018-101/2018 Študentski dom Ljubljana

Številka: 018-101/2018-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »storitve IP stacionarne telefonije in storitve mobilne telefonije« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj A1 Slovenija, d. d., Šmartinska cesta 134b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 5. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.501,36 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 2. 2. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000600/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018 obvestil ponudnika, da je izbral ponudbo ponudnika Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je zoper to odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 3. 2018, ki mu naročnik z dokumentom »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018 ni ugodil, mu je pa s sklepom št. 018-061/2018-4 z dne 20. 4. 2018 ugodila Državna revizijska komisija in jo razveljavila. Naročnik je po prejemu sklepa št. 018-061/2018-4 z dne 20. 4. 2018 izbranega ponudnika z dopisom »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 pozval k podaji pisnega soglasja za popravo računskih napak in po prejemu dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 znova izbral ponudbo izbranega ponudnika (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 5. 2018).

Vlagatelj je z dopisom z dne 14. 5. 2018 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo. Naročnik je organiziral vpogled 17. 5. 2018, o čemer je sestavil zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 5. 2018, predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in se naročniku naloži predložitev odzivnega poročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 izbrani ponudnik ni pravočasno predložil soglasja za popravo računskih napak (do 11. 5. 2018 do 9. ure), tega pa ne moreta dokazati ne izbrani ponudnik ne naročnik,
 iz podanega soglasja ni razvidno, na kateri znesek se nanaša soglasje za popravo računskih napak, saj so v pozivu navedene tri različne vrednosti,
 soglasja je podpisala oseba A, ki za to ni upravičena, niti zanjo ni predloženo pooblastilo.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 28. 5. 2018 odgovoril na navedbe iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se ga zavrne.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da:
 je prejel pisno soglasje za popravo računskih napak najprej 10. 5. 2018 po elektronski pošti, nato pa še po pošti 11. 5. 2018 ob 7. uri,
 je izbrani ponudnik podal soglasje k pravilnemu znesku, saj se v pozivu nahajajo trije stolpci, pri čemer se prvi nanaša na prvotno vrednost, drugi na vrednost po soglasju z dne 26. 2. 2018, tretji pa na vrednost po popravi računskih napak, zato je jasno, da je podal soglasje k znesku iz tretjega stolpca,
 je izbrani ponudnik že v ponudbi predložil pooblastilo z dne 17. 1. 2018, podeljeno osebi A, ki je smela podati tudi soglasje k popravi računskih napak,
 v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, s katerim je izbranega ponudnika pozval na podajo pisnega soglasja, ni zahteval, da bi moral izbrani ponudnik soglasje podpisati in ga zato ni bilo treba podpisati niti zakonitemu zastopniku (prim. zadevo št. 018-195/2017).

Državna revizijska komisija je 31. 5. 2018, 4. 6. 2018 in 7. 6. 2018 od naročnika prejela zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 6. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je navedel, da:
 mu naročnik kljub zahtevi za vpogled v dokumentacijo na vpogledu ni predložil dokumentacije, ki jo je priložil dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 26. 3. 2018, zaradi česar naročnik ni ravnal transparentno, vlagatelj pa »verjetno« »glede tega sploh ne bi vlagal revizijskega zahtevka«, zato bi bil upravičen do povrnitve takse skladno z devetim odstavkom 70. člena ZPVPJN,
 iz dokazil tudi ni razvidna ura prejema soglasja, zato ni dokazano, da je soglasje za popravo računskih napak prispelo pravočasno,
 »dodatno predložen dokument ni bil varno elektronsko podpisan, temveč gre za sken dokumenta, ki ga vrh vsega ni niti posredovala niti podpisala oseba, ki bi imela ustrezno pooblastilo«
 bi bilo treba razveljaviti naročilo male vrednosti, ker ni mogoče ugotoviti pravočasnosti predloženega soglasja,
 »iz soglasja ni razvidno, na katere cene se nanaša, torej na originale, prvič ali drugič popravljene računske napake«,
 iz pooblastila, ki naj bi ga izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ne izhajajo posebna dejanja, kot je soglasje za popravo računskih napak, naročnik pa ga vlagatelju na vpogledu ni pokazal in mu ga ni predložil niti k dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018,
 iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, ali domnevni pooblastitelj, oseba B, lahko samostojno zastopa izbranega ponudnika, »tako da je vprašanje ali je bila oseba« A »sploh ustrezno pooblaščena«,
 se šteje, da naročnik ni prejel soglasja, če ga ni podpisala oseba, ki ni pooblaščena,
 soglasja ni podpisala niti domnevno pooblaščena oseba A, saj je iz njega razvidno, da je pri podpisu navedena beseda »za«, zato predlaga, da izbrani ponudnik pojasni, kdo je podpisal dokumentacijo, in če to ni bila oseba A, ki nima pooblastila, da bi pooblastilo prenesla na tretjo osebo, soglasja ni dal izbrani ponudnik.

