018-099/2018 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-099/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup dializnega materiala« v sklopu 1 in v sklopu 2, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEDINOVA zastopstva in trgovina d.o.o., Ukmarjeva 6, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Razdevšek d.o.o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 7. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi tako, da
- se razveljavi del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Nakup dializnega materiala«, kot izhaja iz dokumenta STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH, v sklopu 1, točki b) Hemodializatorji/Hemofiltri za BHD/on- lineHDF/HF, ki se glasi: »kemična sestava: visoko prepustni polisulfon ali visoko prepustni polisulfon s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid«,
- se razveljavi del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila »Nakup dializnega materiala«, kot izhaja iz dokumenta STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH, v sklopu 2, točki b) Hemodializatorji/hemofiltri, ki se glasi: »kemična sestava: visoko prepustni polisulfon ali visoko prepustni polisulfon s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid«.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 1.900,78 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 12. 12. 2017 in Obvestila o naročilu, št. objave JN010235/2017-B1, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno 15. 12. 2017, s popravki, v Uradnem listu Evropske unije pa dne 16. 12. 2017, št. objave 2017/S 242-502503, s popravki, izvaja postopek oddaje naročila z namenom izbire dobavitelja za dobavo dializnega materiala v 12 sklopih.

Vlagatelj je dne 14. 5. 2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem primarno predlaga, da se njegovemu zahtevku ugodi in se dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila spremeni tako, da se
- v sklopu 1 - Bikarbonatna hemodializa (BHD) ali on-line hemodiafiltracija (HDF)/hemofiltracija (HF) z možnostjo pre- ali post-dilucijske HDF in kombinacije obeh ter z možnostjo regionalne citratne antikoagulacije (v nadaljevanju: Sklop 1), v točki b) Hemodializatorji/ Hemofiltri za BHD/on- lineHDF/ HF, zahtevi po kemični sestavi doda polietersulfon,
- v sklopu 1, v točki e) Sredstva za dezinfekcijo in dekalcinacijo monitorjev ter odstranjevanje proteinskih in maščobnih oblog, alineja »odzivni čas za popravilo monitorjev ali reverznih osmoz je 8 ur po našem obvestilu« spremeni v »odzivni čas za popravilo monitorjev ali reverznih osmoz je 24 ur po našem obvestilu«,
- v sklopu 1, v točki e) Sredstva za dezinfekcijo in dekalcinacijo monitorjev ter odstranjevanje proteinskih in maščobnih oblog, alineja »dimenzije za RO (cm): višina x globina x širina: ≤ 65 x 55 x 25, teža <40 kg« spremeni v »dimenzije za RO (cm): višina x globina x širina: ˂ 100 x 55±5 x 25±5, teža <40 kg«,
- v sklopu 1, v delu meril, briše alineja »Hemodializatorji/hemofiltri: parna sterilizacija: 10%« in merilo »Cena 80%« spremeni v »Cena 90%«,
- v sklopu 2 - Bikarbonatna hemodializa (HD) / hemodiafiltracija (HDF) z uporabo centralne kisle raztopine (v nadaljevanju: Sklop 2), v točki b) Hemodializatorji/hemofiltri, zahtevi po kemični sestavi doda polietersulfon,
- v sklopu 2, v delu meril, briše alineja »Hemodializatorji/hemofiltri: in-line parna sterilizacija: 10%« in merilo »Cena 70%« spremeni v »Cena 80%«.

Podrejeno vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se predmetno javno naročilo razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 25. 5. 2018 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 30. 5. 2018 in dne 14. 6. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija vlagateljeve opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (prevzete dne 28. 5. 2018), ni prejela.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj najprej pojasnjuje, da je naročnik sedem mesecev pred objavo predmetnega javnega naročila izvedel raziskavo trga s potencialnimi ponudniki, tudi z vlagateljem. Navaja, da je naročnika opozoril, da strokovne in tehnične zahteve iz raziskave trga vsebujejo elemente, ki so ekskluzive proizvodenj, ki jih v Sloveniji tržita dva dobavitelja (Fresenius in Baxter/Gambro preko Salus), in sicer vsak za en sklop; da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik pri navajanju strokovnih in tehničnih zahtev ni upošteval nobenih, preko raziskave trga pridobljenih predlogov in da je besedilo dokumentacije v zvezi z oddajo naročila, razen v nepomembnih razlikah v navedbi količin materiala in v odpravi nekaterih, za naročnika očitno nepomembnih zahtev, ki so jim zadostili vsi potencialni ponudniki, skoraj dobesedno prenesel iz raziskave trga.

