018-098/2018 Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje

Številka: 018-098/2018-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela, kot člana senata, in Nine Velkavrh, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Oblikovalske storitve«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Silveco, d.o.o., Seliškarjeva 36, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Kajuhova ulica 32 u, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 7. 2018

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, kot izhaja iz dokumentov »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018 in »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018.

Obrazložitev

Naročnik, ki izvaja postopek javnega naročila male vrednosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma za oblikovalske storitve za obdobje dveh let, je na portalu javnih naročil dne 28. 3. 2018 pod številko JN002017/2018-W01 objavil obvestilo o javnem naročilu.

Dne 9. 5. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil pod številko JN002917/2018-ODL01 objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018, dva dni kasneje, dne 11. 5. 2018, pa je pod številko JN002017/2018-ODL01P1 objavil še dokument »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018. Iz navedenih dokumentov izhaja, da je za sklenitev okvirnega sporazuma izbral ponudnika Kofein dizajn, razvoj vidnih sporočil, d.o.o., Beethovnova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe prejela 67,95 točk od možnih 100 točk.

Vlagatelj, čigar ponudba se je s prejetimi 67 točkami uvrstila na drugo mesto, je zoper odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma vložil zahtevek za revizijo z dne 14. 5. 2018. Navaja, da mu je naročnik pri ocenjevanju ponudbe glede na »Merilo 2_Izdelek/naloga« pod točko 2 »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« dodelil 0 od 20 možnih točk, pri čemer mu strokovna komisija naročnika ni podala ustreznega odgovora glede pravilnika točkovanja. S prejetimi 0 točkami se vlagatelj ne strinja, saj to ne bi pomenilo le, da so grafični elementi na zloženki napačno uporabljeni, temveč tudi, da je predložena zloženka povsem nerazumljiva ter neustrezno zasnovana. Po mnenju vlagatelja je bilo dodeljevanje točk pri omenjenem merilu neprimerno in nestrokovno, zato zahteva, naj strokovna komisija ponovno oceni, ali je zloženka res do te mere neustrezno izdelana, da si vlagatelj pri omenjenem merilu ni zaslužil niti ene točke. Vlagatelj tudi ne soglaša z naročnikovo obrazložitvijo, da predstavljena rešitev s stališča izvirnosti ni zadovoljiva, saj je že naročnik sam z določitvijo slikovnega gradiva kot vhodnega materiala za zloženko jasno opredelil in obenem omejil zahteve, pri čemer pa sedaj neustrezno uporabo slikovnega gradiva očita vlagatelju. Poleg vrednotenja zloženke glede na »Merilo 2_Izdelek/naloga« pod točko 2 se vlagatelj ne strinja niti z vrednotenjem zloženke glede na isto merilo pod točko 3 »Sprejemljivost predloga glede na namen in ciljne skupine, vsestranska uporabnost za različne ciljne publike, lahka prepoznavnost«, pri katerem je njegova zloženka prejela 3 od 10 možnih točk. Vlagatelj naročniku očita nejasen in netransparenten način točkovanja ter meni, da je strokovna komisija svoje delo opravila površno in je vlagateljevo zloženko ocenila z natanko toliko točkami manj, da je bil izbran ponudnik, ki je za naročnika predhodno že opravljal oblikovalske storitve. Ne gre namreč spregledati, da v odločitvi o izbiri, objavljeni dne 9. 5. 2018, podatkov o razlikah med ponudniki ni bilo navedenih, pač pa je bil predstavljen le točkovnik. Naročnik je šele dne 11. 5. 2018, to je po pritožbi vlagatelja, objavil dopolnitev odločitve, kar kaže na to, da se je zavedal sprva nejasnega in nerazčlenjenega točkovanja. Vlagatelj, kot navaja, tako ne verjame povsem v nepristransko ocenjevanje in enakopravno obravnavanje vseh predloženih ponudb oziroma izdelkov. Na podlagi navedenega vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, naj ugotovi, ali so njegovi argumenti in dokazi primerni ter zadovoljivi, poleg tega pa tudi, naj preveri možnost pristranske odločitve naročnika v zvezi z izbranim ponudnikom.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 17. 5. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je za presojo kvalitete idejnih zasnov, ki so jih oddali ponudniki, pristojna strokovna komisija naročnika. Izbrani ponudnik, ki po lastnem zatrjevanju v postopkih javnega naročanja redno oddaja ponudbe, ocenjuje konkretni razpis kot jasno in natančno pripravljen, ob čemer pripominja še, da je naročnik na vsa zastavljena vprašanja potencialnih ponudnikov odgovoril smiselno ter v dogovorjenem času. Na koncu izpostavlja, da sam ni z ničimer, razen z idejno zasnovo zahtevanega materiala, vplival na odločitve komisije naročnika, katere sestava mu tudi ni (bila) znana.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 430-04/2018-27 z dne 29. 5. 2018, zavrnil kot neutemeljenega. Navaja, da je s sestavo strokovne komisije zagotovil strokovnost na visoki ravni, saj je bila slednja sestavljena tako iz notranjih kot zunanjih sodelavcev z dolgoletnimi izkušnjami s področij publicistične dejavnosti, projektnega vodenja ter vizualnih komunikacij in je bila kot taka povsem kompetentna za ocenjevanje izdelkov z vidika primernosti za ciljne publike na področju poklicnega ter strokovnega izobraževanja. Narava ocenjevanih izdelkov po mnenju naročnika v konkretnem primeru narekuje pretežno kvalitativne kriterije, značilne za področje vizualnih komunikacij, in tako ne omogoča oblikovanja točkovnika, v katerem bi bilo mogoče vsako podeljeno točko natančno ter nedvoumno opredeliti. V nadaljevanju naročnik zatrjuje, da je argumente glede ocenjevanja po merilu »Izdelek/naloga« podrobno pojasnil tako v zvezi s točko 2 »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« kakor v zvezi s točko 3 »Sprejemljivost predloga glede na namen in ciljne skupine, vsestranska uporabnost za različne ciljne publike, lahka prepoznavnost«. Naročnik, kot zatrjuje ob povzemanju navedb, glede vrednotenja vlagateljeve zloženke podanih v dokumentu »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018, je namreč odločitev o dodelitvi točk argumentiral ne le s pojasnilom, zakaj je vlagatelj pri posameznem merilu dobil določeno število točk, temveč tudi z navedbo, kaj je njegovi zloženki manjkalo. Dalje so po prepričanju naročnika neutemeljene vlagateljeve navedbe glede površnega, nejasnega in netransparentnega načina točkovanja, saj so bili kriteriji vnaprej znani, pri čemer gre pri ocenjevanju vizualne naloge za kvalitativne kazalnike, strokovnost ocenjevanja katerih zagotavlja neodvisen strokovnjak s področja vizualnih komunikacij. Strokovna komisija naročnika je v postopku ocenjevanja ponudb upoštevala element medsebojne primerljivosti ponudb na podlagi posameznih meril, po katerih so bile ponudbe ocenjene. Iz samega vrednotenja ponudb je tako razvidno, zakaj in na kakšen način je strokovna komisija naročnika nekemu segmentu izdelka/naloge izbranega ponudnika na podlagi posameznega merila dodelila določeno število točk, oziroma zakaj izdelek/naloga vlagatelja v tem segmentu ni prejela vseh možnih ter vnaprej predvidenih točk. Strokovna komisija je po zatrjevanju naročnika v svoji spisovni dokumentaciji izkazala še posebej natančne in objektivne podlage, na osnovi katerih je ocenjevala ponudbe. Naročnik nasprotuje tudi vlagateljevim navedbam o kršitvi pravice do vpogleda, pri čemer izpostavlja, da vlagatelj zahteve za vpogled v dokumentacijo izbranega ponudnika sploh ni podal, kar je jasno razvidno iz njegovega dopisa z dne 10. 5. 2018. Naročnik je, kot navaja, prvo »Odločitev o izidu javnega naročila« na portalu javnih naročil objavil dne 9. 5. 2018. Na vlagateljevo pobudo in po ponovnem pregledu utemeljitve objavljene odločitve je ugotovil, da slednja ne vsebuje značilnosti in prednosti izbrane ponudbe pred ostalimi ponudbami (vsaj pred drugouvrščeno ponudbo), zato se je odločil, da jo dopolni. Naročnik je tako izdal in na portalu javnih naročil dne 11. 5. 