018-085/2018 DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o.

Številka: 018-085/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za portfeljsko projektno vodenje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 7. 11. 2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 009377/2017-B01 in dne 8. 11. 2017 v Uradnem listu EU, pod številko objave 2017/S 214-444975.

Naročnik je dne 11. 4. 2018 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 351-1/18-SNR-76, s katero je kot nedopustno zavrnil edino prejeto - vlagateljevo ponudbo (vlagatelj je ponudbo oddal z dvema partnerjema - to je z družbama Primakon d.o.o., Zagreb in Nivas d.o.o., Zagreb). Iz obrazložitve je razvidno, da so bile v vlagateljevi ponudbi ugotovljene naslednje pomanjkljivosti: 1.) V ESPD obrazcu za vodilnega partnerja ni vpisan en član organa nadzora, 2.) ESPD obrazca partnerjev nista izpolnjena v točki B dela IV, 3.) opis tehnične rešitve je deloma predložen v angleškem jeziku, 4.) za nobenega izmed skupnih ponudnikov ni predloženo dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz točke 3.2 (c), 5.) vlagatelj je predložil obrazec 3.2 (f) - Seznam ključnih kadrov, iz njihovih izkušenj pa ni mogoče ugotoviti vloge ponujenih strokovnjakov, prav tako za kadre, za katere je zahtevano znanje slovenskega jezika, ni predloženih dokazil, 6.) iz sporazuma o predložitvi skupne ponudbe ni razviden dogovor partnerjev o skrbniku pogodbe (niti za vzpostavitev niti za vzdrževanje), 7.) vrednosti ponudbe za vzpostavitev in vzdrževanje iz Obrazca ponudbe nista enaki vrednostim iz Ponudbenega predračuna, pri navedenemu neskladju pa ne gre za računsko napako in 8.) v obrazcu Specifikacija ponujene opreme so vpisane le tri vrste programske opreme, nista pa vpisani tudi strojna in sistemska oprema. Pri zadnjih dveh pomanjkljivostih, navaja naročnik, gre za napaki, ki ju v skladu z določilom šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) ni več mogoče odpraviti.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 23. 4. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik vpis neto cene, vrednosti DDV in bruto cene zahteval na dveh mestih - v Ponudbenem predračunu (popis del) in Obrazcu ponudbe. Zatrjuje, da je osnova za izračun neto cene izhajala iz Ponudbenega predračuna, pri pripravi Obrazca ponudbe pa je izračun cene (za vzpostavitev in vzdrževanje) izvedel na ročnem kalkulatorju in pri tem storil napako. Na kakšen način je do napake prišlo, na ugotavljanje dejanske vrednosti ponudbe ne more imeti vpliva, saj znesek z DDV že po svoji naravi predstavlja zmnožek neto cene in 22 % DDV, kar pomeni, da je rezultat določene računske operacije. Vrednost DDV torej nikoli ni samostojna postavka, temveč je posledica cen na enoto iz ponudbenega predračuna. Pri pripravi ponudbe je izhajal iz neto vrednosti in napačno izračunal vrednost z DDV, s čimer je vzpostavljena pravna podlaga za odpravo računske napake. Dejstvo, da je bilo potrebno isti znesek z DDV izračunati dvakrat, še ne negira obstoja računske napake, saj takšna omejitev v zakonu ne obstoji, naročnik pa razpolaga z neto cenami in lahko enostavno ugotovi pravilno vrednost DDV in (posledično) pravilno ponudbeno vrednost. Vlagatelj še navaja, da naročnik natančnih navodil za izpolnitev tabele v obrazcu Specifikacije ponujene opreme ni podal, zato je tabelo izpolnil na način, kot jo je lahko razumel ob dejstvu, da vrednost programske opreme in storitev presega 92 %, vrednost strojne in sistemske opreme pa predstavlja manj kot 8 % vrednosti naročila. Ker naročnik ni nikjer izrecno navedel, da je potrebno v tabelo vpisati vso ponujeno strojno, sistemsko in programsko opremo, razpisno dokumentacijo (po poteku roka za oddajo ponudb) očitno tolmači strožje. Da se je naročnik zavedal, da navodila v zvezi s tem niso dovolj jasna, pa izhaja tudi iz dejstva, da si je v obravnavanem primeru pridržal pravico, da ponudnika naknadno pozove k predložitvi podrobne tehnične specifikacije ponujene opreme. Tudi sicer je vsa strojna in sistemska oprema podrobno opredeljena v dokumentu Opis tehnične rešitve (v 4. točki - Arhitektura sistema), zato naročnikova trditev, da ni mogoče ugotoviti vrste in količine strojne in programske opreme, ni resnična. Vlagatelj še navaja, da si glede na obseg prikaza strojne, sistemske in programske opreme niti ne predstavlja, kako naj bi sploh lahko izpolnil tabelo, saj je pripravljena za največ 7 kosov opreme, sam pa je v dokumentu Opis tehnične rešitve navedel nekaj desetkrat večje število kosov različne opreme. Poleg tega v tabeli tudi ni mogel dodajati novih vrstic, saj je naročnik (v točki 17.2 Navodila ponudnikom) prepovedal spreminjati in dopolnjevati razpisno dokumentacijo. Vlagatelj še navaja, da je na dan oddaje ponudbe v ESPD obrazec vpisal vse osebe, ki so bile na tisti dan v evidenci Agencije za javnopravne evidence Slovenije vpisane kot člani organa nadzora. Prilaga zgodovinski izpisek, iz katerega je, kot navaja, razvidno, da je bila objava vpisa člana U.Š. izvedena šele dne 7. 3. 2018, rok za oddajo ponudb pa je bil dne 2. 3. 2018. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, ki se nanaša na nepravilno izpolnjena ESPD obrazca v točki B dela IV, vlagatelj zatrjuje, da je v nasprotju z načelom transparentnosti. Naročnik namreč ni določil, da morajo ponudniki v ESPD obrazcu oblikovati kakršnokoli izjavo, pač pa je bilo potrebno predložiti zgolj izpolnjen ESPD obrazec. Vlagatelj tudi navaja, da je v angleškem jeziku priložil dokumentacijo, ki sploh ni bila zahtevana. Vsi dokumenti, ki jih je naročnik zahteval v točki 10.1 Povabila k oddaji ponudbe, so predloženi (in izpolnjeni) v slovenskem jeziku. Glede nepredloženih BON obrazcev vlagatelj navaja, da so morali biti obrazci in izjave za dokazovanje sposobnosti ponudnika in podizvajalca podani v ESPD obrazcu in Poglavju 10. Navedeno kaže na to, da je naročnik za dokazovanje sposobnosti predvidel ESPD obrazec, pri tem pa je zanemaril določbo 79. člena ZJN-3, ki določa, da ponudnik namesto dokazil lahko predloži ESPD obrazec. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v obrazcu 3.2 (f) predvidel tri mesta, in sicer za vpis referenc in datuma njihovega zaključka ter za vpis podatka, ali je posamezen kader zaposlen pri ponudniku. Naročnik torej nikjer ni opredelil, da mora ponudnik vpisati tudi vlogo, ki so jo imeli kadri v referenčnih poslih. Neutemeljena je tudi naročnikova ugotovitev, ki se nanaša na nepredložena potrdila o znanju slovenskega jezika, saj 79. člen ZJN-3 določa, da naročnik namesto potrdil sprejme ESPD obrazec. Vlagatelj še navaja, da je v ponudbi predložen Sporazum o predložitvi skupne ponudbe in skupni izvedbi naročila, v katerem sta partnerja (v 3. členu) pooblastila vodilnega partnerja za izvedbo celotnega posla. V 5. členu je imenovan skrbnik pogodbe (J.K.), ki na strani vodilnega partnerja nadzoruje izvajanje sporazuma in koordinira dela. Navedena pojma sta tako široka, da je vanju zajeto celotno skrbništvo oziroma koordinacija, naročnik pa tudi ni zahteval dveh različnih skrbnikov.

