018-103/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-103/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava plinskih razpršilcev (OC in šolski)«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SGB, varnostno svetovanje, d. o. o., Opekarska cesta 1, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 4. 5. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 2. 3. 2018 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001251/2018-W01. Dne 25. 4. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil odločitev o oddaji naročila (dokument št. 430-1892/2017/25 /15131-01) z dne 24. 4. 2018), iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo dodelil ponudniku GROUP 22, d. o. o., Babičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, ker je ugotovil, da ponujeni plinski razpršilec ne ustreza njegovim zahtevam, saj naj bi ob uporabi puščal sledi oz. madeže.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 4. 5. 2018, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da bi moral naročnik jasno določiti pogoje. V razpisni dokumentaciji naročnik ni jasno opredelil pojma »da ob uporabi ne pušča sledi (madežev npr. na oblačilih«, saj ni jasno, kaj je »madež« v razmerju do »ne-puščanja sledi«. Vsaka snov, ki deluje na osebo ali predmet, pušča sled, razen elektro magnetskega, frekvenčnega ali hipnotičnega valovanja. Vprašanje je, za kakšno sled gre (vidno ali nevidno, obstojno ali neobstojno), kakšna je njena lokacija (koža, oblačila, drugi predmeti), kakšna je neobstojnost v povezavi s časovnim momentom (madež neposredno po uporabi razpršilca, po določenem časovnem obdobju, z uporabo čistil ali brez njih), ali sme biti vidna s prostim očesom, ali se jo lahko odstrani z navadnim ali kemičnim čiščenjem in ali pušča dolgotrajne sledi oz. poškodbe. Vlagatelj je pogoj razumel tako, da razpršilo ne sme puščati neobstojnih madežev. Neobstojnost madežev naravnega pigmenta vlagatelj dokazuje z uradnimi testi, iz katerih je razvidno, da razpršilo ne pušča sledi in da se zlahka operejo s standardno obdelavo oblačil. Če bi si ob morebitni aktivaciji razlagali ne-puščanje sledi v povezavi z besedno zvezo »ob neposredni uporabi«, bi to vodilo v protislovje oz. obraten učinek od želenega, saj je ob neposredni uporabi z vidika varnostne situacije in zdravja osebe zaželeno, da razpršilo deluje na viden oz. opazen način, kar uporabniku omogoča učinkovit nadzor nad situacijo (lokacija delovanja, količina, oddaljenost). Naravni pigment je za zdravje primernejša snov od kemičnih. Izdelki SABRE se uporabljajo v več kot 40 državah v številnih varnostnih organih, kar kaže na visok delež varnosti in učinkovitosti izdelka, pri tem pa je pomemben tudi element ne-puščanja obstojnih madežev. Vlagatelj navaja, da je predložil ponudbo, ki ustreza vsem pogojem naročila. Naročnik si je naročilo razlagal po svoje, saj ponudnik ne more vedeti, kakšno dokazilo bo naročnik štel kot ustrezno in je zato v negotovem položaju. Nejasni pogoji onemogočajo pripravo pravilne ponudbe, naročniku pa omogočajo arbitrarno odločanje. Vlagatelj zatrjuje, da je sporna zahteva naročnika nejasna in da omogoča različne interpretacije. Pogoj ni prepričljiv oz. objektivno opravičljiv glede na samo učinkovitost razpršilca, ki že po sami naravi snov razprši. Pogoj tudi ni smiselno povezan s predmetom naročila, saj vsako razpršilo pušča snov na osebi ali predmetu, sicer ne bi moglo učinkovati. Po mnenju vlagatelja pogoj naročniku tudi ne prinaša nikakršnih zagotovil o zanesljivi in kvalitetni izvedbi storitev, ki so predmet tega naročila.

Izbrani ponudnik je naročniku dne 16. 5. 2018 posredoval opredelitev do revizijskih navedb vlagatelja. Izbrani ponudnik meni, da so vlagateljeve navedbe o nejasnosti zahteve glede ne-puščanja madežev zavajajoče in da je imel vlagatelj možnost postaviti vprašanje na portalu javnih naročil, sam pa je zahtevo, da izdelek ob uporabi ne sme puščati sledi oz. madežev, razlagal tako, da izdelek ne sme puščati ne obstojnih ne neobstojnih madežev. Če bi bili neobstojni madeži dovoljeni, bi naročnik to izrecno navedel.

