018-097/2018 Javni holding Ljubljana, d.o.o.

Številka: 018-097/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Najem klicnega centra« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SI SKUPINA, spletna trgovina, d.o.o., Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SNAGA Javno podjetje d.o.o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana, za katerega postopek oddaje javnega naročila po pooblastilu izvaja JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb, Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti »Najem klicnega centra«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 26. 3. 2018 pod št. objave JN001929/2018- W01, popravek pa dne 10. 4. 2018 pod št. objave JN001929/2018-K01.

Dne 4. 5. 2018 je naročnik sprejel Odločitev o neoddaji javnega naročila, št. JHL-214-174/2017-005, s katero je vse prejete ponudbe zavrnil. Navedena odločitev je bila istega dne objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001929/2018-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Naročnik v obrazložitvi izpodbijane odločitve navaja, da je pri oblikovanju meril naredil napako, saj je neustrezno oblikoval oz. postavil merilo »cena«, konkretneje gre za vprašanje cen (v EUR brez DDV) za posamezne pavšalne mesečne pakete (obračunske razrede) oz. za vprašanje količin vključenih minut v posameznem obračunskem razredu. Merilo za izbor najugodnejše ponudbe (merilo »cena«) je oblikovano na način, da najugodnejša ponudba v okviru odločitve o oddaji javnega naročila za naročnika ne bi pomenila tudi najbolj gospodarnega izbora oz. najugodnejše ponudbe v sami pogodbeni fazi javnega naročila. Povprečno mesečno število klicev v preteklih letih je bilo namreč večje, kot je število minut po obračunskem razredu 1 (z 2000 vključenimi minutami) in obračunskem razredu 2 (s 3000 vključenimi minutami), kar pomeni, da 1. in 2. obračunski razred v pogodbeni fazi ne bi prišla v poštev. Poleg tega bo v prihodnosti zunanji klicni center reševal tudi reklamacije, kar predstavlja povečanje obsega in zahtevnosti dela. Navedeno pomeni, da je tako oblikovano merilo »cena« nesorazmerno predmetu javnega naročanja, saj ni smiselno (količinsko glede na število minut v obračunskem razredu) povezano s predmetom javnega naročanja in posledično tudi ni v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, to pa je posredno tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je še pojasnil, da bo postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovil, pri čemer bo na novo pripravil razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na merila, in sicer na način, da bo odpravil ugotovljene kršitve.

Zoper naročnikovo Odločitev o neoddaji javnega naročila je vlagatelj dne 11. 5. 2018 vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, predmetno odločitev razveljavi ter vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da obrazložitev izpodbijane odločitve ne dosega standarda obrazloženosti odločitve, razlogi, ki jih je navedel naročnik v utemeljitvi svoje odločitve, pa so zgolj navidezni. Vlagatelj pojasnjuje, da naročnik ni izkazal nobene od zatrjevanih kršitev temeljnih načel, temveč je zgolj zlorabil institut zavrnitve vseh ponudb z namenom, da ne bi izbral ponudbe vlagatelja, temveč enega od preostalih dveh ponudnikov, kar predstavlja kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je v predračunu izdelal več obračunskih razredov, saj vnaprej ni mogel vedeti, kateri obračunski razred bo v posameznem mescu prišel v poštev, zaradi česar bo obračun izvajal glede na minutažo, ki bo dejansko izvedena v konkretnem mesecu. Naročnik namreč ne ve, kateri obračunski razred bo upoštevan. To je bilo razvidno tako v fazi, ko je objavil javno naročilo, kot tudi v fazi, ko je podajal dodatna pojasnila. Se je pa očitno naročniku »utrnila ideja«, da mu je vnaprej poznan obseg storitev šele, ko na podlagi meril ni dobil ponudnika, ki ga je očitno želel. Da je temu tako in načelo gospodarnosti pri tem nima nobene zveze, kaže tudi drug istovrstni postopek oddaje javnega naročila, ki ga izvaja pooblaščenec naročnika za drugo hčerinsko podjetje, in sicer javno naročilo VOKA-2/16, v katerem je naročnik podal smiselno identična merila, pa je kljub temu izbral najugodnejšega ponudnika, čeprav je obseg informacij o količini klicev, ki jih je imel naročnik na voljo za tisto javno naročilo, enak temu. Prav tako ne drži tudi navedba naročnika, da naj bi bilo ravnanje naročnika v nasprotju z načelom enakopravne obravnave, saj je imel vsak ponudnik na voljo enak obseg podatkov glede na javno naročilo (niti nihče od ponudnikov ni zatrjeval, da ima premalo podatkov za oblikovanje ponudbe), poleg tega so bili vsi ponudniki enako obravnavani. Vlagatelj še dodaja, da naročnik tudi v ponovljenem postopku ne bo mogel bistveno spremeniti predmeta javnega naročila, le »premetal« bo merila na račun nove špekulacije dejanskega obsega del – ta je namreč zgolj pričakovanje obsega in ga vnaprej ni mogoče napovedati – celo več: če bo delo izvajalca dobro, se utegne obseg storitev na mesečni ravni celo znižati in bodo v poštev prišle prav vse mesečne tarife.