Ker je vlagatelj v vlogi z dne 1. 6. 2018 navedel še posamezna nova dejstva in predlagal nove dokaze, se je Državna revizijska komisija zaradi preglednosti in povezanosti s posameznimi sklopi navedb iz zahtevka za revizijo do teh novih dejstev in dokazov opredelila pri obravnavi posameznih sklopov navedb iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija v zvezi z obravnavanim naročilom male vrednosti storitev (točka II.1.3 obvestila o naročilu male vrednosti, št. objave JN000600/2018-W01 z dne 2. 2. 2018) odloča drugič. Po ugoditvi zahtevku za revizijo z dne 6. 3. 2018, zaradi katerega je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-061/2018-4 z dne 20. 4. 2018 razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28. 2. 2018, je naročnik z dopisom »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 izbranega ponudnika pozval, da poda pisno soglasje k popravi računskih napak. Naročnik je od izbranega ponudnika prejel dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 in upoštevajoč njegovo vsebino sprejel odločitev, da znova izbere ponudbo izbranega ponudnika (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 5. 2018). Vlagatelj je izpodbijal slednjo odločitev, saj da naročnik ni mogel šteti, da je izbrani ponudnik z dokumentom »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 popravil računske napake, čemur je naročnik nasprotoval.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 in ugotovila, da ga je naročnik pripravil tako, da ga deloma sestavlja besedilo deloma pa tabela. Naročnik je pripravil tabelo s štirimi stolpci in sedmimi vrsticami, pri čemer se prvih šest vrstic nahaja na str. 2, sedma vrstica pa na str. 3 tega dopisa. Naročnik je v prvem stolpcu tabele opisal postavke, ki jih je določil v »Ponudben[em] predračun[u]«, v drugem stolpcu je navedel, koliko znaša »Prvotna vrednost v EUR«, v tretjem stolpcu, koliko znaša »Vrednost po soglasju z dne 26.2.2018«, in v četrtem stolpcu, koliko znaša »Vrednost v EUR po odpravi računske napake«. Naročnik je za to tabelo navedel poziva:
 »Glede na navedeno vas pozivamo, da podate pisno soglasje k odpravi zgoraj navedenih računskih napak.«
in
 »Pozivamo vas, da nam soglasje k računskim napakam dostavite najkasneje do petka 11.5.2018 do 9.ure (prejemna teorija), sicer bomo vašo ponudbo izključili iz postopka oddaje javnega naročila.«

Naročnik je dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 poslal izbranemu ponudniku po pošti priporočeno s povratnico in elektronski pošti na elektronski naslov osebe C; torej na načina vročitve, ki sta bila odrejena z odredbo, ki se nahaja na str. 3 tega dopisa. Iz povratnice je razvidno, da je bil dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 oddan Pošti Slovenije, d. o. o., pri čemer je pošta s poštno številko 1102 na povratnico nalepila poštno nalepko, na kateri je naveden čas 10. 5. 2018 ob 16.50. Iz povratnice je tudi razvidno, da so dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 pri izbranem ponudniku prejeli 11. 5. 2018 (datum ob podpisu na povratnici).

Iz dokumentacije, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji, je razvidno, da je izbrani ponudnik po pošti priporočeno 10. 5. 2018 (datum iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, na kateri je nalepljena tudi poštna nalepka z oznako RT 0185 8890 5 SI) poslal dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, ki vsebuje podpisano in žigosano izjavo, da »Telekom Slovenije, d.d. podaja pisno soglasje k popravku računske napake za javno naročilo št. JN000600/2018-W01 "Storitve IP stacionarne telefonije in storitve mobilne telefonije"«, ta dokument pa je naročnik opremil s prejemno štampiljko, v kateri je naveden datum 11. 5. 2018. Naročnik je tisti del ovojnice, na katerem je nalepljena poštna nalepka z oznako RT 0185 8890 5 SI, kot prilogo priložil dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018. Naročnik je kot prilogo dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018 priložil tudi dokument »Izdajnica«, ki jo je pripravila pošta s poštno številko 1002. V dokumentu »Izdajnica« je naveden seznam treh pošiljk, med katerimi se pod zaporedno številko 1 nahaja pošiljka z oznako RT 0185 8890 5 SI. Pošta Slovenije, d. o. o., je dokument »Izdajnica« izpisala 11. 5. 2018 ob 4.01:41, prevzemnik pošte pri naročniku pa ga je podpisal 11. 5. 2018. Naročnik pa je kot prilogo dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018 priložil tudi izpis dveh elektronskih sporočil, in sicer tistega, ki ga je zaposlena pri naročniku v zvezi s pozivom na podajo pisnega soglasja za popravo računskih napak poslala izbranemu ponudniku (in sicer osebi C) 9. 5. 2018 ob 14.29, in tistega, ki ga je oseba C v zvezi s soglasjem za popravo računskih napak 10. 5. 2018 ob 13.23 poslala zaposleni pri naročniku. Predloženi izpis teh dveh elektronskih sporočil je bil narejen iz elektronskega poštnega nabiralnika zaposlene pri naročniku, saj so na vrhu izpisa nad polno črto izpisani njeni osebni podatki (tj. ime in priimek). Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi posnetek računalniškega zaslona svoje zaposlene, iz katerega je razvidno, da je zaposlena prejela elektronsko sporočilo, ki ji ga je poslala oseba C v zvezi s podajo soglasja za popravo računskih napak, vsebina elektronskega sporočila pa je tista, ki jo je naročnik predložil kot dokaz k dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018.