Naročnik je dne 28. 5. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo, zavrgel, v delu, ki se nanaša na ugotovitev o neustreznosti blaga, pa zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora biti dražilna substanca nevnetljiva / negorljiva (ne sme biti narejena na osnovi alkohola) in da ob uporabi ne sme puščati sledi (madežev), npr. na oblačilih. Vlagatelj je imel možnost, da bi v zvezi z navedeno zahtevo naročniku zastavil vprašanje, česar ni storil, v zahtevku za revizijo pa ne more navajati kršitev, če naročnika predhodno ni opozoril na njih. Naročnik navaja, da je zanj nesprejemljivo, da bi plinski razpršilci puščali sledi uporabe. Da bi bilo to jasno, je v razpisni dokumentaciji izrecno omenil tudi madeže. Naročnik meni, da je ta pogoj zapisal preprosto in razumljivo, določil pa ga je zato, ker policisti ob uporabi prisilnih sredstev ne smejo povzročati materialne škode, uporaba takih razpršilcev pa bi povzročala številne odškodninske zahtevke. Narava policijskih postopkov je takšna, da jih policisti ne morejo prekiniti in se posvetiti čim hitrejšemu čiščenju madežev, prav tako osebam, zoper katere uporabijo razpršilec in jih pridržijo, ne morejo zagotoviti pravočasnega odstranjevanja madežev. Zato je bilo v razpisni dokumentaciji določeno, da razpršilci ne smejo puščati sledi oz. madežev, ne pa da ne smejo puščati sledi oz. madežev po predpisanem postopku odstranjevanja. Naročnik pojasnjuje, da nihče izmed ponudnikov ni izpostavil nejasnosti zahteve in da je tudi predstavnikom proizvajalca razpršilcev SABRE na sestanku pojasnil, kakšna je njegova zahteva in kakšni so razlogi zanjo. V zvezi z navedbami o nejasnosti zahteve naročnik navaja, da ni sporno, da plinski razpršilec, ki ga ponuja vlagatelj, pušča sledi, saj ta tega ne zanika. Naročnik je na podlagi preizkusa prejetega vzorca ugotovil, da vlagateljev razpršilec na beli tkanini pušča madež oranžno-rdeče barve. Člani komisije so tkanino tudi oprali z vodo brez čistil, vendar so ugotovili, da je madež ostal tudi po tem, ko se je tkanina posušila. Tudi iz varnostnega lista za ponujeni izdelek je razvidno, da je barva tekočine rdeča oz. oranžna. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil uradni test proizvajalca, iz katerega je razvidno, da je mogoče madeže odstraniti le ob določenih pogojih, in sicer tako, da se oblačila obdelajo s sredstvom oz. gelom za odstranjevanje madežev in sredstvom za predhodno obdelavo perila, pri vsem tem pa je priporočljivo, da se obdelava opravi v čim krajšem času. Naročnik zato navaja, da je njegova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe pravilna, saj ponujeno blago ne izpolnjuje zahtev iz tehničnih specifikacij.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 30. 5. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Dne 5. 6. 2018 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil še dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je vlagatelj sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prejel dne 29. 5. 2018.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) in razpisne dokumentacije, ko je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da ponujeni plinski razpršilec ne izpolnjuje tehnične zahteve glede puščanja madežev, zaradi česar jo je izločil kot nedopustno.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, in da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki predpisujejo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

Na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tehnične zahteve za ponujeni plinski razpršilec (OC) določil v prilogi št. 6 razpisne dokumentacije (Tehnična specifikacija predmeta javnega naročila). Med drugimi je v 2. alineji določil tudi naslednjo zahtevo:

»Dražilna substanca je nevnetljiva / negorljiva (ne sme biti narejena na bazi alkohola) ter ob uporabi ne pušča sledi (madežev) npr. na oblačilih.«

Kot je razvidno iz ponudbe vlagatelja, je ta v postavki »plinski razpršilec OC« ponudil izdelek SABRE MK-3 5.0 Crossfire Stream Model 50CFT20. Iz priloženega varnostnega lista za navedeni izdelek izhaja, da je barva ponujenega izdelka rdeča / oranžna in da njegova vsebina v vodi ni topna. Kot je nadalje razvidno iz predložene dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik v skladu z določbami razpisne dokumentacije od vlagatelja in izbranega ponudnika pridobil vzorce ponujenih izdelkov. Rezultate testiranja je naročnikova strokovna komisija povzela v zapisniku o pregledu vzorcev plinskih razpršilcev (OC in šolski) z dne 11. 4. 2018, iz katerega je razvidno, da je vlagateljev izdelek SABRE MK-3 5.0 Crossfire Stream Model 50CFT20 ob uporabi pustil sledi (madeže).