2018 objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev«, s katerim je svojo odločitev dopolnil z obrazložitvijo ocenjevanja ponudb ter navedel prednosti izbrane ponudbe pred drugouvrščeno ponudbo vlagatelja. Glede na navedeno naročnik ocenjuje, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Državna revizijska komisija je ob preučitvi spisovne dokumentacije ugotovila, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo (poleg predstavljenih trditev, podanih že v dokumentih »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018 in »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018) podal še nekatere dodatne navedbe, s katerimi je utemeljeval dodelitev določenega števila točk zloženki vlagatelja ter izbranega ponudnika. Ker pa vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku, ne sme navajati novih razlogov, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji javnega naročila oziroma v odločitvi o izbiri stranke okvirnega sporazuma, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija pri odločanju upoštevala zgolj navedbe, ki jih je naročnik podal že v izpodbijani odločitvi o izbiri stranke okvirnega sporazuma, medtem ko se do novopodanih navedb naročnika v zvezi z oceno zloženke vlagatelja ter izbranega ponudnika po merilu »Izdelek/naloga« ni opredeljevala in jih pri odločanju tudi ni upoštevala.
Državna revizijska komisija je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo (31. člen ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj k zahtevku priložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je (sicer v skladu s pravnim poukom naročnika, podanim v dokumentih »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018 in »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018) plačal v prenizki višini, zato je vlagatelja z dopisom, št. 018-098/2018-8 z dne 13. 6. 2018, pozvala na doplačilo takse. Vlagatelj, ki je omenjeni dopis prejel dne 14. 6. 2018, je Državni revizijski komisiji dne 19. 6. 2018 posredoval potrdilo o doplačilu takse v zahtevani višini.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ponudbo vlagatelja ocenil in ovrednotil pregledno ter na način, kot je bil določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in je pri tem navedel razloge, zaradi katerih je vlagatelju pri posameznih merilih dodelil določeno, po njegovem mnenju premajhno število točk, izbranemu ponudniku pa je pri istih merilih dodelil večje število točk.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora biti ocenjevanje in vrednotenje ponudb transparentno ter nediskriminatorno, odločitev o dodelitvi točk po posameznih merilih pa objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila. Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) namreč določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) pa zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ker so merila element vrednotenja in medsebojne primerjave ponudb, se primerjava slednjih v fazi njihovega pregleda ter ocenjevanja že po naravi stvari vzpostavi tudi, če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila medsebojne primerjave ponudb izrecno ne predpisuje. Medsebojno primerjavo ponudb, na podlagi katere se prejete ponudbe glede na ugotovljeno (ekonomsko) korist razvrstijo od najbolj do najmanj ugodne, pa nenazadnje predpostavlja tudi določba tretjega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Slednja namreč zapoveduje, da mora odločitev o oddaji javnega naročila oziroma o izbiri stranke okvirnega sporazuma med drugim vsebovati značilnosti ter prednosti izbrane ponudbe, poleg tega pa mora obsegati tudi razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega ter devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik v točki 4 poglavja »4. Ponudba«, opredeljenega v dokumentu »Navodila ponudnikom« kot sestavnem delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, predpisal, da morajo ponudbe (med drugim) vsebovati izdelek v elektronski obliki, ki bo skladen z zahtevami, določenimi v obrazcu »e-PRO – Specifikacija naloge/izdelka«. Z zahtevami omenjenega obrazca je bila ponudnikom naložena priprava kreativne zasnove zloženke za tisk, ki so jo morali skupaj z argumentacijo oziroma obrazložitvijo idejne zasnove predložiti v ponudbi. Naročnik je v omenjenem obrazcu navedel, da želi z zloženko v zgoščeni obliki prikazati svoje dejavnosti v zvezi z razvojem poklicnega ter strokovnega izobraževanja v okviru različnih dogodkov, določil je ciljne skupine ter vhodni material za zloženko, sestavil pa je tudi besedilo, ki so ga morali ponudniki predstaviti vključenega v zasnovo zloženke.