Naročnik je s Sklepom, št. JHL-214-174/2017-009 z dne 23. 5. 2018, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da je bilo merilo za ocenjevanje ponudb sestavljeno iz merila »cena« (največje število točk 98) in merila »elektronska pošta« (največje število točk 2), pri čemer je bilo merilo »cena« sestavljeno iz seštevka cen posameznih pavšalnih mesečnih paketov (obračunskih razredov) ter presežnih minut in presežnih SMS-ov. V nadaljevanju naročnik povzema vsebino obrazložitve Odločitve o neoddaji javnega naročila ter dodaja, da je v obrazložitvi jasno in nedvoumno opredelil ne samo, kje znotraj razpisne dokumentacije je »težava« oz. pomanjkljivost (tj. v merilu »cena«), ampak še bolj podrobno: opredelil je pomanjkljivost oz. neustreznost posameznega elementa merila »cena«, konkretno gre za vprašanje cen za posamezne pavšalne mesečne pakete (obračunske razrede) oz. za vprašanje količin vključenih minut v posameznem obračunskem razredu. Naročnik dalje pojasnjuje, da je pri pripravi razpisne dokumentacije naredil napako (ki jo ne more odpraviti drugače kot z zavrnitvijo vseh ponudb). Na žalost je šele po odpiranju ponudb oz. na podlagi cen v ponudbi vlagatelja (vlagatelj je za obračunska razreda 1 in 2 podal ceno 0 EUR) ugotovil, da sta obračunska razreda 1 in 2 neprimerna. In dejansko je podrobna analiza števila klicev (narejena sicer prepozno) pokazala, da 1. in 2. obračunski razred v pogodbeni fazi sploh ne bi prišla v poštev. Naročnik dodaja, da je vlagatelj naročnikov trenutni izvajalec storitev klicnega centra in kot tak seveda zelo dobro pozna delovanje klicnega centra za naročnika in verjetno najbolje pozna podrobnosti glede količine klicev. Posledično je seveda vlagatelj lahko temu primerno pripravil zanj najbolj optimalno ponudbo, s katero bi bil čim bolj konkurenčen in izbran za predmetno javno naročilo. To je povsem legitimno, saj vsi ponudniki sledijo k cilju, da so izbrani v postopku javnega naročila. Po drugi strani pa ima naročnik seveda določene omejitve in dolžnosti, in sicer mora postopek oddaje javnega naročila izvesti tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo (javnih) sredstev ter uspešno doseže cilje svojega delovanja. Naročnik dalje navaja, da bo vlagatelj v ponovljenem postopku lahko preveril, ali so v konkretnem primeru podane bistveno spremenjene okoliščine kot obligatorni pogoj, ki bo moral biti izpolnjen, da bo naročnik za isti predmet lahko izvedel nov postopek javnega naročanja. V zvezi s tem naročnik pojasnjuje, da bo moral spremeniti vsaj merilo »cena« oz. vsaj obračunska razreda 1 in 2 v tej obliki ne bosta mogla biti več vključena v merilo »cena«. Glede vprašanja morebitne kršitve načela sorazmernosti, naročnik pojasnjuje, da sta 1. in 2. obračunski razred neprimerna, saj ne bosta uporabljena v pogodbeni fazi, zato ne bi smela predstavljati takšne teže znotraj merila, kar vse skupaj posledično pomeni, da merilo ni smiselno povezano s predmetom javnega naročila oz. je nesorazmerno. Glede vprašanja morebitne kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, naročnik pojasnjuje, da ostala dva ponudnika (za razliko od vlagatelja) nista mogla vedeti, da prva dva obračunska razreda v pogodbeni fazi ne bosta prišla v poštev, saj sta utemeljeno pričakovala, da je naročnik smiselno, sorazmerno in gospodarno oblikoval obračunske razrede glede na preteklo porabo. Naročnik v nadaljevanju zavrača vlagateljeve očitke o preferiranju določenega ponudnika ter dodaja, da je vlagateljevo sklicevanje na javno naročilo VOKA-2/16 nerelevantno, saj gre za postopek drugega naročnika, na katerem vlagatelj sploh ni sodeloval. Naročnik zaključuje, da je vlagateljev očitek, da obrazložitev izpodbijane odločitve ne dosega standarda obrazloženosti odločitve, ter da so razlogi, ki jih je navedel naročnik v utemeljitvi svoje odločitve, zgolj navidezni, neutemeljen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 29. 5. 2018 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 5. 2018.