Dejstvu, da ponujeni izdelek SABRE MK-3 5.0 Crossfire Stream Model 50CFT20 ob uporabi pušča sledi, vlagatelj v zahtevku za revizijo ne ugovarja. Pač pa vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je citirana tehnična zahteva nejasna, saj jo je sam razumel na način, da dopušča takšne madeže, ki jih je mogoče po uporabi razpršilca s čiščenjem odstraniti. Poleg tega navaja tudi, da citirana zahteva ni objektivno opravičljiva in ni smiselno povezana s predmetom javnega naročila, saj naj naročniku ne bi prinašala nobenih zagotovil o zanesljivi in kvalitetni izvedbi naročila.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da zahteva glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev na oblačilih ni objektivno opravičljiva in ni smiselno povezana s predmetom javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih v tej fazi postopka, po poteku roka za predložitev ponudb oz. po izdaji odločitve o oddaji naročila, vlagatelj ne more več navajati. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN namreč vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj je bil s tehničnimi zahtevami seznanjen ob objavi obvestila o naročilu in razpisne dokumentacije, zato bi moral v primeru, če je menil, da zahteva glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev ni objektivno opravičljiva in smiselno povezana s predmetom javnega naročila, naročnika najprej opozoriti na zatrjevano kršitev (tretji odstavek 16. člena ZPVPJN), zahtevek za revizijo pa bi moral vsekakor vložiti najkasneje do poteka roka za predložitev ponudb. V tej fazi postopka, po izdaji odločitve o oddaji naročila, vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, zato ni več mogoča.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je naročnik zahtevo glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev določil nejasno, saj naj po mnenju vlagatelja ne bi bilo jasno, kaj pomeni madež v razmerju do ne-puščanja sledi, naročnik pa naj tudi ne bi opredelil stopnje vidnosti, stopnje obstojnosti in lokacije sledi, pa Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je imel vlagatelj tako na podlagi predmetne razpisne dokumentacije (5. poglavje I. dela razpisne dokumentacije) kot tudi na podlagi določb ZJN-3 (četrti odstavek 61. člena) možnost, da naročniku pravočasno zastavi vprašanje oz. da od njega zahteva pojasnila. Kot ugotavljata že naročnik in izbrani ponudnik, vlagatelj te možnosti ni izkoristil.

Tudi sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o nejasnosti zahteve glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev na oblačilih in posledično arbitrarnosti naročnikove presoje dopustnosti ponudb ni mogoče slediti. Zahteva, v skladu s katero ponujeno plinsko razpršilo ob uporabi ne pušča sledi (madežev) npr. na oblačilih, je po mnenju Državne revizijske komisije jasna in bi morala biti razumljiva vsakemu skrbnemu in strokovno usposobljenemu ponudniku. Iz dikcije, da plinsko razpršilo ne sme puščati sledi oz. madežev ob uporabi, jasno izhaja, da mora biti vsebina plinskega razpršilca taka, da ne pušča sledi oz. madežev ob sami uporabi oz. aplikaciji razpršila. Uporabljena dikcija iz razpisne dokumentacije ne dopušča razlage, da so dopustne takšne sledi oz. madeži, ki jih je mogoče po uporabi, torej po določenem časovnem obdobju, očistiti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja, da bi takšna razlaga besede »ob uporabi«, kot jo razume naročnik, pripeljala do protislovja, saj naj bi bilo zaželeno, da razpršilo deluje na viden in opazen način, kar uporabniku omogoča učinkovit nadzor nad situacijo. Vendar je treba v zvezi s temi navedbami opozoriti, da je naročnik tisti, ki pozna način svojega dela in postopke oz. situacije, v katerih je uporabljeno plinsko razpršilo, zato je on tisti, ki mora glede na lastne potrebe, znanje in izkušnje določiti, kakšne lastnosti mora imeti izdelek. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora biti razpršilo tako, da ob uporabi ne sme puščati sledi oz. madežev, nihče izmed ponudnikov pa navedeni zahtevi v fazi do poteka roka za predložitev ponudb, ko bi bilo to glede na tretji odstavek 25. člena ZPVPJN še dopustno, ni nasprotoval, so bili ponudniki dolžni upoštevati v razpisni dokumentaciji določene tehnične zahteve in ponuditi izdelek, ki (med drugim) zagotavlja tudi zahtevano lastnost in ki ob uporabi ne pušča sledi oz. madežev na oblačilih.

Glede na navedeno je zato treba ugotoviti, da naročnikova tehnična specifikacija glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev na oblačilih ob uporabi razpršilca ni nejasna, saj iz nje na pregleden in razumljiv način izhaja zahteva, da ponujeni plinski razpršilec ob uporabi na oblačilih ne sme puščati sledi in madežev. Dikcija obravnavane tehnične specifikacije ne daje podlage za dopustnost razlage, v skladu s katero bi bila zahteva izpolnjena tudi v primeru, če plinski razpršilec ob uporabi sicer pusti sledi oz. madeže, ki jih je mogoče po uporabi odstraniti, če se oblačilo v določenem časovnem intervalu ustrezno obdela. V tem delu je treba slediti naročniku, ki pojasnjuje, da je narava policijskih postopkov taka, da po uporabi prisilnih ukrepov zaradi privedb ali pridržanj oseb, zoper katere so ti uporabljeni, v določenem časovnem obdobju pogosto tudi ni mogoče zagotoviti ustreznega čiščenja oblačil.