Poleg navedenega je naročnik v dokumentu »Navodila ponudnikom« pod točko »8. Ocenjevanje ponudb« opredelil tudi merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, in sicer je določil:

»Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je ekonomsko najugodnejša ponudba v skladu z merilom M = M1 + M2

M1_Skupna ponudbena cena v EUR brez DDV (razvidno iz 3. člena obrazca ePRO – Ponudba-Pogodba) po formuli ((Skupna cena najnižja /Skupna cena ponudnika) X 60) – maksimalno 60 točk

M2_Izdelek/naloga – maksimalno 40 točk

Merila za ocenjevanje oblikovalske zasnove izdelka/naloge:

• Skladnost z izhodišči naročnika, argumentacija oziroma obrazložitev idejne zasnove (maksimalno 1500 znakov)
Maksimalno št. točk: 0 – 10

• Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost
Maksimalno št. točk: 0 – 20

• Sprejemljivost predloga glede na namen in ciljne skupine, vsestranska uporabnost za različne ciljne publike, lahka prepoznavnost
Maksimalno št. točk: 0 – 10«.

Z ocenjevanjem in vrednotenjem vlagateljeve ponudbe glede na merilo »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« so povezane tudi revizijske navedbe, ki jih je Državna revizijska komisija v dani zadevi obravnavala najprej. Vlagatelj namreč zatrjuje, da mu strokovna komisija naročnika, četudi njegovi zasnovi zloženke pri ocenjevanju glede na omenjeno merilo od 20 možnih točk ni dodelila nobene točke, ni podala ustreznega odgovora glede pravilnika točkovanja, pri čemer se vlagatelj z navedeno oceno ne strinja ter prosi za dodaten pregled in ocenitev, še zlasti, ker je, kot navaja, ob preširokem in nejasnem pravilniku točkovanja prejel ravno toliko točk, da je minimalno zaostal za izbranim ponudnikom. Medtem ko torej vlagatelj s predstavljenimi navedbami zatrjuje nezadostno obrazloženost naročnikovega točkovanja in hkrati oporeka sami pravilnosti slednjega, pa naročnik, nasprotno, s povzemanjem v odločitvi o izbiri stranke okvirnega sporazuma že navedenih ter z navajanjem dodatnih razlogov utemeljuje, zakaj je po njegovem mnenju odločitev o dodelitvi določenega števila točk zasnovi zloženke vlagatelja kakor tudi izbranega ponudnika ne le zadostno obrazložena, temveč tudi pravilna.

Kot je razvidno iz dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018, je naročnik prejete ponudbe, med njimi vlagateljevo ter ponudbo izbranega ponudnika, ocenjeval tako, da je za vsako posamezno ponudbo pripravil preglednico, v katero je vpisal dodeljeno število točk po merilu »Skupna ponudbena cena v EUR brez DDV«, poleg tega pa tudi dodeljeno število točk po vsakem od treh meril, ki so skupaj sestavljala merilo »Izdelek/naloga«, tako dodeljene točke pa je seštel in na ta način dobil skupno število točk, s katerim je ovrednotil vsako posamezno prejeto ponudbo.

Na podlagi preučitve dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018 Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v opisanih preglednicah za vlagatelja ter izbranega ponudnika tako predstavil le število točk, ki ga je omenjenima ponudnikoma dodelil po posameznih merilih, ne da bi ob tem pojasnil metodologijo ocenjevanja in razloge, zaradi katerih vlagatelju pri merilu »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« ni dodelil nobene od 20 možnih točk, izbranemu ponudniku pa je dodelil 15 točk. Drugače povedano to pomeni, da naročnik v omenjenem dokumentu ni navedel nobenih razlogov, tudi ne splošnih in pavšalnih, s katerimi bi utemeljil dodeljeno število točk pri navedenem merilu.

