018-088/2018 Občina Mozirje

Številka: 018-088/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija plazu Pokopališče Mozirje« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GP FAJDIGA, prevozništvo in gradbeništvo, d.o.o., Skorno pri Šoštanju 63B, 3325 Šoštanj, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo zoper odločitev št. JN 430-0003/2018 z dne 12. 4. 2018 se zavrže.

2. Zahtevek za revizijo zoper odločitev št. JN 430-0003/2018 z dne 20. 4. 2018, sprejeto na podlagi odločitve št. JN 430-0003/2018 z dne 19. 4. 2018, se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka, št. JN 430-0003/2018 z dne 2. 3. 2018, izvaja postopek oddaje javnega naročila »Sanacija plazu Pokopališče Mozirje«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 15. 3. 2018 pod št. objave JN001596/2018- B01.

Dne 12. 4. 2018 je naročnik sprejel Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, št. JN 430-0003/2018, s katero je javno naročilo oddal ponudniku PAVČNIK d.o.o., Partizanska cesta 59, 1431 Dol pri Hrastniku.

Dne 19. 4. 2018 je naročnik sprejel Spremembo odločitve, št. JN 430-0003/2018, s katero je svojo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 12. 4. 2018 razveljavil. V obrazložitvi je navedel, da bo sprejel novo odločitev, s katero bo nadomestil prejšnjo.

Dne 20. 4. 2018 pa je naročnik sprejel Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, št. JN 430-0003/2018, s katero je vse prejete ponudbe zavrnil ter navedel, da bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila z bistveno spremenjenimi okoliščinami. Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je bil naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila s strani tehničnega nadzora in projektanta obveščen, da se je stanje na terenu, kjer se bodo predmetna dela izvajala, poslabšalo do te mere, da predmet javnega naročila več ne izpolnjuje v celoti zahtev oz. dejansko nastalih potreb naročnika. Zaradi spremenjenih okoliščin v popisih del tako niso zajeta vsa potrebna dela in rešitve za celovito, uspešno in gospodarno izvedbo javnega naročila. Predmetno javno naročilo v obsegu in na način, kot je bilo določeno s tehničnimi specifikacijami, ne izpolnjuje več naročnikovih potreb in pričakovanj za uspešno, učinkovito in trajno rešitev nastale situacije.

Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 13. 4. 2018 pod št. objave JN001596/2018-ODL01. Sprememba odločitve je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 19. 4. 2018 pod št. objave JN001596/2018-ODL01P1. Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pa je bila vsem ponudnikom osebno vročena dne 24. 4. 2018, dne 26. 4. 2018 pa je bila objavljena tudi na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001596/2018-ODL02. Vse navedene odločitve se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenimi dnevi objave na Portalu javnih naročil štejejo za vročene ponudnikom.

Zoper naročnikovo Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila ter Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (sprejeto na podlagi Spremembe odločitve) je vlagatelj dne 25. 4. 2018 vložil Zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, predmetne odločitve razveljavi ter vlagatelju povrne stroške sestave revizijskega zahtevka po priloženem stroškovniku.