Državna revizijska komisija je dne 1. 6. 2018 prejela vlagateljevo Opredelitev do navedb naročnika, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove Odločitve o neoddaji javnega naročila. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe (med njimi tudi ponudbo vlagatelja), pri čemer dopustnosti teh ponudb ni preverjal, ampak je vse tri ponudbe zavrnil zaradi neustrezno oblikovanih meril v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj naročniku očita, da je njegova odločitev neobrazložena, razlogi za zavrnitev vseh ponudb pa so navidezni.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe glede (ne)obrazloženosti Odločitve o neoddaji javnega naročila.

ZJN-3 sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, vendar pa je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-019/2017, 018-258/2017, 018-265/2017 itd.), je namen odločitve o oddaji javnega naročila in torej tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te, s čemer je na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana).

V obravnavani zadevi Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da naročnikova Odločitev o neoddaji javnega naročila ni obrazložena oziroma ni jasno obrazložena, ne more slediti. Naročnik je pojasnil, katere ponudbe je prejel, navedel je razlog za zavrnitev vseh ponudb ter o svoji odločitvi preko Portala javnih naročil obvestil vse sodelujoče ponudnike. Glede razloga za zavrnitev vseh ponudb je naročnik v obrazložitvi navedel, da »je pri oblikovanju meril naredil napako, saj je neustrezno oblikoval oz. postavil merilo »cena«, konkretneje gre za cene posameznih pavšalnih mesečnih paketov (obračunskih razredov) oz. količine minut, vključene v posamezni obračunski razred. Merilo za izbor najugodnejše ponudbe (merilo »cena«) je oblikovano na način, da najugodnejša ponudba v okviru odločitve o oddaji javnega naročila za naročnika ne bi pomenila tudi najbolj gospodarnega izbora oz. najugodnejše ponudbe v sami pogodbeni fazi javnega naročila. Povprečno mesečno število klicev v preteklih letih je bilo namreč večje, kot je število minut po obračunskem razredu 1 (z 2000 vključenimi minutami) in obračunskem razredu 2 (s 3000 vključenimi minutami), kar pomeni, da 1. in 2. obračunski razred v pogodbeni fazi ne bi prišla v poštev. Poleg tega bo v prihodnosti zunanji klicni center reševal tudi reklamacije, kar predstavlja povečanje obsega in zahtevnosti dela. Navedeno pomeni, da je tako oblikovano merilo »cena« nesorazmerno predmetu javnega naročanja, saj ni smiselno (količinsko glede na število minut v obračunskem razredu) povezano s predmetom javnega naročanja in posledično tudi ni v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, to pa je posredno tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.«

Po mnenju Državne revizijske komisije je navedena obrazložitev dovolj jasna in določna do te mere, da ponudnikom in Državni revizijski komisiji omogoča preverbo njene zakonitosti. Iz obrazložitve odločitve je namreč mogoče razumeti, da je naročnik svojo odločitev sprejel zaradi neustrezno oblikovanega merila »cena« v razpisni dokumentaciji, saj mu ta ne omogoča gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev, torej zaradi razlogov na njegovi strani. Naročnik je ta razlog še dodatno konkretiziral in navedel, da obračunska razreda 1 in 2 v pogodbeni fazi ne bi prišla v poštev, saj je bilo povprečno mesečno število klicev v preteklih letih večje, kot je število minut po teh dveh obračunskih razredih. Upoštevaje navedeno je po oceni Državne revizijske komisije vlagatelj imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal nezakonito, in v zahtevku za revizijo predstaviti in utemeljiti dejstva in dokaze s tem v zvezi (kar je v nadaljevanju tudi storil). Posledično ni mogoče ugotoviti, da je bilo vlagatelju onemogočeno učinkovito pravno varstvo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala še vlagateljeve revizijske navedbe glede navideznosti razlogov za zavrnitev vseh ponudb.