S tem pa, ko je v zvezi z omenjenim merilom navedel le opis merila in število dodeljenih točk, je naročnik predstavil zgolj določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero je opredelil to merilo, ter rezultat oziroma zaključek o dodeljenem številu točk, ne da bi obenem obrazložil tudi ugotovitve, na podlagi katerih je vlagateljevo zasnovo zloženke pri omenjenem merilu ovrednotil z 0 točkami, zasnovo zloženke izbranega ponudnika pa s 15 točkami. Ob upoštevanju navedenega gre torej ugotoviti, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018 navedel izključno abstraktno pravilo (to je opis merila) in pravno posledico (to je dodeljeno število točk), medtem ko hkrati ni predstavil niti ugotovljenega konkretnega dejanskega stanja glede izpolnjevanja omenjenega merila niti razlogov, s katerimi bi utemeljil, zakaj vlagatelju pri omenjenem merilu ni dodelil nobene točke oziroma zakaj je izbranemu ponudniku dodelil 15 točk.

Četudi namreč ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi vsebovala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na temelju katerih je naročnik sprejel odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo podlago naročnikove odločitve. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-234/2015, 018-096/2016, 018-163/2016, 018-135/2017 itd.) mora zato odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge do te mere, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo sprejete odločitve, preverijo njeno pravilnost oziroma zakonitost ter po potrebi v postopku pravnega varstva zaščitijo svoje pravice.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikovo oceno, da gre pri merilu »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« za kriterij kvalitativne narave, obenem pa izpostavlja, da je prav kvalitativna narava omenjenega merila tista, zaradi katere mora naročnik še posebej natančno utemeljiti razloge za vrednotenje ponudb.

Izpodbijana odločitev naročnika z dne 7. 5. 2018, ki razlogov za dodelitev določenega števila točk vlagatelju ne vsebuje, tako ne more šteti za obrazloženo. Iz izpodbijane odločitve, v kateri naročnik ni navedel razlogov, ki so ga vodili pri dodeljevanju točk po omenjenem merilu, namreč tudi ni mogoče razbrati, ali je naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval element medsebojne primerljivosti ponudb, saj v slednji ni predstavil značilnosti ter prednosti izbrane ponudbe v primerjavi s preostalimi ponudbami, k čemur ga zavezuje druga alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Da bi morala odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma vsebovati značilnosti in prednosti izbrane ponudbe, je po objavi omenjene odločitve na portalu javnih naročil (odločitev je bila objavljena dne 9. 5. 2018) ocenil tudi naročnik sam. Kot pojasnjuje v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je na vlagateljevo pobudo in po ponovnem pregledu utemeljitve objavljene odločitve ugotovil, da ta ne vsebuje značilnosti ter prednosti izbrane pred preostalimi ponudbami, zato je dne 11. 5. 2018 izdal ter na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev«, s katerim je omenjeno odločitev dopolnil z obrazložitvijo ocenjevanja ponudb in v njej navedel prednosti izbrane ponudbe pred drugouvrščeno ponudbo vlagatelja.

Neodvisno od vprašanja, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je po sprejemu in objavi odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018, izdal ter na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018, Državna revizijska komisija ugotavlja, da odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma ne bi bilo mogoče šteti za obrazloženo niti v primeru, ko bi šlo opisano naročnikovo ravnanje opredeliti kot zakonito in bi bilo posledično pri sprejemu odločitve v dani zadevi treba upoštevati tudi naročnikove razloge, podane v dokumentu »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018.