Naročnik na uvodne navedbe vlagatelja odgovarja, da je bil namen raziskave trga seznanitev z opremo in materiali za izvajanje postopkov dialize in da je k predložitvi informativnih ponudb povabil štiri potencialne ponudnike, tudi vlagatelja. Opozarja, da pri pripravi strokovnih in tehničnih zahtev ni dolžan ravnati po predlogih potencialnih ponudnikov, temveč v skladu s pravili stroke, pri tem pa ne sme biti neupravičeno diskriminatoren, kar v konkretnem primeru nikakor ni bil, saj je v veliki meri, kadar je bilo to zanj strokovno sprejemljivo, upošteval predloge sprememb strokovnih zahtev, ki so jih potencialni ponudniki podajali na portalu javnih naročil. Zaključuje, da je pri izvedbi predmetnega javnega naročila v celoti upošteval določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), vključno s temeljnimi načeli javnega naročanja, še posebej načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Državna revizijska komisija uvodoma povzema, da vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, v katerem navaja, da je naročnik dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v več delih pripravil na način, da strokovnim zahtevam za potrošni material in tehničnim zahtevam za hemodializne monitorje in aparate za prenosno reverzno osmozo lahko zadostita le dva ponudnika (Salus s proizvodnjo Baxter/Gambro v sklopu 1 in Fresenius v sklopu 2), to pa podkrepil še z dodatnim točkovanjem v okviru meril, ki v navedenih sklopih protežirajo omenjena ponudnika. Zatrjuje, da je naročnik vlagatelju s tem onemogočil pripravo popolne in pravilne ponudbe in kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Vlagatelj najprej navaja, da je naročniku, vezano na zahteve glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2, večkrat predlagal spremembo zahtev in podal izčrpno razlago, zakaj bi morala biti sprejemljiva in enakovredno točkovana tudi sintetska mešanica iz polietersulfona oziroma sintetska mešanica iz polietersulfona/polinefrona; da je postavljena zahteva po kemični sestavi membrane iz visoko prepustnega polisulfona ali visoko prepustnega polisulfona s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid, diskriminatorna in da ne sloni na nobeni strokovni podlagi. V vprašanjih je podal tudi strokovna pojasnila, navedel članke in stališča eminentnih inštitucij, ki govorijo v prid uporabe membrane hemodializatorja iz polietersulfona v primerjavi s polisulfonom. Naročnik je bil, iz vlagatelju neznanih razlogov, neomajen pri prepoznavanju kemične sestave membrane iz polietersulfona kot neprimerne za zdravljenje njegovih bolnikov, ob tem pa ni podal nobenega argumenta/strokovnega argumenta, zakaj je kemična sestava membrane iz polisulfona zanj ustrezna oziroma zakaj iz polietersulfona ni. Naročnik k odgovorom ni pristopil strokovno in na vprašanja ni odgovarjal, temveč je zgolj vztrajal, da zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ostajajo nespremenjene. Vlagatelj trdi, da naročnikove zahteve ne slonijo na stroki ali skrbi za bolnika, pa tudi ne na ekonomičnem obnašanju.

Da bi bila v konkretnem primeru ustrezna tudi kemična sestava hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2 iz polietersulfona, ki je naročnik, kljub vlagateljevim pozivom, ne upošteva, vlagatelj dokazuje tudi s sklicevanjem na predavanje doc. dr. Martine Gobec, del katerega se je navezoval tudi na klinično študijo »The Choise of Hemodialysis Membrane Affects Bisphenol A Levels in Blood«, ki je bila objavljena v reviji Journal of American Society of Nephrology n.27/2016 in na tuja prispevka, ki govorita o škodljivosti BPA, in sicer »Accumulation of Pisphenol A in Hemodialysis Patients«, ki je bil objavljen v reviji Blood Purification 2007;25:290-294 ter »Bisphenol A and Risk of Metabolic Disorders«, ki je bil objavljen v Editorial – American Medical Association 2008. Sklicuje se tudi na javno naročilo Splošne bolnišnice Celje iz leta 2016, v katerem je takratni naročnik, v delu javnega naročila za dobavo dializnih aparatov s potrošnim materialom, ki se nanaša na kemično sestavo membrane dializatorjev določil, da mora biti sintetična necelulozna biokompatibilna membrana iz polisulfona ali polietersulfona ali poliamida ali polifenilena. Kot najugodnejši ponudnik je bil v omenjenem javnem naročilu izbran vlagatelj.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni pojasnil strokovnih argumentov za svoje omejevanje in vztrajanje pri postavljenih strokovnih zahtevah glede kemične sestave membran ter s tem diskriminiral vlagatelja.