Vlagatelj je najprej ugovarjal pravočasni seznanitvi naročnika s pisnim soglasjem za popravo računskih napak.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je treba v obravnavani zadevi pri ugotavljanju pravočasne seznanitve naročnika s pisnim soglasjem za popravo računskih napak upoštevati prejemno teorijo. Naročnik je namreč v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 določil, da se mora s pisnim soglasjem za popravo računskih napak seznaniti do 11. 5. 2018 do 9. ure, pri tem pa je izrecno (in pravilno) navedel, da se tako določeno časovno točko tolmači z upoštevanjem prejemne teorije. Vendar se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem, da bi bilo treba zaradi odsotnosti navedbe ure prejema na dokumentu »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, prejetem po pošti, zaključiti, da se naročnik ni pravočasno seznanil s soglasjem za popravo računskih napak.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« pripravil 9. 5. 2018 ter ga poslal izbranemu ponudniku po elektronski pošti in po pošti priporočeno. Izbrani ponudnik je ta dopis prejel po pošti 11. 5. 2018 (gl. podpisano povratnico), kar glede na to, da je dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 poslal po pošti priporočeno že 10. 5. 2018, kaže, da se je z njim seznanil najprej po elektronski pošti. To dokazujeta izpis elektronskih sporočil iz poštnega predala zaposlene pri naročniku, ki jo je naročnik predložil k dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018, in izpis iz elektronskega predala osebe C, ki ga je izbrani ponudnik predložil kot prilogo vlogi z dne 28. 5. 2018, saj je oseba C odgovorila na elektronsko sporočilo, ki mu ga je poslala zaposlena pri naročniku 9. 5. 2019 ob 14.29. Oseba C je 10. 5. 2018 ob 13.23 odgovorila z elektronskim sporočilom ter mu pripela priponki »POZIV[3].pdf« in »Soglasje k popravku računske napake.pdf«. Zaposlena pri naročniku je to elektronsko sporočilo osebe C tudi prejela, kar potrjujeta posnetek njenega računalniškega zaslona in izpis iz njenega poštnega nabiralnika. Državna revizijska komisija na podlagi tega, da je dokazano, da je med računalnikoma naročnika (zaposlena pri naročniku) in izbranega ponudnika (oseba C) prišlo do izmenjave elektronskih sporočil v zvezi s popravo računskih napak, ni imela dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da naročnik elektronskega sporočila osebe C ni prejel že 10. 5. 2018. To pa je (celo) dan, pred katerim je naročnik določil rok, do katerega se mora seznaniti s soglasjem za popravo računskih napak.

Izbrani ponudnik je torej odgovoril z dokumentom z vsebino, sestavljeno iz besed, ki jo je mogoče prebrati (tako z elektronskega kot natisnjenega izvoda), (tudi) po elektronski pošti. Izbrani ponudnik je torej uporabil tudi elektronsko sredstvo (in ne le pošte v fizični obliki). To ustreza zahtevi iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 za pisno soglasje. Enako je Državna revizijska komisija odločila že v primerljivi zadevi št. 018-117/2017. Pojem pisno namreč skladno s 14. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi, elektronsko sredstvo pa skladno s 15. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim zgoščevanjem, in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi.

Že na podlagi navedenega in upoštevajoč, da se je vlagateljeva navedba (zahtevek za revizijo, str. 3), da soglasje za popravo računskih napak ni prispelo po elektronski pošti, izkazala za nepravilno, se Državni revizijski komisiji ne bi bilo treba izrekati o opustitvi navedbe ure prejema dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, poslanega po pošti priporočeno, saj bi se naročnik s prejemom elektronskega sporočila, ki ga je oseba C poslala 10. 5. 2018 ob 13.23, seznanil s pisnim soglasjem za popravo računskih napak še pred potekom roka, določenega v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018.

Vendar je vlagatelj v vlogi z dne 1. 6. 2018 uveljavljal, da kljub zahtevi za vpogled v dokumentacijo ni bil seznanjen z elektronsko komunikacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom v zvezi s popravo računskih napak, dokler ni prejel dokumenta »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018, zato je uveljavljal, da bi bilo treba kot ključno upoštevati le soglasje za popravo računskih napak, ki ga je naročnik prejel po pošti, za katerega pa ni dokazana pravočasna predložitev, poleg tega pa je navedel še posamezne pomanjkljivosti soglasja za popravo računskih napak, prejetega po elektronski pošti.

Vlagatelj se lahko skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo (odločitev iz prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev in dejstev ter predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Nove kršitve, dejstva in dokazi, ki jih vlagatelj navede oziroma predlaga šele v opredelitvi do navedb naročnika iz zahtevka za revizijo, torej predstavljajo novote.

Državna revizijska komisija že upoštevajoč vlagateljevo navedbo (zahtevek za revizijo, str. 3), da soglasje za popravo računskih napak ni prispelo po elektronski pošti, ugotavlja, da vlagateljeve navedbe o pomanjkljivostih soglasja za popravo računskih napak, prejetega po elektronski pošti, ki jih je vlagatelj navedel v vlogi z dne 1. 6. 2018, predstavljajo novote. Kot novote pa je treba tudi šteti vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 1. 6. 2018, da je naročnik vlagatelju kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (vloga z dne 1. 6. 2018, str. 2), da je z dopisom z dne 14. 5. 2018 zahteval vpogled, in sicer v »celotno naročnikovo dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno javno naročilo«, ponudbo izbranega ponudnika ter »vso morebitno korespondenco med naročnikom in« izbranim ponudnikom. Naročnik je vpogled organiziral 17. 5. 2018, pri čemer je iz zapisnika o vpogledu razvidno, da sta se vpogleda udeležila vlagateljeva predstavnika, ki sta ta zapisnik tudi podpisala, s čimer sta potrdila njegov prejem (gl. predzadnji odstavek na str. 4 zapisnika z dne 17. 5. 2018). Iz zapisnika z dne 17. 5. 2018 so med drugim razvidne navedbe:
 »vpogled v naročnikovo dokumentacijo, ki se nanaša na predmetno javno naročilo« »ni predmet vpogleda po 35. členu ZJN-3, zato se v tem delu zahteva za vpogled zavrne in se vpogled ne dovoli« (tretji odstavek na str. 2 zapisnika z dne 17. 5. 2018),
 »Naročnik dovoljuje vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika« »od 1.3.2018 naprej, vključno v morebitne dopolnitve ponudbe. V ostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu naročnik vpogleda ne dovoli, skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3.« (peti odstavek na str. 2 zapisnika z dne 17. 5. 2018),
 »Naročnik je skladno z navedenim ponudniku omogočil vpogled v vse dele ponudbe izbranega ponudnika, od 2.3.2018 naprej, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti ali niso javni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter v dele izbranega ponudnika, od 2.3.2018 naprej, ki so v skladu z ZJN-3 in prakso Državne revizijske komisije javni. V ostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu naročnik vpogleda skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 ni dovolil.« (prvi odstavek na str. 3 zapisnika z dne 17. 5. 2018)
in
 »Vlagatelj zahteve je fotografiral poziv za soglasje in soglasje k popravi računske napake.« (besedilo k 5. točki zapisnika z dne 17. 5. 2018, str. 3, naslovljeni Pripombe vlagatelja zahteve za vpogled).