V omenjenem dokumentu je naročnik pri merilu »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« za vlagateljevo zasnovo zloženke glede »Izvirnosti zasnove, kreativne uporabe grafičnih elementov« navedel:

»Predstavljena rešitev s stališča izvirnosti ni zadovoljiva (ne prinaša nobene novosti glede uporabe slikovnega gradiva, razporeditve vsebine, formata zloženke, ipd.) zato v tej postavki ponudnik ni prejel točk.«

Dalje je naročnik pri merilu »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« za vlagateljevo zasnovo zloženke glede »Likovne čistosti in razumljivosti« zapisal:

»Zgradba in hierarhija elementov ne ustrezata sporočilu in njuna uporaba ni utemeljena (trikotne površine oz. diagonale, neustrezna uporaba slikovnega materiala, naslovnica). Grafična postavitev (layout) ni ustrezno organizirana, barvno ni skladna z obstoječo grafično podobo CPI kot je razvidna s spletnih strani. Ponudnik za likovno čistost iz teh razlogov ni prejel točk.«

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter ZJN-3, ko je vlagateljevo zasnovo zloženke v okviru merila »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« ločeno ocenjeval najprej po merilu »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov«, nato pa še po merilu »Likovna čistost in razumljivost«, gre ugotoviti, da citirana navedba razlogov naročnika po presoji Državne revizijske komisije ne zadosti standardu obrazloženosti.

Dejstvo, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018 v zvezi z ocenjevanjem po omenjenem merilu na splošni oziroma pavšalni ravni sicer navedel nekatere pomanjkljivosti vlagateljeve zasnove zloženke, namreč ob umanjkanju navedbe jasnih ter konkretnih razlogov še ne omogoča preizkusa, ali je naročnik vlagateljevo zasnovo zloženke glede na omenjeno merilo upravičeno ocenil z 0 točkami.

Kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, ni mogoče prezreti, da je že naročnik sam v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot obvezne vhodne materiale za zloženko določil predpripravljeno besedilo, slikovno gradivo (fotografijo) ter logotip naročnika. Ob vnaprej določenih obveznih sestavinah zloženke, z izbiro katerih torej ponudniki v celoti niso več mogli izkazati kreativnosti in izvirnosti, pa še toliko bolj velja, da bi moral naročnik pri »Izvirnosti zasnove, kreativni uporabi grafičnih elementov, likovni čistosti in razumljivosti« kot kvantitativno nemerljivem merilu opisno ter z navedbo konkretnih (in ne zgolj splošnih in abstraktnih) razlogov utemeljiti, zakaj vlagateljevi zasnovi zloženke, ki vsebuje vse obvezne sestavine, pri ocenjevanju po navedenem merilu ni dodelil nobene točke. Zgolj obrazložitev, da vlagateljeva zloženka s stališča izvirnosti ni zadovoljiva, saj ne prinaša nobene novosti glede uporabe slikovnega gradiva, razporeditve vsebine ter formata zloženke, ne more biti označena za konkretizirano in objektivno preverljivo.

Naročnik namreč s takšno obrazložitvijo ni predstavil nobenih konkretnih razlogov, zakaj vlagateljevi zloženki pri omenjenem merilu ni dodelil nobene od 20 možnih točk. Tako naročnik – ob dejstvu, da tudi pojma novosti glede uporabe predhodno določenih vhodnih materialov ni določno opredelil – ni navedel, zakaj konkretno tistih konkretnih fotografij, takšne konkretne razporeditve besedila ter takšnega konkretnega formata, kot jih je pri zasnovi zloženke uporabil vlagatelj, ni mogoče šteti za novost. Z drugimi besedami to pomeni, da je naročnik odločitev o tem, da vlagateljevi zasnovi zloženke po omenjenem merilu ne dodeli nobene točke, utemeljil le z navedbo, da vlagateljeva zloženka s stališča izvirnosti ni zadovoljiva, ker ne prinaša nobene novosti glede uporabe oziroma razporeditve vhodnih materialov, ki pa jih je že sam vnaprej določil in tako v zvezi z njihovo izbiro novosti niti ni omogočil. Ker torej naročnik svojih ugotovitev glede vlagateljeve zloženke ni konkretizirano predstavil, posledično tudi ni mogoče preizkusiti zaključka, da način uporabe vhodnih materialov ne prinaša nobene novosti. Poleg navedenega naročnik ni konkretizirano pojasnil niti, zakaj po njegovi oceni zgradba in hierarhija elementov ne ustrezata sporočilu, in tudi ne, zakaj njuna uporaba naj ne bi bila utemeljena, grafična postavitev pa ne ustrezno organizirana. Prav tako iz obrazložitve ni mogoče razbrati, kaj konkretno naj bi bilo neutemeljenega pri uporabi trikotnih površin oziroma diagonal, niti ni mogoče preizkusiti, zakaj naj bi bila za neustrezno označena uporaba slikovnega materiala in kakšne natanko naj bi bile pomanjkljivosti naslovnice vlagateljeve zasnove zloženke.