V zvezi z navedbami vlagatelja o diskriminatorni zahtevi glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov naročnik navaja, da na svetu obstaja precejšnje število sintetičnih membran, ki se do določene mere razlikujejo v svojih značilnostih, podrobnejše pojasnjevanje razlik med njimi pa presega nivo odločitve o zahtevku za revizijo. Naročnik meni, da ima pravico do strokovne presoje ustreznosti in izbire med obstoječimi materiali za izvedbo dialize; da ga samo dejstvo, da obstajajo še drugačni materiali, ne obvezuje, da jih sprejema, ker je izbor materiala del neodvisne strokovne odločitve (torej strokovne politike) naročnika; da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni napisana tako, da bi onemogočala konkurenco in omogočala prijavo le enemu ponudniku, saj že v osnovi dopušča dve kemični sestavi membran, ki jih ponuja več proizvajalcev; da navedene kemične sestave membran niso ekskluziva le enega oziroma posameznih proizvajalcev in da ima z zahtevanimi membranami dobre dolgoletne izkušnje.

Naročnik dodaja, da vlagatelj ni proizvajalec, ampak le uvoznik materiala za dializo, ki ne proizvaja sebi lastnega materiala, ampak ima možnost, da na svetovnem tržišču poišče materiale, ki ustrezajo razpisnim zahtevam in se z njimi prijavi na javno naročilo. Navedbe vlagatelja o možni škodljivosti BPA označuje za močno vprašljive, tudi zato, ker BPA ni razvrščen kot kancerogen ali toksična snov v EU in se mu, po do sedaj znanih znanstvenih ugotovitvah, ni potrebno izogibati; navedbe, ki se nanašajo na javno naročilo Splošne bolnišnice Celje pa označuje za nepovezane s konkretnim javnim naročilom. Naročnik zaključuje, da s postavljenima zahtevama ni neupravičeno omejeval konkurence med ponudniki.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v dokumentu STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH, v sklopu 1, točki b) Hemodializatorji/Hemofiltri za BHD/on- lineHDF/HF in v sklopu 2, točki b) Hemodializatorji/hemofiltri določil naslednjo zahtevo: »kemična sestava: iz ali heliksona ali helikson plus ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid« (Obvestilo o naročilu, Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-B0; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2017/S 242-502503). Z odgovoroma na portalu javnih naročil številka 5.3 in številka 6.3, z dne 9. 2. 2018, ter s Popravkom (Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-K03; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2018/S 039-085040) je naročnik predhodno citirano zahtevo v obeh sklopih spremenil tako, da se po spremembi glasita: »kemična sestava: visoko prepustni polisulfon ali visoko prepustni polisulfon s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se sporni zahtevi glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2, nanašata na vsebino predmeta javnega naročila, ki ga naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določijo (opišejo) z določenimi (lahko minimalnimi) tehničnimi specifikacijami. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, naročnik s tehničnimi specifikacijami opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi z izvedbo javnega naročila doseči. Tehnične specifikacije naročnik določi na način, da vsem gospodarskim subjektom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci (prvi in četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Iz navedenega izhaja, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri tem pa ga pravila javnega naročanja zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in omogoči njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3) ter v obsegu, ki je potreben in sorazmeren s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3).