Naročnik je z dokumentom št. 351-1/18-87-17, z dne 10. 5. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Ugotavlja, da je vlagatelj pravilno razumel, da dveh pomanjkljivosti v njegovi ponudbi (vpisa napačnih vrednosti del z DDV in nepopolne izpolnitve obrazca Specifikacija ponujene opreme) ni več mogoče sanirati. Vendar je v obrazložitvi kljub temu navedel še vse ostale pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče odpraviti. Naročnik zatrjuje, da vpisa napačne vrednosti del ni mogoče obravnavati kot računske napake. Ta napaka je posledica neskrbnega ravnanja pri vpisovanju ponudbenih cen, navedba vlagatelja, da je izračun cene izvedel na ročnem kalkulatorju in pri izračunu storil napako, pa je preohlapna za utemeljitev obstoja računske napake. Tudi sicer je kot računske napake mogoče šteti le napake pri osnovnih računskih operacijah (množenju, deljenju, seštevanju in odštevanju). Na kakšen način oziroma pri kateri osnovni računski operaciji in zakaj naj bi v konkretnem primeru prišlo do računske napake, pa vlagatelj ni pojasnil. Vlagatelj namreč meni, da presoja o tem, na kakšen način je do napake prišlo, na ugotavljanje dejanske vrednosti ponudbe ne more imeti vpliva, oziroma skuša prikazati, da je napaka nerelevantna, saj na vrstni red ponudb ne more vplivati. Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da se od ponudnika pričakuje, da svojo ponudbo pripravi s potrebno skrbnostjo, sicer tvega, da bo njegova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka. Naročnik zavrača tudi navedbe, ki se nanašajo na izpolnitev obrazca Specifikacija ponujene opreme. V obrazcu je jasno zapisano, da morajo ponudniki pripraviti specifikacijo oziroma kosovnico vse ponujene opreme na način, da v obrazec vpišejo naslednje podatke: vrsto/tip opreme, enoto mere, količino, ceno na enoto in skupno vrednost postavke. Naročnik si je tudi pridržal pravico, da ponudnika naknadno pozove k predložitvi podrobne tehnične specifikacije ponujene opreme. Vlagatelj je v ponudbi sicer predložil obrazec Specifikacija ponujene opreme, ki pa je le delno izpolnjen, saj je v obrazec vpisal le tri vrste programske opreme, ni pa vpisal tudi strojne in sistemske opreme, čeprav so bile zahteve v zvezi s tem podane v Poglavju 6 - Projektna naloga. Ponudniki so bili dolžni vpisati vso ponujeno opremo, torej ne le programsko, pač pa tudi strojno in sistemsko opremo. Predmet javnega naročila je namreč informacijski sistem, ki ga tvorijo tako programska, kakor tudi strojna in sistemska oprema, česar vlagatelju, kot izkušenemu ponudniku in izvajalcu, ni potrebno posebej pojasnjevati. Ne glede na vrednost strojne in sistemske opreme, so bili ponudniki dolžni obrazec izpolniti na način, kot je bilo zahtevano, torej z vpisom vse ponujene opreme, ki tvori informacijski sistem. Neupoštevanje jasnega navodila z navedbo, da obrazec vsebuje le sedem vrstic, pa kaže tudi na pomanjkanje tehtnih argumentov. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da ni bilo opredeljeno, katera oprema mora biti vpisana v obrazec, saj je naročnik na obrazcu zapisal, da morajo ponudniki pripraviti specifikacijo vse ponujene opreme, vpis opreme pa je bil prepuščen ponudnikom samim, saj je le-ta odvisna od ponujene informacijske rešitve. Da je bila zahteva jasna je razvidno tudi iz dejstva, da naročnik v zvezi s tem ni prejel nobenega vprašanja. Pridržek, da lahko naknadno pozove k predložitvi podrobne tehnične specifikacije, pa se lahko nanaša le na opremo, ki je v obrazcu že vpisana. Iz določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3 jasno izhaja, da je kakršnokoli dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta, nedopustno. Ponudniki lahko v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo in spremenijo, vendar naročnik ne sme dopustiti posega v ponujeni predmet. Naročnik še navaja, da dokument Opis tehnične rešitve ne vključuje vseh tistih podatkov, za katere je zahteval, da jih ponudnik za vsako posamezno opremo vpiše v obrazec Specifikacija ponujene opreme. Ne vsebuje cene na enoto za posamezno opremo in skupne vrednosti za posamezno opremo, teh podatkov pa tudi ni mogoče razbrati iz nobenega drugega dela ponudbene dokumentacije. Naročnik se do ostalih vlagateljevih očitkov ni opredelil, saj gre pri njih (kot je navedel) za takšne napake, ki bi jih bilo možno odpraviti.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 15. 5. 2018, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Ugotavlja, da naročnik v zvezi z napačnim izračunom vrednosti z DDV navaja le, da vlagatelj ni uspel izkazati nepravilnosti naročnikove ugotovitve, da gre za očitno računsko napako, zato je napaka lahko le posledica neskrbnega ravnanja. Naročnik torej kot edini argument navaja neskrbnost vlagatelja, pri čemer je prav neskrbnost predpogoj, da računska napaka sploh nastane. Pri vsaki računski napaki pride do nezadostne skrbnosti, ki glede na obširnost dokumentacije ni tako neobičajna. Pri izračunu vrednosti se napaka ni zgodila le vlagatelju, takšne napake se redno dogajajo tudi drugim ponudnikom. Prav zato ZJN-3 izrecno dopušča možnost, da se računska napaka (in s tem povezana neskrbnost) odpravi. Za odpravo računske napake je dovolj že, da se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spremeniti. V konkretnem primeru so cene na enoto brez DDV znane in ne vzpostavljajo nobene možnosti o tem, da bi vlagatelj lahko pridobil ugodnejši položaj glede na potencialne ponudnike. Vlagatelj še navaja, da bi od naročnika pričakoval, da pojasni, čemu je v tabeli obrazca Specifikacija ponujene opreme, za katero naj bi bilo vsem jasno, da je potrebno vpisati vso opremo, predvidel le sedem vrstic. Naročnik se do tega ni opredelil, niti ni navedel, kako je to tabelo mogoče izpolniti na način, kot si ga je zamislil. Tudi naročnikova navedba o tem, da se pridržek poziva lahko nanaša na zgolj že ponujeno opremo, je zavajajoča, saj je vlagatelj v dokumentu Opis tehnične rešitve natančno opisal vse elemente ponudbe. Naročnik res ne razpolaga s cenami za nevpisano opremo, a vzrok je v tem, da ni dovolj natančno opredelil, da bo kot opremo upošteval tudi strojno in sistemsko infrastrukturo, hkrati pa za vpis ni predvidel dovolj polj. Vlagatelj še navaja, da naročnik ostalih njegovih očitkov ni obravnaval, zato tudi njegova opredelitev do njih ni možna.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno.