Vlagatelj je upravičen do vpogleda v obsegu, ki ga določa peti odstavek 35. člena ZJN-3. Peti odstavek 35. člena ZJN-3 določa drugačen obseg vpogleda, kot ga je določal sedmi odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj peti odstavek 35. člena ZJN-3 omogoča ponudniku le še »vpogled v ponudbo izbranega ponudnika«, ne pa tudi npr. v »ostalo dokumentacijo«, kot je to določala prva poved iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2.

Glede na to, da je iz zapisnika o vpogledu z dne 17. 5. 2018 razvidno, da se je vlagatelj seznanil z dokumentom »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, kar tudi potrjuje fotografija s str. 5 vloge z 1. 6. 2018, in da je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 3), da soglasje za popravo računskih napak ni prispelo po elektronski pošti, je mogoč le še zaključek, da je naročnik dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 prejel v fizični obliki. Kar ob dejstvu, ki potrjeno izhaja iz zapisnika o vpogledu z dne 17. 5. 2018, da je naročnik vlagatelju zavrnil vpogled v dokumentacijo, vlagatelj pa v vlogi z dne 1. 6. 2018 ni navedel, da se očitek o dokumentaciji, ki jo je naročnik predložil »šele v svoji odločitvi« o zahtevku za revizijo, ne nanaša tudi na ovojnico, na kateri je nalepljena poštna nalepka z oznako RT 0185 8890 5 SI, je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj kot novoto uveljavlja tudi kršitev pravice do vpogleda v ovojnico, na kateri je nalepljena poštna nalepka z oznako RT 0185 8890 5 SI. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne more dokazati na način, ki ga določa šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, da ni mogel že v zahtevku za revizijo uveljavljati, da naj bi naročnik kršil peti odstavek 35. člena ZJN-3, ker naj ga ne bi seznanil z ovojnico, v kateri je izbrani ponudnik poslal dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Na ta zaključek ne bi mogel vplivati odgovor na vprašanje, ali je vlagatelj v času vložitve zahtevka za revizijo vedel, katero vrsto prenosa je uporabil izbrani ponudnik, da je naročnik prejel dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 v fizični obliki (da je bila to pošta, ne pa npr. kurir ali osebna izročitev), saj bi vlagatelj lahko že v zahtevku za revizijo navedel, da ga naročnik ni seznanil z ovojnico, če je bil dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 izročen v ovojnici.

Neodvisno od odgovora, ali je vlagatelj uspel dokazati nekrivdne razloge, kot to določa prva poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da lahko uspešno uveljavlja novote v zvezi z vpogledom v drugi dve prilogi k dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018 in novote v zvezi s pomanjkljivostmi soglasja za popravo računskih napak, prejetega po elektronski pošti, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da tudi obravnava teh novot ne bi mogla oziroma ne more vplivati na to, da bi Državna revizijska komisija lahko štela, da se naročnik do poteka roka iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« pripravil 9. 5. 2018 ni seznanil s pisnim soglasjem izbranega ponudnika za popravo računskih napak.

Čeprav bi bilo mogoče iz podatkov iz zapisnika o vpogledu z dne 17. 5. 2018 razumeti, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokument »Izdajnica«, naročnik s tem ni kršil petega odstavka 35. člena ZJN-3, saj dokumenta »Izdajnica« ne bi mogli šteti za ponudbo izbranega ponudnika niti ob širokem tolmačenju, kaj ponudba izbranega ponudnika je. Ta dokument je namreč naročniku izročila Pošta Slovenije, d. o. o., in mu sporočila, katero pošto mu je izročila 11. 5. 2018. Četudi naročnik vlagatelju ne bi 17. 5. 2018 omogočil vpogleda v elektronsko sporočilo z dne 9. 5. 2018, ki sporoča, da je zaposlena pri naročniku osebi C poslala dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, je bistveno, da je bil vlagatelj seznanjen z vsebino dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 (gl. besedilo k 5. točki zapisnika z dne 17. 5. 2018, str. 3, naslovljeni Pripombe vlagatelja zahteve za vpogled).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da četudi bi bilo treba šteti, da bi moral naročnik vlagatelju na vpogledu 17. 5. 2018 omogočiti vpogled v elektronsko sporočilo, ki ga je zaposlena pri naročniku 9. 5. 2018 poslala osebi C, vlagatelj v zvezi s tem elektronskim sporočilom ni nič navedel niti v vlogi z dne 1. 6. 2018. Naročnik pa je vlagatelju omogočil vpogled v vsebino priponke iz tega elektronskega sporočila, saj je iz zapisnika z dne 17. 5. 2018 razvidno, da je je bil vlagatelj seznanjen z vsebino dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 (gl. besedilo k 5. točki zapisnika z dne 17. 5. 2018, str. 3, naslovljeni Pripombe vlagatelja zahteve za vpogled). Glede na to, da vlagatelj ni ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 1. 6. 2018 navedel, da to ne bi držalo ali da bi naročnik prikril katerega izmed podatkov v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, je torej treba šteti, da se je vlagatelj seznanil tudi z odredbo, ki je natipkana na koncu tega dokumenta. Iz tega zato izhaja, da bi vlagatelj lahko že od seznanitve z dopisom »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 vedel, da je naročnik izbranega ponudnika seznanjal tudi po elektronski pošti. Vlagatelj bi zato lahko že v zahtevku za revizijo uveljavljal, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, ker ga naročnik ni seznanil z elektronsko pošto, ki jo je poslal izbranemu ponudniku.