Zgolj dejstvo, da eden od gospodarskih subjektov - ponudnikov določene zahteve ne izpolnjuje, oziroma jo izpolnjuje le en ponudnik ali določen krog ponudnikov, še ne zadostuje za zaključek, da je naročnikova zahteva nedopustno diskriminatorna. Če namreč naročnik (ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog ponudnikov, oziroma da z njo posameznemu ponudniku onemogoči konkuriranje) uspe izkazati, da so zahteve objektivno opravičljive, mu ravnanja v nasprotju z zakonom (ZJN-3) še ni mogoče očitati. Pravni sistem (in znotraj njega pravo javnih naročil) sicer varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju predmeta javnega naročila, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Ta namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj, ampak nasprotno - pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih danosti (ekonomskih, tehničnih, kadrovskih, naravnih) je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Ker je v naravi zahteve, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno, ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, mora biti takšno razlikovanje objektivno opravičljivo. Ni namreč dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. Če je razlikovanje pri določanju predmeta javnega naročila utemeljeno v objektivnih potrebah naročnika (ki jih naročnik uspe izkazati kot objektivno opravičljive), o nedopustni diskriminaciji (nedopustnem razlikovanju) pri določanju predmeta javnega naročila ni mogoče govoriti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik kot glavne razloge, zaradi katerih je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila tehnične specifikacije v delu, ki se nanašajo na kemično sestavo hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2, oblikoval na način, da je zahteval »kemična sestava: visoko prepustni polisulfon ali visoko prepustni polisulfon s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid«, ni pa dopustil npr. kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov iz polietersulfona, navaja, da ima pravico do strokovne presoje ustreznosti in izbire med obstoječimi materiali za izvedbo dialize ter da ga samo dejstvo, da obstajajo še drugačni materiali, ne obvezuje, da jih sprejema, ker je izbor materiala del neodvisne strokovne odločitve (torej strokovne politike) naročnika. Temu Državna revizijska komisija sicer ne oporeka, vendar pa ugotavlja, da zgolj splošno sklicevanje na pravico do strokovne presoje oziroma na strokovne politike naročnika, brez vsebinske utemeljitve razlogov za določitev navedenih tehničnih specifikacij ne omogoča zaključka, da je naročnikova zahteva, ki posamezne ponudnike izloča (kot predhodno zapisano), tudi objektivno opravičljiva. Naročnik sam navaja, da na svetu obstaja precejšnje število sintetičnih membran, ki se do določene mere razlikujejo v svojih značilnostih, vendar razlik med njimi (vsaj (morebitnih) prednosti zahtevanih membran iz visoko prepustnega polisulfona ali visoko prepustnega polisulfon s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid v razmerju do membran iz polietersulfona) v odločitvi o zahtevku za revizijo ne pojasni. Tega ni pojasnil niti na portalu javnih naročil, kjer je s strani potencialnih ponudnikov prejel večje število vprašanj in pozivov na spremembo sporne zahteve glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov (npr. vprašanje številka 152, v katerem potencialni ponudnik zatrjuje diskriminatornost omejevanja dopustne kemične sestave brez vključitve drugih sintetskih kemičnih sestav hemodializatorjev/hemofiltrov in predlaga dopustitev kemične sestave iz visoko prepustnega polietersulfona s kapilarami, ki so vzdolžno zavite; vprašanje številka 160.2, v katerem potencialni ponudnik predlaga dopustitev visoko prepustne sintetične membrane; vprašanje številka 174, v katerem potencialni ponudnik poziva naročnika, da svojo zahtevo po kemični sestavi hemofiltrov/hemodializatorjev dopolni in jo spremeni v »visoko prepustni polisulfon, visoko prepustni polietersulfon, visoko prepustna sintetska mešanica, ki vsebuje poliamid«), saj je na vsa vprašanja odgovoril zgolj, da zahteve iz razpisa ostajajo »nespremenjene« (odgovori na portalu javnih naročil z dne 29. 3. 2018 in dne 26. 4. 2018). Tudi navedbi, da navedene kemične sestave membran niso ekskluziva le enega oziroma posameznih proizvajalcev in da že v osnovi dopušča dve kemični sestavi membran, ki jih ponuja več proizvajalcev, naročnik z ničemer ne pojasni niti ne izkaže.

Čeprav drži, da je (kot je Državna revizijska komisija že zapisala) identifikacija naročnikovih potreb v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje, svoje objektivne potrebe in specifične zahteve, obenem pa je odgovoren za izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen ter da je namen postopka oddaje javnega naročila kar najbolj zadostiti zahtevam naročnika, zaradi česar mora imeti naročnik možnost prosto opredeliti predmet javnega naročila in posledično določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati predložene ponudbe ter se v zvezi s tem ni dolžan posvetovati z morebitnimi ponudniki glede ustreznosti pogojev, ki jih je določil (točki 68 in 88 sodbe Splošnega sodišča (Evropske unije) zadeve številka T 8/09, Dredging International NV in Ondernemingen Jan de Nul NV proti Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA), sprejeti dne 13. septembra 2011), pa Državna revizijska komisija ob upoštevanju naročnikove argumentacije ocenjuje, da naročnik ni izkazal objektivno opravičljivih razlogov, ki utemeljujejo določitev zahteve kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2 na način: »visoko prepustni polisulfon ali visoko prepustni polisulfon s kapilarami, ki so vzdolžno zavite ali iz sintetske mešanice, ki vsebuje poliamid«.

Ker torej naročnik za določitev sporne tehnične zahteve ni uspel izkazati objektivno opravičljivih razlogov, le-ta pa potencialne ponudnike ne le razlikuje, temveč jih tudi diskriminira (ustvarja objektivno neupravičeno razlikovanje med njimi), takšna tehnična specifikacija (zahteva) ni skladna z načelom enakopravnosti med ponudniki (7. člen ZJN-3) kot tudi ne z eno od konkretizacij tega načela, ki je podana v 68. členu ZJN-3. Vlagateljev očitek je tako v delu, ki se nanaša na sporno kemično sestavo hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2, utemeljen.