Kot je razvidno iz izpodbijane odločitve, je naročnik vlagateljevo ponudbo (med drugim) izločil tudi iz razloga, ker v obrazec Specifikacija ponujene opreme ni vpisal vse ponujene opreme.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati ob upoštevanju 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev, in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Predmet javnega naročila je vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za portfeljsko projektno vodenje, prilagojeno vodenju investicij v javno železniško infrastrukturo, ki vključuje sistem za portfeljsko projektno vodenje s finančno spremljavo investicij ter integracijski portal, ki bo omogočal prostorsko upravljanje, prikazovanje in dostopanje do podatkov infrastrukturnih projektov.

Vzpostavitev informacijskega sistema vključuje tudi dobavo in namestitev ustrezne strojne in sistemske opreme, ki je potrebna za vzpostavitev in prevzem informacijskega sistema v skladu s končno specifikacijo (1. točka Poglavju 1 - Obseg ponujenih del).

V zvezi s strojno in sistemsko opremo je podobno besedilo razvidno tudi iz 2. člena vzorca pogodbe (Pogodba o vzpostavitvi informacijskega sistema za portfeljsko projektno vodenje), ki se glasi:

»Predmet te pogodbe je dobava strojne in sistemske opreme ter vzpostavitev informacijskega sistema za portfeljsko projektno vodenje v skladu s ponudbo izvajalca.

