navedeno pomeni, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno, če ga vlagatelj do izteka roka odda na pošto in ga pošlje s priporočeno pošiljko.

V predmetnem pritožbenem postopku vlagatelj zatrjuje, da je zahtevek za revizijo oddal na pošto s priporočeno pošiljko dne 26. 6. 2018, ko se je tudi iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo. Navedeno trditev vlagatelj dokazuje s potrdilom o vložitvi zahtevka za revizijo in poštno povratnico. Iz potrdila o oddaji pošiljke je razvidno, da je vlagatelj dne 26. 6. 2018 na pošto priporočeno oddal pošiljko z oznako CA 0865 8677 5 SI, in sicer na naslov »RS, Ministrstvo za infrastrukturo, DRSI, 1000, Tržaška 19«. Iz poštne povratnice pa je razvidno, da je bila pošiljka št. CA 0865 8677 5 SI, ki je bila na pošto oddana dne 26. 6. 2018, naslovniku »RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Tržaška c. 19, 1000 Ljubljana« vročena dne 29. 6. 2018.

Naročnik v sklepu z dne 4. 7. 2018, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, pojasnjuje, da je dne 29. 6. 2018 prejel paket v škatli, v kateri je bilo nekaj strganega rjavega ovoja, mapa z zahtevkom za revizijo in štirje fascikli, vendar zaradi strganega ovoja ni mogel preveriti, kdaj je bil paket odposlan, da bi preveril pravočasnost vložitve zahtevka. Naročnik je zato naredil interne poizvedbe in poizvedbe na pošti, od slednje pa je pridobil odgovor po elektronski pošti ter zapisnik o poškodovani pošiljki. Na podlagi pojasnil iz elektronske pošte in navedb iz zapisnika o poškodovani pošiljki je naročnik ugotovil, da je pošta dne 26. 6. 2018 od vlagatelja prejela priporočeno pošiljko št. CA 0865 8677 5 SI, pri kateri se je ovojni papir strgal, zaradi česar je vsebina padla iz paketa. Pošiljko so uslužbenci pošte sestavili skupaj, jo stehtali, pregledali in ugotovili, da je teža ista, kot je bila zapisana na sprejemni listini, zatem pa so vsebino pošiljke skupaj s strgano ovojnino dali v kartonsko škatlo, na katero so nalepili prvotno nazivnico, vse skupaj polepili z lepilnim trakom z oznako pošte ter jo dostavili na naslov naročnika. Naročnik svojo ugotovitev o nepravočasnosti zahtevka za revizijo utemeljuje s tem, da nima dokazila, da je paket, ki ga je prejel dne 29. 6. 2018, dejansko bil oddan dne 26. 6. 2018. Kot navaja naročnik, so izjave uslužbenca pošte in navedbe iz zapisnika o poškodovani pošiljki kontradiktorne, saj uslužbenec ni mogel videti, kako se vsebina paketa premika, če je videl šele poškodovan paket. Poleg tega uslužbenec navaja, da so bili v pošiljki trije fascikli in ena mapa, v zapisniku pa je navedeno, da so bili štirje fascikli in ena mapa, kar je naročnik tudi prejel. Naročnik svojo odločitev utemeljuje tudi na tem, da je na zapisniku teža pošiljke navedena ročno, pri čemer naj bi pošiljka tudi po poškodbi tehtala enako, čeprav naročnik ni prejel celotnega strganega ovoja. Naročnik prav tako navaja, da je na zapisniku o poškodovani pošiljki zapisan napačen naslov naslovnika, ki je ročno prečrtan, zraven pa je ročno napisan njegov naslov, na podlagi česar sklepa, da je bil naslovnik na prvotni pošiljki navede napačno. Kot je mogoče razumeti naročnika, navedeni razlogi predstavljajo podlago za njegovo ugotovitev, da pošiljka, s katero razpolaga, nima dokazov o tem, da bi predstavljala zahtevek za revizijo v vsebini, za katero vlagatelj zatrjuje, da jo je vložil, oz. da je bila v zatrjevani vsebini dejansko oddana pravočasno na pošto.