Državna revizijska komisija je že na podlagi obravnave izpostavljenih revizijskih navedb ugotovila zatrjevano kršitev naročnika (tj. določitev zahteve, ki ni skladna z načelom enakopravne obravnave ponudnikov), zato se v nadaljevanju ni opredeljevala do utemeljevanja vlagatelja, podanega s sklicevanjem na predavanje doc. dr. Martine Gobec in klinično študijo »The Choise of Hemodialysis Membrane Affects Bisphenol A Levels in Blood«; na vsebino prispevkov, ki govorita o škodljivosti BPA, in sicer »Accumulation of Pisphenol A in Hemodialysis Patients« ter »Bisphenol A and Risk of Metabolic Disorders« in na javno naročilo Splošne bolnišnice Celje iz leta 2016. Ob dejstvu, da je že ugotovljena utemeljenost obravnavanih navedb narekovala ugoditev zahtevku za revizijo v obravnavanem delu, obravnava predstavljenih navedb, ki so usmerjene v utemeljevanje iste kršitve, na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer več vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

Dalje vlagatelj navaja, da je bil naročnik večkrat pozvan tudi k spremembi sprejemljivih dimenzij aparatov za prenosno reverzno osmozo. V tem delu je naročnik sicer izvedel manjšo spremembo, vendar vlagatelj meni, da njegova sprememba ni ogrozila možnosti, da zahtevi po dimenzijah še vedno zadosti le en ponudnik (Baxter/Gambro preko Salus). Vlagatelj je pomembnost dimenzij preverjal pri zdravnikih intenzivnih enot in dobil odgovor, da so zaželeni čim manjši aparati, pri čemer manjša odstopanja v širini in globini od zahtevanih dimenzij nikomur niso predstavljala problema, višina pa je bila povsem brezpredmetna. Vlagateljevega predloga, podanega preko portala javni naročil, po dopustitvi odstopanj po globini in širini +/ 5 cm in višini do 100cm, naročnik ni sprejel.

V zvezi z navedbami vlagatelja o spornih dimenzijah aparata za prenosno reverzno osmozo naročnik navaja, da ima pravico do definiranja ustreznih dimenzij za aparate, ki jih naroča za potrebe opravljanja svoje dejavnosti, glede na razpoložljiv prostor na svojih deloviščih, zato vlagateljevo zahtevo po spremembi dimenzij aparata zavrača. Ne soglaša z vlagateljem, da mere niso tako zelo pomembne ter dodaja, da je povsem nemogoče, da bi, glede na veliko svetovno tržišče, zahtevam ustrezal en sam aparat. Naročnik dodatno pojasnjuje, da so nekatera delovišča, na katerih je potrebno izvajati dializo, izredno utesnjena in povsem neprimerljiva s stanjem v drugih evropskih bolnišnicah. K bolniku je pogosto potrebno pripeljati več aparatov (samo za izvajanje dialize dva: dializni aparat in reverzno osmozo), zato je pomembno, da so naprave majhne. Naročnik prilaga fotografije ene od sob v intenzivni enoti, kjer je v trenutku nastanka fotografije le en bolnik (praviloma sta v tej sobi dva), ki poleg aparata za umetno dihanje pogosto potrebujeta še druge aparature za podporo srca in občasno tudi dializo, predvideti pa je potrebno še prostor za dostop do bolnika za nego in nujne intervencije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v dokumentu STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH, v sklopu 1, točki e) Sredstva za dezinfekcijo in dekalcinacijo monitorjev ter odstranjevanje proteinskih in maščobnih oblog pri prenosnih reverznih osmozah določil naslednjo zahtevo: »dimenzije (cm): višina x globina x širina: ≤ 60x 50 x 20, teža <40 kg« (Obvestilo o naročilu, Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-B0; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2017/S 242-502503). Z odgovoroma na portalu javnih naročil številka 6.9 in številka 53, z dne 9. 2. 2018, ter s Popravkom (Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-K03; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2018/S 039-085040) je naročnik predhodno citirano zahtevo spremenil tako, da se po spremembi glasi: »dimenzije za RO (cm): višina x globina x širina: ≤ 65x 55 x 25, teža <40 kg«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da, tako kot zahteva glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltorv, tudi sporna zahteva glede dimenzij aparata za prenosno reverzno osmozo v sklopu 1 predstavlja tehnično specifikacijo predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik kot glavni razlog, zaradi katerega je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila tehnične specifikacije v delu, ki se nanašajo na dimenzije aparata za prenosno reverzno osmozo, oblikoval na način, da je zahteval »dimenzije za RO (cm): višina x globina x širina: ≤ 65x 55 x 25, teža <40 kg«, ni pa dopustil npr. dimenzij kot jih je predlagal vlagatelj, navaja utesnjenost delovišč.