Oddaja naročila v izvedbo ni edini možni zaključek postopka oddaje javnega naročila. ZJN-3 ne določa oz. naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, temveč ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe zavrne (prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), bodisi na strani naročnika, ko iz razlogov na njegovi strani ne odda javnega naročila. Peti odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točke 23, 25 in 33 ter C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejše ponudbe – celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake – vendar pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36).

Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku tako obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Državna revizijska komisija ne more slediti revizijskim navedbam, da je naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen in da ga je naročnik navedel le z namenom neenakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je namreč v obrazložitvi izpodbijane odločitve prepričljivo pojasnil, da je tekom predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotovil, da merilo »cena« v razpisni dokumentaciji ni oblikovano na način, ki bi mu omogočal gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, oziroma je oblikovano na način, da najugodnejša ponudba v okviru odločitve o oddaji javnega naročila za naročnika ne bi pomenila tudi najbolj gospodarnega izbora v sami pogodbeni fazi javnega naročila. Ta razlog je v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo še dodatno konkretiziral, in sicer je navedel, da je svojo napako opazil (šele) po odpiranju ponudb oz. na podlagi cen v ponudbi vlagatelja. Nenavadno se mu je namreč zdelo, da je vlagatelj – kot trenutni izvajalec storitev klicnega centra – za obračunska razreda 1 in 2 podal ceno 0 EUR, podrobna analiza števila klicev pa je nato pokazala, da 1. in 2. obračunski razred v pogodbeni fazi sploh ne bi prišla v poštev. Glede na navedeno se je naročnik odločil vse prejete ponudbe zavrniti in za isti predmet izvesti nov postopek oddaje javnega naročila, ob takšnem ravnanju pa naročniku po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče očitati, da je vlagatelja postavil v neupravičeno slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. Na naveden zaključek ne vpliva niti dejstvo, da je naročnik svojo napako opazil šele po odpiranju ponudb (oz. se mu je šele takrat »utrnila ideja«, kot to navaja vlagatelj).

Vlagatelj je sicer v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zatrjeval, da so imeli vsi potencialni ponudniki na voljo enak obseg informacij, potrebnih za pripravo ponudbe (kar je utemeljeval s tem, da so pretekle pogodbe javno objavljene skladno z določili Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ter da je mogoče preko informacijskega sistema ERAR preveriti vsa plačila obstoječemu ponudniku), vendar pa Državna revizijska komisija temu ne more slediti. Kot pravilno ugotavlja naročnik, ostala dva ponudnika nista imela podlage za sklepanje, da prva dva obračunska razreda v pogodbeni fazi ne bosta prišla v poštev, saj sta utemeljeno pričakovala, da je naročnik smiselno, sorazmerno in gospodarno oblikoval obračunske razrede glede na preteklo porabo, in sta temu primerno tudi sama oblikovala svojo ponudbeno ceno.

Na tem mestu Državna revizijska komisija samo še dodaja, da je priprava ustrezne razpisne dokumentacije, s katero naročnik določi (med drugim) ustrezna merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, v sferi naročnika, zato je na naročniku tudi presoja, ali lahko na podlagi razpisne dokumentacije odda javno naročilo ali pa tega ne more storiti. Kot že navedeno, pa je naročnik upravičen zaključiti postopek z zavrnitvijo vseh ponudb, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove lastne napake.

Naročnik je tako z Odločitvijo o neoddaji javnega naročila vse ponudnike postavil v enak položaj, tj. v položaj, v katerem javno naročilo zaradi neustrezno oblikovanega merila »cena« ni bilo dodeljeno nobenemu izmed njih in v katerem se bodo ponudniki (tudi vlagatelj) v morebitnem novem postopku lahko ponovno potegovali za dodelitev javnega naročila.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati očitanih kršitev in s tem povezanih nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri izdaji Odločitve o neoddaji javnega naročila, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 22. 6. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije













Vročiti:
- JAVNI HOLDING LJUBLJANA, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- SI SKUPINA, spletna trgovina, d.o.o., Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.