Naročnikovih ugotovitev ni mogoče sprejeti. Tako iz dokumentacije, ki jo je pritožbi predložil vlagatelj, kot tudi iz dokumentacije, ki jo je predložil naročnik, je razvidno, da je vlagatelj pošiljko št. CA 0865 8677 5 SI, v kateri je bil zahtevek za revizijo, oddal priporočeno na pošto dne 26. 6. 2018, torej na zadnji dan izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo. To je razvidno tako iz potrdila o oddaji pošiljke kot tudi iz poštne povratnice – iz obeh dokumentov izhaja, da je bila pošiljka z oznako CA 0865 8677 5 SI dne 26. 6. 2018 priporočeno oddana na pošto in naslovljena na naslovnika »RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Tržaška c. 19, 1000 Ljubljana«. Iz poštne povratnice je hkrati tudi razvidno, da je naročnik pošiljko z zahtevkom za revizijo prejel dne 29. 6. 2018, kar v predmetnem postopku tudi ni sporno, saj navedeno dejstvo v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, potrjuje tudi naročnik.

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik pridobil ob preverjanju pravočasnosti zahtevka za revizijo, in sicer iz elektronskega sporočila ter zapisnika o poškodovani pošiljki, je sicer res razvidno, da se je pošiljka št. CA 0865 8677 5 SI pri strojni obdelavi poškodovala, zaradi česar so uslužbenci pošte vsebino pošiljke skupaj s strgano ovojnino prestavili v kartonsko škatlo in jo dostavili naročniku kot naslovniku pošiljke. Na podlagi pojasnil, kot so navedena v elektronskem sporočilu in zapisniku o poškodovani pošiljki, pa ob upoštevanju ostalih dokazil, ki jih je predložil vlagatelj, ni mogoče potrditi zaključkov, do katerih je prišel naročnik, in sicer da za pošiljko, s katero razpolaga, ni dokazov, da bi predstavljala zahtevek za revizijo v vsebini, za katero vlagatelj zatrjuje, da jo je vložil na pošto, oz. da ni dokazov, da je bila pošiljka v zatrjevani vsebini dejansko oddana pravočasno na pošto.

Naročnik v zvezi z navedbami, da je v času od oddaje pošiljke na pošto do vročitve prišlo do poseganja v njeno vsebino in da je bil naslovnik na prvotni pošiljki naveden napačno, izraža zgolj domneve, za katere pa v predmetnem postopku pravnega varstva ni predložil nobenih dokazov. Glede naročnikovih trditev, da uslužbenec ni mogel videti, kako se vsebina paketa premika znotraj ovojnine, če je bil paket ob prepakiranju že poškodovan, Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za trditve, ki v predmetnem postopku pravnega varstva ne morejo vplivati na presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo. Naročnikovi pomisleki o tem, kako je uslužbenec pošte lahko ugotovil premikanje vsebine pošiljke, so brezpredmetni, saj je treba kot nedvomno ugotovljeno dejstvo sprejeti, da se je prvotna ovojnina pošiljke strgala in da je bila zato vsebina pošiljke prestavljena v kartonsko škatlo. Zakaj in kako je do poškodbe paketa prišlo ter kdo je za to glede na določila Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve odgovoren, je vprašanje, ki v predmetnem postopku pravnega varstva ne more vplivati na presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo. V zvezi z nasprotujočimi navedbami glede števila fasciklov v paketu pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz podatkov o teži paketa razvidno, da je imela pošiljka ob oddaji na pošto isto težo (7,868 kg) kot tudi kasneje, ko je uslužbenec vsebino pošiljke že prestavil v kartonsko škatlo, kar je razvidno iz zapisnika o poškodovani pošiljki, enaka teža pa je navedena tudi na poštni povratnici. Navedeno kaže na to, da se vsebina pošiljke ni spreminjala in da je pri izjavi uslužbenca pošte v elektronskem sporočilu prišlo do pomote. Ob presoji naročnikovih navedb o nasprotujočih izjavah o številu fasciklov in njegovih pomislekov o isti teži paketa kljub odstranjeni strgani ovojnini (ki je bila sicer priložena v škatli) pa je Državna revizijska komisija upoštevala tudi dejstvo, da je vlagatelj zahtevek za revizijo dne 26. 6. 2018 poslal tudi Državni revizijski komisiji, ta pa ga je prejela dne 27. 6. 2018. Primerjava pošiljke, ki jo je prejela Državna revizijska komisija, in pošiljke, ki jo je prejel naročnik, pa pokaže, da gre v obeh primerih za identičen zahtevek za revizijo z identičnimi prilogami. Zlasti na podlagi tega dejstva Državna revizijska komisija ugotavlja, da so naročnikove domneve o poseganju v vsebino pošiljke oz. zahtevka za revizijo brez podlage.