Naročnik je svojo zahtevo glede dimenzij aparata za prenosno reverzno osmozo pojasnil že na portalu javnih naročil, kjer je s strani potencialnih ponudnikov prejel večje število vprašanj in pozivov za spremembo sporne zahteve (npr. vprašanje številka 124, v katerem potencialni ponudnik predlaga, da naročnik izključujoč pogoj spremeni na način, da dopusti aparat večjih dimenzij (višina x globina x širina: ≤87 x ≤50 x ≤28, teža ≤40 kg), na katerega je naročnik dne 29. 3. 2018 odgovoril, da zahteve iz razpisa ostajajo nespremenjene, saj so relativno majhne dimenzije RO posledica velike stiske s prostorom v intenzivnih enotah, kjer dializirajo bolnike. V odločitvi o zahtevku za revizijo je naročnik dodatno pojasnil še, da ima pravico do definiranja ustreznih dimenzij za aparate, glede na razpoložljiv prostor na svojih deloviščih in da je na nekatera delovišča, na katerih je potrebno izvajati dializo, k bolniku pogosto potrebno pripeljati več aparatov, zato je pomembno, da so naprave majhne, utesnjenost delovišč pa prikazal tudi na priloženih fotografijah.

Upoštevaje predhodno zapisano, da je identifikacija naročnikovih potreb v domeni naročnika, Državna revizijska komisija ob upoštevanju naročnikove argumentacije ocenjuje, da je naročnik izkazal objektivno opravičljive razloge, ki (manjše) dimenzije aparata (vsaj glede globine in širine) utemeljujejo (četudi drži, da naročnik s tako zahtevo morebiti res določa krog potencialnih ponudnikov, ki zahtevo izpolnjujejo). Ker neustreznost (tretje) dimenzije aparata, to je njegove višine (v kateri aparat, ki ga ponuja vlagatelj, najbolj odstopa od zahtev naročnika), vlagatelj utemeljuje zgolj s sklicevanjem na pridobljene odgovore zdravnikov intenzivnih enot, ki se jim višina aparata zdi povsem brezpredmetna in na dejstvo, da lahko ponudi aparat z dimenzijami 86x50x29cm. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi pomanjkanja trditvene (in dokazne) podlage, teh navedb vlagatelja ni mogla vsebinsko obravnavati, saj vlagatelj dejstev o domnevnih kršitvah ni navedel določno in konkretno. Podana utemeljitev je skladna z že večkrat zapisanim stališčem Državne revizijske komisije, v skladu s katerim je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja, skladno s 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena, zahteva aktivno vlogo pri navajanju očitanih kršitev, pravno relevantnih dejstev ter predlaganju dokazov, s katerimi se dokazujejo očitane kršitve. Vlagateljev očitek je tako v delu, ki se nanaša na sporne dimenzije aparata za prenosno reverzno osmozo, neutemeljen.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik vztrajal pri zahtevi po 8-urnem odzivnem času za popravilo hemodializnih monitorjev in aparatov za prenosno reverzno osmozo v sklopu 1, kar se mu glede na zahtevan odzivni čas v sklopu 2 (24 ur) in dejstvo, da mora ponudnik pristopiti k odpravi napak v 8 urah od odposlanega elektronskega sporočila naročnika, zdi prestrogo - ne le zaradi zakonskih omejitev pri urejanju delovnega časa zaposlenih, pač pa tudi zaradi dejstva, da naročnik v sklopu 1 najema še deset rezervnih aparatov, ki stojijo na rezervi za takojšnjo menjavo.

V zvezi z navedbami vlagatelja o sporni določbi glede odzivnega časa za popravilo hemodializnih monitorjev in aparatov za prenosno reverzno osmozo naročnik najprej opozarja, da se zahteva pravilno glasi »8 ur od odposlanja naročnikovega obvestila o okvari najemodajalcu po e-pošti« in ne kot zatrjuje vlagatelj, 8 ur po naročnikovem obvestilu, saj je bla zahteva spremenjena preko objavljenega odgovora na portalu javnih naročil.