V obravnavani zadevi tudi ni odločilno, da naročnik vlagatelju na vpogledu 17. 5. 2018 ne bi omogočil vpogleda v elektronsko sporočilo z dne 10. 5. 2018, ki sporoča, da je oseba C poslala soglasje za popravo računskih napak zaposleni pri naročniku, saj je naročnik vlagatelju pokazal vsebino (pa čeprav morda le tisto, ki jo je prejel po pošti), ki jo je treba šteti za ključno (tj. dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018), saj iz nje izhaja, ali obstaja soglasje za popravo računskih napak. Čeprav sta na elektronskem sporočilu z dne 10. 5. 2018 navedena tudi datum in ura, ta podatka nista ponudba izbranega ponudnika, saj ju ni določil/ponudil izbrani ponudnik, niti ne predstavljata poziva za podajo pisnega soglasja za popravo računskih napak.

Vlagatelj je v vlogi z dne 1. 6. 2018 tudi navedel (str. 3), da »elektronsko pošto je mogoče enostavno prirediti, tako da ni mogoče dokazati, da je soglasje po elektronski pošti prišlo pravočasno«. Iz vlagateljeve navedbe je mogoče razbrati, da vlagatelj opozarja na možnost priredbe elektronskega sporočila, ki ga je oseba C poslala zaposleni pri naročniku, vendar Državna revizijska komisija ni mogla iz ničesar ugotoviti, da bi bilo to elektronsko sporočilo prirejeno. Posamezne okoliščine, ki jih je Državna revizijska komisija že predstavila (npr. komunikacija po elektronski pošti s pošiljanjem dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 je potekala, še preden je izbrani ponudnik prejel dopis »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 fizično po pošti), ne podpirajo vlagateljevega strahu pred možnostjo priredbe elektronskega sporočila z dne 10. 5. 2018.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da ima dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 določene sestavine, ki nakazujejo, da prihaja iz sfere izbranega ponudnika. Iz tega dokumenta so namreč razvidni logotip izbranega ponudnika (desni zgornji kot) in podatki o njem (noga dokumenta), na tem dokumentu pa je odtisnjena tudi štampiljka z logotipom izbranega ponudnika. Na tem dokumentu so navedeni podatki o podpisniku (ime in priimek ter položaj v strukturi izbranega ponudnika), za katerega vlagatelj ni navedel, da ne bi bil oseba iz sfere izbranega ponudnika. Ob izhodišču, da je naročnik prejel dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 po elektronski pošti pred potekom roka iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, je treba zaključiti, da je naročnik smel že pred potekom roka iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 sklepati, da pri izbranem ponudniku obstaja volja, da popravi računske napake. Naročnik je na voljo izbranega ponudnika, da popravi računske napake, smel sklepati tudi po prejemu dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Ob upoštevanju izpostavljenih okoliščin, ki so se zgodile zvezno, pri čemer iz dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, ki ga je naročnik prejel po elektronski pošti, ne izhaja, da bi v kateremkoli elementu odstopal od elementov iz dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, ki ga je naročnik prejel po pošti, Državna revizijska komisija ni štela za bistveno, da je bil dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, ki je bilo poslan po elektronski pošti, »sken dokumenta«, ki »ni bil varno elektronsko podpisan« (vloga z dne 1. 6. 2018, str. 3).

Državna revizijska komisija še dodaja, da tudi zaradi okoliščin na naročnikovi strani, na katere bi se izbrani ponudnik smel zanesti, ni mogla šteti za bistveno, da dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, ki ga je naročnik prejel po elektronski pošti, »ni bil varno elektronsko podpisan« (vloga z dne 1. 6. 2018, str. 3). Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju (vloga z dne 1. 6. 2018, str. 3), da »iz poziva k predložitvi soglasja sicer ne izhaja oblika«, ne more pa narediti sklepa (vloga z dne 1. 6. 2018, str. 3), da »gre iz vsebine (poziv je bil posredovan pisno, kot izhaja iz poziva) sklepati, da je zahtevana (pisna) oblika – beseda "dostavite" do roka v pozivu nakazuje na zahtevo obliko dostave«. Državna revizijska komisija najprej opozarja, kar je že tudi predstavila, kaj pomenita pojma pisno (14. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) in elektronsko sredstvo (15. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zato komunikacija po elektronski pošti, kot sta jo opravila naročnik in izbrani ponudnik, predstavlja izpolnitev zahteve za pisno obliko. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 ni izrecno omejil načina prenosa pisnega soglasja za popravo računskih napak in niti ni izrecno določil kraja ali naslova, na katerem pričakuje pisno soglasje za popravo računskih napak (ali fizični ali elektronski naslov). Naročnik je res uporabil besedo dostavite, vendar ta beseda v danih okoliščinah ne omogoča ozkega ali zožujočega tolmačenja. Slovar slovenskega knjižnega jezika pod zaporedno številko 1 (SSKJ; http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html) besedo dostavite sicer opredeljuje kot »prinesti, pripeljati kaj na določen kraj«, vendar v nadaljevanju predstavlja tudi primer, ko ima ta beseda pomen »poslati« (gl. »prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali«). Vlagatelj sploh ne uveljavlja možnosti, da niti prenos po pošti ne bi mogel pomeniti dostave, kot naj bi jo naročnik določil v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018. Ker iz naročnikove zahteve za pisno soglasje za popravo računskih napak izhaja prejemna teorija, beseda dostavite pa ima lahko glede na SSKJ več pomenov, niti vlagatelj pa ne uveljavlja izključno določenega sredstva, na podlagi katerega bi se naročnik smel seznaniti s pisnim soglasjem za popravo računskih napak (npr. uporaba pošte ali kurirja, osebni prinos), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 ne omogoča izključitve možnosti seznanitve po elektronski pošti. To je v obravnavani zadevi še toliko bolj očitno, saj je tudi naročnik kot sredstvo obveščanja izbranega ponudnika uporabil elektronsko pošto, da ga je seznanil z dopisom »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018. Ker iz zadeve ni razvidno, da bi zaposlena pri naročniku varno podpisala elektronsko sporočilo z dne 9. 5. 2018, iz tega elektronskega sporočila pa tudi ni razvidno, da mu je pripela priponko z dokumentom, ki bi bil še varno elektronsko podpisan, ne pa le skeniran, je tudi izbrani ponudnik smel upravičeno pričakovati, da tudi sam lahko uporabi primerljiv način in obliko komunikacije.