Natančen obseg pogodbenih del je razviden iz projektne naloge, ponudbenega predračuna in opisa tehnične rešitve.

Izvajalec se s sklenitvijo te pogodbe izrecno zavezuje, da bo naročniku dobavil strojno in sistemsko opremo, vzpostavil IS v za to določenih rokih po tej pogodbi ter zagotovil funkcionalnost in brezhibno delovanje IS.«

Naročnik je v točki C 1. Poglavja razpisne dokumentacije (Priprava ponudbe) navedel, da mora ponudba (med drugim) vsebovati tudi Specifikacijo ponujene opreme. Natančne tehnične zahteve, ki se nanašajo na strojno, programsko in sistemsko opremo so navedene v 7. (Specifikacija zahtevane opreme), 8. (Aktivnosti naročila) in 9. točki (Vzpostavitev IS) Poglavja 6 (Projektna naloga za vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za portfeljsko projektno vodenje).

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil obrazec Specifikacija ponujene opreme, v katerega so morali ponudniki vpisati vso ponujeno opremo, in sicer s podatki o vrsti/tipu opreme, za opremo pa so morali vpisati tudi enoto mere, količino, ceno na enoto in skupno vrednost postavke.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže (kar med strankama ni sporno), da je v ponudbi predložil obrazec Specifikacija ponujene opreme, a ga je izpolnil zgolj s tremi vrstami programske opreme in ne tudi s strojno in sistemsko opremo.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik natančnih navodil za izpolnitev tabele v obrazcu ni podal, zato je tabelo izpolnil na način, kot jo je lahko razumel ob dejstvu, da vrednost programske opreme in storitev presega 92 %, vrednost strojne in sistemske opreme pa znaša manj kot 8 % vrednosti naročila. Zatrjuje tudi, da iz razloga, ker v razpisni dokumentaciji ni izrecno navedeno, da je potrebno v tabelo vpisati vso ponujeno strojno, sistemsko in programsko opremo, naročnik razpisno dokumentacijo (po poteku roka za oddajo ponudb) tolmači strožje. Poleg tega opozarja, da tabele niti ni mogel izpolniti z vso (strojno, sistemsko in programsko) opremo, saj obsega zgolj sedem polj oziroma je pripravljena za največ sedem kosov opreme, v tabeli pa tudi ni mogel dodajati novih vrstic, saj je naročnik (v točki 17.2 Poglavja 1 Navodila ponudnikom) zapisal, da razpisne dokumentacije ni dovoljeno spreminjati in dopolnjevati.

Z vlagateljevim stališčem se ni mogoče strinjati. Naročnik namreč pravilno opozarja, da je bila zahteva, ki jo je podal na obrazcu Specifikacija ponujene opreme, dovolj jasna in nedvoumna. Ponudniki so bili dolžni v obrazec vpisati vso ponujeno opremo, torej ne le programsko, pač pa tudi strojno in sistemsko opremo. Predmet javnega naročila je, kot izhaja iz zgoraj navedenih delov razpisne dokumentacije, dobava informacijskega sistema, ki vključuje tudi strojno in sistemsko opremo. Ne glede na vrednost strojne in sistemske opreme, za katero vlagatelj trdi, da predstavlja manj kot 8 % skupne vrednosti javnega naročila, so bili ponudniki dolžni obrazec Specifikacija ponujene opreme izpolniti kot je to jasno in izrecno zahteval naročnik - torej z vso opremo, ki tvori ponujeni informacijski sistem. Ker vlagatelj obrazca Specifikacija ponujene opreme ni izpolnil z vso ponujeno opremo, ni mogoče ugotoviti vrste in količine strojne in sistemske opreme, ki jo je ponudil. S tem v zvezi je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da predstavlja obrazec Specifikacija ponujene opreme tisti del ponudbene dokumentacije, ki opredeljuje (definira) predmet z vidika ponujene programske, strojne in sistemske opreme, medtem ko je dokument Opis tehnične rešitve namenjen predvsem predstavitvi tehnološke platforme in tehnologije rešitve informacijskega sistema (naročnik je namreč v obrazcu Opis tehnične rešitve zahteval od ponudnikov, da mora opis tehnične rešitve vsebovati: 1. splošni opis tehnične rešitve, 2. opis fizične arhitekture IS s ponujeno varnostno komunikacijsko opremo, 3. grafično ponazoritev fizične arhitekture IS s ponujeno varnostno komunikacijsko opremo, 4. podroben opis logične arhitekture IS in 5. grafično ponazoritev logične arhitekture IS). Poleg tega naročnik pravilno opozarja tudi, da dokument Opis tehnične rešitve ne vključuje vseh tistih podatkov, za katere je zahteval, da jih ponudniki vpišejo v obrazec Specifikacija ponujene opreme. Naveden dokument (kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno, potrjuje pa ga tudi vlagateljeva ponudba) namreč ne vsebuje cen na enoto za posamezno opremo niti skupne vrednosti za podano količino posamezne vrste opreme. Teh podatkov tudi ni mogoče razbrati iz nobenega drugega dela ponudbene dokumentacije, saj je bil vpis teh podatkov zahtevan le v spornem obrazcu. Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da obrazec Specifikacija ponujene opreme vsebuje le sedem polj (vrstic), a je bil ob dejstvu, da je naročnik zahteval vpis vse ponujene opreme, v obrazec vnesti tudi vso ponujeno strojno in sistemsko opremo, s čimer obrazca ne bi niti spremenil niti dopolnil, pač pa zgolj ravnal v skladu z izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije.