Dalje pojasnjuje, da je razlika v odzivnem času v sklopu 1 in v sklopu 2 posledica narave bolnikov, ki jih z aparati v navedenih sklopih zdravi. V sklopu 1 je razpisana oprema in potrošni material, ki se uporabljajo za bolnike z akutno okvaro ledvic v intenzivnih enotah, v sklopu 2 pa za kronične bolnike. Potreba po dializnem zdravljenje pri bolnikih z akutno okvaro ledvic zelo niha, hkrati pa mora biti zdravljenje, takrat, ko je potrebno, pogosto zagotoviti v nekaj urah. Dodatno mora biti naročnik, kot osrednja slovenska bolnišnica, pripravljen tudi na masovne nesreče in druge izredne dogodke, ki lahko močno povečajo potrebo po dializnem zdravljenju, zaradi česar je naročnik predvidel notranjo rezervo dializnih aparatov. Naročnik od ponudnikov zahteva hitre odzivne čase tudi zato, ker ob okvari posameznega dializnega aparata vsakih 6-8 ur izgubi možnost izvajanja dialize pri enem bolniku. Zahteva po mnenju naročnika v ničemer ne krši veljavne delovne zakonodaje glede delovnega časa, terja pa prilagoditev ponudnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v dokumentu STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH, v sklopu 1, točki e) Sredstva za dezinfekcijo in dekalcinacijo monitorjev ter odstranjevanje proteinskih in maščobnih oblog pri najemu hemodializnih monitorjev in aparatov za prenosno reverzno osmozo določil naslednjo zahtevo: »odzivni čas za popravilo monitorjev ali reverznih osmoz je 8 ur po našem obvestilu« (Obvestilo o naročilu, Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-B0; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2017/S 242-502503). Z odgovorom na portalu javnih naročil številka 196, z dne 29. 3. 2018, je naročnik predhodno citirano zahtevo spremenil tako, da se po spremembi glasi: »Za 1. sklop so zahteve naslednje: odzivni čas: 8 ur od odposlanja naročnikovega obvestila o okvari najemodajalcu po e-pošti, čas za odpravo napake: 8 ur po poteku odzivnega časa, v kolikor napake v tem času ni možno odpraviti mora najemodajalec v naslednjih 8. urah na delovišču naročnika zagotoviti brezplačno nadomestno opremo enake funkcionalnosti. […]«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, gre vlagateljeve navedbe o spornem 8 urnem roku od odposlanega elektronskega sporočila naročnika, v katerem mora ponudnik pristopiti k odpravi napak razumeti kot očitek o neustreznosti celotne (spremenjene) določbe glede odzivnega časa in časa za odpravo napake.

Da bi Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja o domnevnih kršitvah naročnika pri določitvi odzivnega časa in časa za odprav napak v sklopu 1 sploh lahko obravnavala, bi moral vlagatelj dejstva o domnevnih kršitvah naročnika navesti določno ter konkretno. Ker vlagatelj tega ni storil in je omenjeno zahtevo naročnika problematiziral zgolj v primerjavi z odzivnim časom v sklopu 2 ter potencialnimi težavami pri organizaciji dela (»osebje podjetja ni dolžno delati in spremljati službena e-sporočila 24 ur«, »Delovni čas je zakonsko urejen.«), Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi pomanjkanja trditvene (in dokazne) podlage ni mogla vsebinsko obravnavati navedb vlagatelja glede kršitev naročnika pri določitvi odzivnega časa in časa za odprav napak v sklopu 1.

Vlagatelj zatrjuje še, da je naročnik točkovanje v okviru meril v sklopu 1 in v sklopu 2 pripravil na način, da z njim nagradi točno določene dobavitelje. Točkovanje po njegovem mnenju namreč ni pripravljeno glede na stroko, temveč glede na to, komu je želel naročnik olajšati pridobitev naročila v posameznem sklopu. Drugače si točkovanja namreč po mnenju vlagatelja ni mogoče razlagati – v sklopu 1 se je namreč zavzemal za sterilizacijsko metodo s paro in jo nagradil z 10% točk, medtem ko v sklopu 2 parna sterilizacija s strokovnega vidika naročniku ne predstavlja več kvalitativne prednosti, ampak z 10% točk nagrajuje sterilizacijsko metodo s paro po »in-line« principu, s čemer parna sterilizacija izgubi svojo strokovno vrednost za naročnika. S prvo metodo namreč svoje hemodializatorje/hemofiltre sterilizira Baxter/Gambro preko Salus, z drugo pa Fresenius. Vlagatelj navaja, da je naročnik na portalu javnih naročil na zahtevo potencialnega ponudnika, da se izniči kriterije, ki dva ponudnika protežirajo, da ponudnike obravnava enakovredno in da ne spodbuja diskriminacije, odgovoril, da razpis omogoča prijavo več ponudnikov ter da nagrajuje ponudbe, ki so skladnejše s strokovno politiko ustanove.