Vlagatelj je v vlogi z dne 1. 6. 2018 (str. 3) tudi navedel, da je dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 poslala oseba, ki ni imela ustreznega pooblastila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da za ugotovitev, ali je smel naročnik upoštevati, da je izbrani ponudnik podal pisno soglasje za popravo računskih napak do roka 11. 5. 2018 do 9. ure, kot je bil določen v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, ne more biti ključno, ali je smela oseba C poslati dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, temveč je lahko ključno, ali je naročnik smel šteti, da je do roka 11. 5. 2018 do 9. ure, kot je bil določen v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, prejel dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je v obravnavani zadevi tudi pomembno, ali je tudi vsebina dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 ustrezna in torej taka, da omogoča zaključek, da obstaja pisno soglasje za popravo računskih napak. V obravnavani zadevi je tako lahko pomembno, ali je dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 »podpisala oseba, ki bi imela ustrezno pooblastilo« (vloga z dne 1. 6. 2018, str. 3), saj izbrani ponudnik kot pravna oseba ne more samostojno izraziti volje, temveč le po upravičenih fizičnih osebah. O teh vprašanjih pa se bo Državna revizijska komisija opredelila pri obravnavi tretjega sklopa vlagateljevih navedb.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da se naročnik ni seznanil z dokumentom »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 do poteka roka, določenega v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018.

Vlagatelj je nadalje navedel, da iz dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 ni mogoče ugotoviti, na kaj se nanaša soglasje za popravo računskih napak, saj iz tega dokumenta niso razvidne vrednosti, v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 pa so navedene tri različne skupine vrednosti.

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljevim prepričanjem (gl. vlogo z dne 1. 6. 2018, str. 3) ugotavlja, da je jasno, na katere vrednosti se nanaša soglasje iz dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, čeprav v njem izbrani ponudnik ni navedel izrecnih vrednosti, h katerim ga je podal.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da niti vlagatelju ni sporno, da se je naročnik seznanil z dokumentom »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Tudi vlagatelj je seznanjen, kaj je vsebina tega dokumenta (gl. besedilo k 5. točki zapisnika z dne 17. 5. 2018, str. 3, naslovljeni Pripombe vlagatelja zahteve za vpogled; gl. tudi drugo fotografijo s str. 5 vloge z dne 1. 6. 2018).

Že zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik naročniku poslal dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, v katerem je navedena izjava, da »podaja pisno soglasje k popravku računske napake« v zvezi z obravnavanim naročilom male vrednosti, izključuje sklepanje, da se podano soglasje nanaša na vrednosti iz stolpca »Prvotna vrednost v EUR«, ki jih je naročnik navedel v tabeli iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018. Te prvotne vrednosti namreč vsebujejo računske napake in brez dejanske podlage je sklepanje, da bi soglasje k nečemu, kar je drugačno (uporabljeno besedilo »k popravku«), pomenilo soglasje k nečemu, kar ni drugačno (vrednosti iz stolpca »Prvotna vrednost v EUR«).

Državna revizijska komisija tudi ne sprejema vlagateljevega sklepanja, da bi se dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 lahko nanašal na vrednosti iz stolpca »Vrednost po soglasju z dne 26.2.2018«, ki jih je naročnik navedel v tabeli iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018. Četudi Državna revizijska komisija zanemari dejstvo, da je v zadevi št. 018-061/2018 ugodila zahtevku za revizijo z dne 6. 3. 2018, ker je ugotovila, da vrednosti, kot jih je naročnik navedel v stolpcu »Vrednost po soglasju z dne 26.2.2018« iz tabele iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, vsebujejo računske napake, izbrani ponudnik pa v dokumentu »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 ni ugovarjal ne dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 ne sklepu Državne revizijske komisije št. 018-061/2018-4 z dne 20. 4. 2018, z ničimer pa jima ni nasprotoval niti v vlogi z dne 28. 5. 2018, je v obravnavani zadevi pomembno, da je naročnik v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 prikazal vrednosti, ki ne vsebujejo več računskih napak. Državna revizijska komisija je namreč v zadevi št. 018-061/2018 ugotovila, da je naročnik pri pozivu izbranega ponudnika na podajo pisnega soglasja za popravo računskih napak tudi sam storil napake. Naročnik je torej popravil tudi svoje napake. Vlagatelj temu ni oporekel ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 1. 6. 2018. Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-061/2018 tudi ugotovila, da je izbrani ponudnik v prilogi št. 1 (»Obrazec ponudbe«), ki jo je predložil v ponudbi, navedel vrednosti 40.691,0064 eurov brez DDV in 102.514,7328 eurov brez DDV, ki sta vrednosti brez računskih napak. Že izbrani ponudnik je sam v ponudbi navedel tudi pravilni vrednosti. Ti pravilni vrednosti je naročnik navedel v stolpcu »Vrednost v EUR po odpravi računske napake« iz tabele iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018. Državna revizijska komisija poleg tega ugotavlja, da sta stolpca »Vrednost po soglasju z dne 26.2.2018« in »Vrednost v EUR po odpravi računske napake« umeščena v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 tako, da si sledita v zaporedju, pred stolpcem »Vrednost po soglasju z dne 26.2.2018« pa se nahaja stolpec »Prvotna vrednost v EUR«. Naročnik je torej že z umestitvijo teh stolpcev časovno predstavil sosledje dogodkov, njihovo poimenovanje pa tudi jasno, predvidljivo in stvarno prikazuje njihovo vsebino. Sklepanje, da je izbrani ponudnik podal soglasje k vrednostma, ki jih je že sam pravilno ugotovil v ponudbi, naročnik pa mu jih je tudi pravilno navedel v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018, zato temelji na razumnih dejanskih podlagah.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da se dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 ne nanaša na vrednosti iz stolpca »Vrednost v EUR po odpravi računske napake« iz tabele iz dopisa »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018.