Tudi naročnikove navedbe o tem, da je bil na zapisniku o poškodovani pošiljki najprej napisan napačen naslov naslovnika (Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4), ta pa je bil kasneje ročno prečrtan in popravljen z drugim naslovom (DRSI, Tržaška 19, Ljubljana), predstavljajo le domneve o tem, da je bil naslov na prvotni pošiljki naveden napačno. Naročnik sam namreč navaja, da o tem le sklepa, ne da bi pri tem predložil tudi dokaze o napačni navedbi prvotnega naslova. Napačen naslov je naveden le v zapisniku o poškodovani pošiljki, ki pa ga ni sestavil vlagatelj, temveč pošta, poleg tega pa je že v samem zapisniku naslov popravljen. Ob tem pa je tako iz samega zahtevka za revizijo kot tudi iz potrdila o oddani pošiljki ter poštne povratnice razvidno, da je vlagatelj zahtevek za revizijo pravilno naslovil na naročnika (pravilen naslov naročnika je naveden tako v glavi zahtevka za revizijo kot tudi v pisarniški odredbi, enak naslov pa je naveden tudi v potrdilu o oddani pošiljki in na poštni povratnici).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrgel zahtevek kot nepravočasen, navaja zgolj domneve o tem, da bi lahko prišlo do spreminjanja vsebine pošiljke in da bi lahko bil prvotno navedeni naslov naročnika napačen. Vendar v predmetnem postopku pravnega varstva ni mogoče spregledati dejstva, da na eni strani naročnik za svoje domneve ni predložil nobenih dokazov, na drugi pa je vlagatelj predložil dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je pošiljko št. CA 0865 8677 5 SI, ki je vsebovala zahtevek za revizijo, pravočasno, dne 26. 6. 2018, priporočeno oddal na pošto in jo naslovil na naročnika, ki je pošiljko z zahtevkom za revizijo in prilogami tudi prejel. Ob tem je treba upoštevati tudi, da je vlagatelj zahtevek za revizijo z enako vsebino dne 26. 6. 2018 posredoval tudi Državni revizijski komisiji, ta pa ga je prejela dne 27. 6. 2018. Ob takšnem dejanskem stanju ni mogoče ugotoviti, da bi bil zahtevek za revizijo vložen nepravočasno, zaradi česar naročnik ni imel podlage, ko je zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel kot prepoznega.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ko je ugotovil, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, posledično pa tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel. Državna revizijska komisija je zato pritožbi vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila sklep št. 43001-211/2017/74 z dne 4. 7. 2018, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija pa kljub predlogu vlagatelja, naj zahtevek za revizijo sama sprejme v obravnavo, tega vrača v odločanje naročniku z napotkom, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja ostalih procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. Naročnik, ki se v predmetnem postopku pravnega varstva do zahtevka za revizijo vsebinsko ni opredeljeval, ima namreč pravico in dolžnost, da po ugotovitvi obstoja vseh procesnih predpostavk o zahtevku za revizijo najprej meritorno odloči sam.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.



V Ljubljani, dne 25. 7. 2018



predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:

 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
 GH HOLDING, storitvena družba, d. o. o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana
 RIKO, d. o. o., Bizjanova 2, 1000 Ljubljana
 RZD International RRC, Arkhangelskiy per 10A, 101000 Moskva, Rusija
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.