Četudi ni podlage za dvom v navedbo naročnika, da je predložene zasnove zloženk ocenjevala strokovna komisija, sestavljena iz izkušenih ter priznanih strokovnjakov, pa to še ne pomeni, da podeljenih ocen ni potrebno konkretizirano ter na pregleden in objektivno preverljiv način obrazložiti. Čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja z naročnikom, da narava ocenjevanih zasnov ne omogoča oblikovanja točkovnika, skladno s katerim bi bilo moč vsako podeljeno točko natančno in nedvoumno opredeliti, pa vendarle ocenjuje, da je podeljenih 0 od 20 možnih točk ne le mogoče, temveč tudi potrebno natančno ter nedvoumno obrazložiti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko v odločitvi o izbiri stranke okvirnega sporazuma ni konkretizirano navedel, zakaj oziroma na podlagi kakšnega konkretnega dejanskega stanja je zloženko vlagatelja glede na merilo »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost« ocenil z 0 točkami, s tem pa ni zagotovil objektivne preverljivosti odločitve o dodelitvi točk vlagatelju po tem merilu, kršil načeli transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov ter določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3.

Posledično je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma, kot izhaja iz dokumentov »Odločitev o izidu javnega naročila« z dne 7. 5. 2018 in »Odločitev o izidu javnega naročila – dopolnitev« z dne 11. 5. 2018.

Ker je Državna revizijska komisija v dani zadevi ugotovila utemeljenost vlagateljevih navedb o neobrazloženosti naročnikovega vrednotenja vlagateljeve zasnove zloženke in je posledično zahtevku za revizijo ugodila že na tej podlagi, v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb, podanih v zvezi s pravilnostjo naročnikove ocene vlagateljeve zasnove zloženke pri merilu »Izvirnost zasnove, kreativna uporaba grafičnih elementov, likovna čistost in razumljivost«, kot tudi ne navedb, podanih v zvezi z merilom »Sprejemljivost predloga glede na namen in ciljne skupine, vsestranska uporabnost za različne ciljne publike, lahka prepoznavnost«, ter trditev v zvezi z zatrjevano kršitvijo pravice do vpogleda. Izpostavljene navedbe so namreč usmerjene v utemeljevanje iste kršitve (tj. nezakonitost naročnikove odločitve o izbiri stranke okvirnega sporazuma), zato na vlagateljev položaj v postopku ne bi mogle v ničemer več vplivati, kar pa pomeni, da vlagatelj za njihovo obravnavo ne izkazuje pravnega interesa.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje konkretnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora pri svojem ravnanju upoštevati zlasti, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3) ter da mora biti odločitev o dodelitvi točk po posameznih merilih objektivno preverljiva in razvidna iz dokumentacije o oddaji javnega naročila, v primeru neoddaje javnega naročila pa mora upoštevati obveznosti, ki mu jih nalagajo določila 90. člena ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 20. 7. 2018

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Silveco, d.o.o., Seliškarjeva 36, 1290 Grosuplje,
- Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Kajuhova ulica 32 u, 1000 Ljubljana,
- Kofein dizajn, razvoj vidnih sporočil, d.o.o., Beethovnova ulica 9, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.