Vlagatelj je kot zadnje še navedel, da je dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 podpisala oseba A, ki ni (bila) upravičena tega storiti, niti nima pooblastila.

Čeprav se vlagatelj pri vpogledu z dne 17. 5. 2018 ni seznanil z dokumentom »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, ki ga je zaposlena pri naročniku prejela po elektronski pošti, je Državna revizijska komisija upoštevala, da vlagatelju že od vpogleda 17. 5. 2018 ni moglo biti neznano, ali obstajajo napake v zvezi s podpisnikom dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, saj se je vlagatelj seznanil s tem dokumentom, ki ga je naročnik prejel po pošti (gl. besedilo k 5. točki zapisnika z dne 17. 5. 2018, str. 3, naslovljeni Pripombe vlagatelja zahteve za vpogled; prim. fotografije iz vloge z dne 1. 6. 2018). Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da so izpolnjeni pogoji iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da bi lahko vlagatelj z vlogo z dne 1. 6. 2018 uveljavljal novote v zvezi s podpisnikom dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Navkljub tej ugotovitvi pa Državna revizijska komisija ne more spregledati, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo navedel dejansko stanje, ki omogoča ugotovitev kršitev ZJN-3 in novote iz vloge z dne 1. 6. 2018 zato tudi ne bi bile odločilne za ugotovitev kršitve ZJN-3. Vlagatelj je namreč že v zahtevku za revizijo izpostavil odsotnost pooblastila, to navedbo pa je v dejanskem stanju obravnavane zadeve mogoče upoštevati tudi drugače, kot sta jo upoštevala izbrani ponudnik v vlogi z dne 28. 5. 2018 in naročnik v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018.


Državna revizijska komisija najprej pritrjuje vlagatelju, da izbrani ponudnik k dokumentu »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 ni predložil pooblastila, hkrati pa pritrjuje izbranemu ponudniku in naročniku, ki sta v vlogi z dne 28. 5. 2018 in dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018 navedla, da je izbrani ponudnik že v ponudbi predložil pooblastilo. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik že v ponudbi predložil pooblastilo za osebo A, in sicer pooblastilo z dne 17. 1. 2018, iz katerega izhaja, da ima oseba A določena upravičenja (tudi) v postopku oddaje javnega naročila.

Čeprav je iz dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 razvidno, da je kot podpisnik navedena oseba A, je bila oseba A navedena kot podpisnik le v formalnem smislu. Za izjavo iz dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 so namreč navedeni njeno ime in priimek ter položaj v strukturi izbranega ponudnika, okoliščine zadeve pa ne kažejo, da je tudi podpisala dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Podpis osebe A je razviden iz pooblastila z dne 21. 1. 2018, ki je prav tako predložen v ponudbi izbranega ponudnika. To pooblastilo je podelila oseba A osebi Č, pri čemer ji je podelila enaka pooblastila, kot so pooblastila, ki jih je oseba B podelila osebi A. Primerjava podpisa osebe A, ki se nahaja na pooblastilu z dne 21. 1. 2018, s podpisom, ki se nahaja na dokumentu »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, pokaže, da je podpis na dokumentu »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 primerljiv podpisom z nekaterih drugih obrazcev in izjav, ki so predložene v ponudbi. V nasprotju s trditvijo izbranega ponudnika iz vloge z dne 28. 5. 2018, da je oseba A »podpisal[a] številne dele ponudbe«, Državna revizijska komisija v ponudbi izbranega ponudnika ni uspela ugotoviti nobenega podpisa, ki bi bil v čemerkoli podoben podpisu osebe A, kot izhaja iz pooblastila z dne 21. 1. 2018, temveč so vsi podpisi drugačni. Kvečjemu je mogoče sklepati (prvi dve črki v podpisu in končno znamenje), da je oseba Č tista, ki je podpisala večino obrazcev in izjav, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, pa tudi dokument »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018. Zgolj dejstvo, da je v obrazcih, izjavah in dokumentu »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 kot podpisnik navedena oseba A, zato še ne pomeni, da je oseba A tudi dejansko podpisala te dokumente.