Neodvisno od ugotovitve, da tehnična zahteva glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev na oblačilih ob uporabi razpršilca ni določena nejasno in da bi posledično vlagatelj moral ponuditi tak izdelek, ki ob uporabi ne pušča madežev (ne glede na to, ali so ti obstojni ali neobstojni), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju tudi sicer v zahtevku za revizijo ni uspelo izkazati, da njegov izdelek povzroča kvečjemu le takšne madeže, ki se zlahka operejo s standardno obdelavo oblačil. Dokumentacija, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, namreč ne potrjuje njegovih trditev o neobstojnosti povzročenih madežev oz. o tem, da je te mogoče v vsakem primeru sprati z običajnimi postopki čiščenja. Iz poročila o testiranju izdelka z dne 26. – 27. 4. 2018 je najprej razvidno, da je vlagatelj predložil poročilo, ki se nanaša na izdelek SABRE 5.0 56H2O10, ne pa na izdelek SABRE MK-3 5.0 Crossfire Stream Model 50CFT20. Že samo poročilo o testiranju se torej sploh ne nanaša na identičen plinski razpršilec, kot ga je vlagatelj ponudil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Poleg tega iz poročila tudi izhaja, da preizkušeno razpršilo ne povzroča obstojnih madežev le v primeru, če se umazane površine predhodno obdela s posebnim gelom za odstranjevanje madežev in zatem opere z običajnim pralnim praškom in toplo vodo, pod pogojem, da se ta postopek izvede v razumnem času po izpostavljenosti oblačila. Madeže, ki jih povzroča preizkušeno plinsko razpršilo, je torej mogoče odstraniti le pogojno, in sicer le če je tkanina predhodno obdelana s posebnim čistilnim sredstvom in če se postopek čiščenja izvede v določenem časovnem razdobju po uporabi razpršila oz., kot je navedeno v poročilu o testiranju, v najkrajšem možnem času. Celo v primeru torej, če bi tehnično zahtevo glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev na oblačilih ob uporabi razpršilca razlagali na način, kot ga zagovarja vlagatelj (ki pa iz same dikcije, kot je bilo že zapisano, ne izhaja), in sicer da naročnikova specifikacija dopušča povzročitev takih madežev, ki jih je mogoče preprosto odstraniti s standardnimi postopki čiščenja, vlagateljev ponujeni izdelek ne bi izpolnjeval take zahteve, saj so madeži, ki jih povzroča njegov plinski razpršilec, odstranljivi le pogojno. Ker naročnik čiščenja oblačil v najkrajšem možnem času po aplikaciji sredstva glede na naravo policijskih postopkov in prisilnih ukrepov praviloma sploh ne bi mogel zagotoviti, bi to pomenilo, da madežev vlagateljevega plinskega razpršilca v določenem številu primerov sploh ne bi bilo mogoče odstraniti. Zahteve naročnika glede nedopustnosti puščanja sledi oz. madežev na oblačilih ob uporabi razpršilca pa v nobenem primeru ni mogoče razlagati na način, da bi jo lahko izpolnilo tudi plinsko razpršilo, ki pušča madeže, katere je mogoče odstraniti le neposredno po uporabi razpršila oz. v čim krajšem času in po posebnem postopku čiščenja s posebnimi čistilnimi sredstvi.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in razpisne dokumentacije, ko je na podlagi ugotovitve o madežih na oblačilih, ki jih je povzročil plinski razpršilec SABRE MK-3 5.0 Crossfire Stream Model 50CFT20, vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno in jo izločil iz postopka. Ob tem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da je iz dopisa proizvajalca razpršilca z dne 30. 4. 2018, ki ga je vlagatelj prav tako priložil k zahtevku za revizijo, razvidno, da proizvajalec razpolaga tudi s plinskim razpršilcem brez naravnega pigmenta oz. brez barve, kar pomeni, da bi lahko vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil tudi izdelek, ki izpolnjuje obravnavano tehnično zahtevo.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 6. 2018



predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
- SGB, varnostno svetovanje, d. o. o., Opekarska cesta 1, 1000 Ljubljana
- GROUP 22, d. o. o., Babičeva ulica 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve, tu.