Opisana nepravilnost v vlagateljevi ponudbi je tudi po presoji Državne revizijske komisije takšna, da zaradi nje brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ni mogoče ugotoviti, ali izbrani ponudnik ponuja vso zahtevano opremo. Celo v primeru, če bi sledili vlagatelju v tem, da je vso ponujeno opremo navedel v dokumentu Opis tehnične rešitve, pa za strojno in sistemsko opremo ni mogoče ugotoviti ponujene cene (naročnik je, kot že izhaja iz te obrazložitve, za vsak posamezen kos opreme zahteval vpis cene na enoto in skupne vrednosti za podano količino posamezne vrste opreme). V tem delu naročnik utemeljeno opozarja, da bi v konkretnem primeru kakršnokoli pojasnjevanje obstoječe ponudbene vsebine - to je ugotavljanje, katero opremo in po kakšni ceni je ponudil vlagatelj, pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe. Navedenih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika zato ni mogoče preprosto spregledati niti jih uvrstiti med očitne napake (v smislu zgoraj citiranega določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3). Kot že navedeno, gre v konkretnem primeru za pomanjkljivosti, ki se nanašajo na del razpisane storitve in so takšne narave, da zaradi njih ni mogoče ugotoviti prave vlagateljeve volje glede predmeta javnega naročila oziroma (vsaj) glede cene za ponujeno strojno in sistemsko opremo.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 7. točki Poglavja 1 - Pojasnjevanje razpisne dokumentacije) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da zahteva iz obrazca Specifikacija ponujene opreme ni dovolj jasna) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve pravil ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi ugotovitve, da obrazca Specifikacija ponujene opreme ni izpolnil z vso ponujeno opremo, izločil iz postopka. Državna revizijska komisija na podlagi te ugotovitve ni obravnavala drugih revizijskih navedb, saj njihova vsebinska presoja ne bi več mogla vplivati na dejstvo, da je vlagateljeva ponudba nedopustna. Ker vlagateljeve ponudbe torej že iz navedenega razloga ni mogoče šteti kot dopustne, so vse njegove preostale navedbe (s katerimi očita naročniku, da je bila njegova ponudba nezakonito izločena tudi iz vseh drugih razlogov), brezpredmetne. Presoja teh očitkov ne bi mogla več v ničemer vplivati niti na vlagateljev položaj niti na status njegove ponudbe, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije v obravnavani zadevi. Zato jih Državna revizijska komisija (upoštevajoč načelo hitrosti in učinkovitosti - 9. člen ZPVPJN) ni presojala.

Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, zaradi česar je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 7. 6. 2018


Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,
- Primakon d.o.o. Tratinska1, Zagreb,
- Nivas d.o.o., Štritofova 1, Zagreb,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.