Čeprav je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da se že v ponudbi nahajata pooblastili z dne 17. 1. 2018 in 21. 1. 2018, sprejema tudi vlagateljevi trditvi (zahtevek za revizijo, str. 4), da »izbrani ponudnik ni predložil pooblastila« oziroma »da iz dokumentacije o oddanem javnem naročilu ne izhaja pooblastilo«. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da ni ključno samo dejstvo, da obstaja pooblastilo, temveč je ključno dejstvo, ali tako pooblastilo dokazuje obstoj upravičenj za oblikovanje izjave volje za izbranega ponudnika. Če takega upravičenja pooblastilo, ki sicer obstaja v fizični obliki, ne dokazuje, potem je jasno, da ne naročnik ne razpolaga s pooblastilom, ki bi bilo pravno relevantno za obravnavano zadevo. Zato ne more biti ključna le forma (tu, da neko pooblastilo obstaja), temveč je ključno, ali je vsebina takega pooblastila taka, da dokazuje, da ima določena oseba upravičenje za določeno ravnanje, ki pomeni izjavo volje izbranega ponudnika.

Skladno s prvim odstavkom 71. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.) zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba.

Četudi bi Državna revizijska komisija tolmačila pooblastilo z dne 17. 1. 2018 tako, da dokazuje, da je oseba B podelila osebi A tudi upravičenje za podajo soglasja za popravo računske napake, iz pooblastila z dne 17. 1. 2018 ni razvidno, da dokazuje, da je oseba B osebi A podelila upravičenje, da prenese pooblastilo na nadaljnjo osebo. Ne izbrani ponudnik ne naročnik nista zatrjevala, da pooblastilo z dne 17. 1. 2018 dokazuje tudi obstoj upravičenja za prenosa pooblastila na nadaljnjo osebo. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se pooblastilo z dne 21. 1. 2018 sklicuje na »veljavn[i] sklep o prenosu pooblastil«, kar bi kazalo na to, da še neko pooblastilo obstaja in da šele to tvori celoto s pooblastilom z dne 21. 1. 2018. Ker pa naročnik s tem sklepom o prenosu pooblastil ne razpolaga oziroma ni navedel, da z njim razpolaga, Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je smel zaključiti, da je relevantno soglasje za popravo računskih napak podala oseba, ki bi bila za to upravičena.

Državna revizijska komisija po drugi strani ugotavlja, če bi bilo treba šteti, da bi bila oseba A lahko zaradi svojega položaja v strukturi izbranega ponudnika že sama upravičena pooblastiti osebo Č, tega ne izbrani ponudnik ne naročnik nista uveljavljala. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da ne izbrani ponudnik ne naročnik sicer nista uveljavljala, da bi bila oseba Č zaradi svojega položaja v strukturi izbranega ponudnika že po zakonu upravičena podati pravno relevantno soglasje za popravo računskih napak.

Razrešitev posameznih vprašanj bi bila v obravnavani zadevi toliko bolj pomembna, saj je pooblastilo z dne 21. 1. 2018, ki ga je podelila oseba A osebi Č, časovno omejeno, in sicer za »čas od 24.01.2018 do 28.02.2018«, dokument »Soglasje k popravku računskih napak«, pa je bil podpisan izven tega obdobja – namreč šele 10. 5. 2018.

Naročnik se je v dokumentu »Odločitev o revizijskem zahtevku« z dne 30. 5. 2018 skliceval na zadevo št. 018-195/2017, ki naj bi utemeljevala zaključek, da izbranemu ponudniku ne bi bilo treba podpisati dokumenta »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018, saj da v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 ni zahteval, da bi ga moral izbrani ponudnik podpisati. Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevo št. 018-195/2017 že zato, ker se slednja ni nanašala na soglasje za popravo računskih napak, poleg tega pa je šlo za vprašanje podpisovanja dokumentacije (čeprav obrazcev predračuna in ponudbe), ki jo je ponudnik moral predložiti do poteka roka za predložitev ponudb in je bila torej ponudbena dokumentacija kot celota predložena do ene časovne točke, tj. roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik v dopisu »Poziv na soglasje k odpravi računske napake« z dne 9. 5. 2018 jasno pozval izbranega ponudnika, da poda pisno soglasje za popravo računskih napak, pojem soglasje pa pri popravi računskih napak že po naravi stvari pomeni izjavo volje o strinjanju gospodarskega subjekta, da se napačen znesek popravi v pravega. Izjavo volje lahko gospodarski subjekt, ki je pravna oseba, kot je izbrani ponudnik, poda le po upravičenih osebah. Kar pomeni, da se strinjanje izkaže z izjavo volje, pisno soglasje pa v teh okoliščinah pomeni na način, da bo volja upravičene osebe ugotovljiva. To se doseže npr. s podpisom izjave, s katero upravičena oseba izrazi strinjanje, da vrednosti, kot jih je popravil naročnik, sprejema kot pravilne.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi s prejetim dokumentom »Soglasje k popravku računskih napak« z dne 10. 5. 2018 (podpisniki in pooblastilo) ni mogla zaključiti, da je naročnik ob sprejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti smel še naprej sklepati, da pri izbranem ponudniku obstaja pravno upoštevno (pisno) soglasje za popravo računskih napak.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, kršil prvo poved iz sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, saj ni razpolagal s pisnim soglasjem izbranega ponudnika za popravo napačne vrednosti v pravilno vrednost. Že ta ugotovitev tako zadošča, da je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14. 5. 2018. Ob taki ugotovitvi Državni revizijski komisiji ni bilo treba ugotavljati, ali bi bili izpolnjeni pogoji iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da bi vlagatelj v vlogi z dne 1. 6. 2018 lahko uspešno uveljavljal novote v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika zaradi pooblastil, saj odgovor na ta vprašanja ne bi v ničemer vplival na sprejeto odločitev o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju, da naročniku naloži predložitev odzivnega poročila, saj bo mogoče ugotoviti, kako je naročnik ravnal po prejemu tega sklepa, že na podlagi spremljanja objav na portalu javnih naročil (deseti odstavek 90. člena ZJN-3).

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.501,36 eurov, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 26. 6. 2018

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
 Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, 1000 Ljubljana,
 A1 Slovenija, d. d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana,
 Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.