V zvezi z navedbami vlagatelja o diskriminatornem merilu v sklopu 1 in v sklopu 2 navaja, da vlagatelj, razen da se čudi razliki med merili v obeh sklopih, kjer se enkrat vrednoti eno metodo sterilizacije, drugič pa drugo, drugih argumentov za očitano diskriminatornost tega merila ne navaja. Naročnik je opisal več vrst sterilizacije materialov na področju dialize ter pojasnil, da je dal prednost parni sterilizaciji, ki negativnih učinkov, kot jih imata sterilizacija z etilenoksidom in sterilizacija z gama žarki, preverjeno nima, zato je za pacienta z vidika varnosti najprimernejša.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v dokumentu STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH v sklopu 1, kot eno od podmeril določil: »Hemodializatorji/ hemofiltri: parna sterilizacija: 10%«, v sklopu 2, pa kot eno od podmeril: »Hemodializatorji/ hemofiltri: parna sterilizacija: 10% (Obvestilo o naročilu, Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-B0; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2017/S 242-502503). Z odgovoroma številka 6.9 in številka 53, z dne 9. 2. 2018, ter s Popravkom (Portal javnih naročil, št. objave JN010235/2017-K03; Uradni list Evropske Unije, št. objave EU 2018/S 039-085040) je naročnik predhodno citirano podmerilo v sklopu 2 spremenil tako, da se po spremembi glasi: »Hemodializatorji/ hemofiltri: in line parna sterilizacija: 10%«.

Da bi Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja o diskriminatornosti postavljenih (pod)meril v sklopu 1 in v sklopu 2 pri točkovanju vrste parne sterilizacije lahko obravnavala, bi moral vlagatelj dejstva o domnevnih kršitvah naročnika navesti določno ter konkretno. Ker vlagatelj tega ni storil in je diskriminatornost omenjenih (pod)meril v obeh sklopih utemeljeval s pojasnjevanjem, da »je odgovor (da razpis omogoča prijavo več ponudnikov, nagrajujejo pa se ponudbe, ki so skladnejše s strokovno politiko ustanove, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil, opomba Državne revizijske komisije) jasen pokazatelj, da naročnik s točkovanjem želi nagraditi točno določene dobavitelje«; da »točkovanje ni pripravljeno glede na stroko, temveč glede na to, komu je želel naročnik olajšati pridobitev naročila v posameznem sklopu«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi pomanjkanja trditvene (in dokazne) podlage ni mogla vsebinsko obravnavati navedb vlagatelja glede diskriminatornosti postavljenega (pod)merila pri točkovanju vrste parne sterilizacije v sklopu 1 in v sklopu 2.

V zvezi z domnevno kršitvijo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki jo vlagatelj prav tako zatrjuje v svojem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija izpostavlja, da navedeno načelo sicer nalaga naročniku, da mora javno naročanje izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev, vendar pa gre iz vsebine omenjene določbe sklepati, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa (slednjega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN varujejo zagovorniki javnega interesa), ki se kaže v racionalni porabi javno-finančnih sredstev ter zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga, storitev in gradenj. Že po naravi stvari (o čemer se je Državna revizijska komisija izrekla že v več svojih odločitvah) se zato posamezni ponudnik v predrevizijskem oziroma revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih potegujejo za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi jih pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Vlagateljev očitek o kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, je tako kot neutemeljen.

V posledici doslej navedenega, je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v delu, ki se nanaša na sporno tehnično zahtevo glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltorov v dokumentu STROKOVNE ZAHTEVE PO POSAMEZNIH SKLOPIH, v sklopu 1, točki b) Hemodializatorji/Hemofiltri za BHD/on- lineHDF/HF in v sklopu 2, točki b) Hemodializatorji/hemofiltri, ugodila in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila naročnikovo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delih, kot so navedeni v 1. točki izreka tega sklepa. V preostalih delih je vlagatelj zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Z razveljavitvijo delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročil, kot so navedeni v 1. točki izreka tega sklepa, se postopek oddaje predmetnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo priprave dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru nadaljevanja izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tehnične specifikacije (še posebej tiste, ki se navezujejo na kemično sestavo hemodializatorjev/hemofiltrov) določi na način, da upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa ter določbe ZJN-3, še zlasti temeljna načela javnega naročanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 4.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo);
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT in ob upoštevanju 22% DDV,
- izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija je vlagatelju tako kot potrebne in opredeljeno navedene stroške priznala stroške v višini 5.702,34 EUR. Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo le delno, tj. v delu, ki se nanaša na tehnično zahtevo glede kemične sestave hemodializatorjev/hemofiltrov v sklopu 1 in v sklopu 2 (torej v dveh od šestih zahtev), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 1/3, prizna 1.900,78 EUR potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Skladno z navedenim je naročnik tako dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.900,78 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Razliko do priglašenih stroškov, in sicer stroške sestanka s stranko, pregleda dokumentacije, študije zadeve ter poročila stranki, kot izhajajo iz stroškovnika v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila, saj v konkretnem primeru navedeni stroški bodisi niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT) bodisi jih ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (tarifna številka 39).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 7. 2018



Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Razdevšek d.o.o., Dalmatinova ulica 11, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.