Glede Odločitve v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bilo v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v popis del potrebno vpisati cene na enoto ter nato izvesti še rekapitualcijo (skupna vrednost ponudbe), izbrani ponudnik pa je v rekapitulacijo popisa del samovoljno vnesel še postavko »popust«, s čimer je ravnal v nasprotju z določilom 11.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, poleg tega pa navedenega popusta ni upošteval pri določanju cen na enoto, niti pri vpisu ponudbene cene v obrazec ponudba (OBR-1). Vlagatelj dalje navaja, da naj bi naročnik pri pregledovanju in ocenjevanju prejetih ponudb ugotovil, da je izbrani ponudnik storil napako pri prepisu ponudbene cene iz popisa del v obrazec ponudba (OBR-1), in ker naj bi ugotovil, da je ponudbena cena, navedena v rekapitulaciji popisa del, pravilna, je v postopku ocenjevanja ponudb upošteval to ceno, s tem pa je ravnal v nasprotju z določilom 11.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj pripisa izbranega ponudnika o popustu ne bi smel upoštevati. Popis del, ki je bil sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, postavke »popust« namreč ne predvideva. Vlagatelj navaja, da v konkretnem primeru tudi ne gre za očitno (računsko) napako, tudi sicer pa naročnik izbranega ponudnika ni pozval k podaji soglasja za popravo računske napake. Po mnenju vlagatelja v obrazcu ponudba (OBR-1) ni zapisana napačna ponudbena cena, kot je to ugotavljal naročnik, temveč gre za pravo voljo izbranega ponudnika, zapis popusta v popisu del pa je zgolj njegov manever, ki mu je naročnik sledil v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja in načelom enakopravne obravnave vseh ponudnikov ter tudi v nasprotju z lastno dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Glede Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (sprejete na podlagi Spremembe odločitve), vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da peti odstavek 90. člena ZJN-3 ne predvideva in ne omogoča, da bi naročnik po že sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila zavrnil vse ponudbe, šesti odstavek 90. člena ZJN-3 pa omogoča zgolj spremembo odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj dalje navaja, da razlogi za zavrnitev vseh ponudb v konkretnem primeru ne obstojijo in so navidezni ter so plod kršitve načela enake obravnave in transparentnosti javnega naročila. Naročnik je sicer očitno ugotovil, da je bila prvotna odločitev o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku nezakonita, a je pri tem zlorabil prosti preudarek za zaključitev postopka brez izbire najugodnejše ponudbe z namenom, da vlagatelj ne bo izbran za izvedbo predmeta javnega naročila. V konkretnem primeru je namreč informacija, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, da naj bi tehnični nadzor in projektant naročnika obvestila o spremembi stanja na terenu, neresnična in neizkazana, razlogi za zavrnitev vseh ponudb niso jasni in nedvoumni, odločitev pa je neobrazložena. Zaradi navedenega vlagatelju ni zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Poleg tega je naročnik s svojim ravnanjem vlagatelju omejil svoboden vstop na trg in svobodno nastopanje na trgu ter je kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 5. 2018 svoj zahtevek za revizijo dopolnil. Pojasnjuje, da je dne 4. 5. 2018 opravil vpogled v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, kjer mu je bil izročen dokument, št. JN 430-0003/2018-1 z dne 19. 4. 2018, z nazivom »PLAZ POKOPALIŠČE MOZIRJE«. V tem dokumentu je navedeno, da so potrebna sledeča dodatna dela za celovito sanacijo območja pokopališča: (1) sanacija makadamskega dela zemljišča nad obstoječo kamnito zložbo; (2) sanacija poti med makadamskim parkiriščem in pokopališčem ter (3) sanacija betonske škarpe in ograje. Temu dokumentu so priložene tudi fotografije s portala www.geoprostor.net z datumom izpisa fotografij dne 25. 4. 2018, tj. po sprejemu predmetnega dokumenta ter po sprejemu Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb z dne 20. 4. 2018, kar jasno nakazuje, da je bil predmetni dokument kreiran naknadno, tj. za potrebe ustvaritve podlage za utemeljitev Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Glede prvega sklopa dodatnih del, ki so navedena v spornem dokumentu, vlagatelj navaja, da so ta predmet drugega, že izvedenega projekta, trditve o izrazitem lomnem robu so neutemeljene, posed pa je posledica dvonivojskega nasutja. Glede drugega sklopa dodatnih del, vlagatelj navaja, da ta dela zagotovo ne bi presegla 10% nepredvidenih del, kar je že zajeto v predmetnem javnem naročilu. Glede tretjega sklopa dodatnih del, vlagatelj navaja, da le-ta niso predmet konkretnega javnega naročila, saj je predmet javnega naročila sanacija zahodnega dela pokopališča, prav tako pa so razpoke stare več let, porušena ograja pa nikakor ni posledica plazu, ampak prej vandalizma. Vlagatelj poudarja, da je predmet javnega naročila stabilizacija pobočja, ki je na zahodni strani pokopališča, vse, kar je navedeno v spornem dokumentu, pa ni posledica plazenja zahodnega pobočja, ampak so to poškodbe, ki so obstajale že pred izdelavo projekta stabilizacije zahodnega pobočja. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za okoliščine, ki jih navaja odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, tj. da se je stanje na terenu, kjer se bodo predmetna dela izvajala, poslabšalo do te mere, da predmet javnega naročila več ne izpolnjuje v celoti zahtev oz. dejansko nastalih potreb naročnika, oziroma to pomeni, da je naročnik v odločitvi navajal navidezne in neresnične razloge. Vlagatelj prav tako tudi poudarja, da nikjer ne obstaja verodostojni zapis projektanta, ki naj bi bil podlaga za razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je s Sklepom, št. JN 430-0003/2018 z dne 9. 5. 2018, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Glede vlagateljevega zahtevka za revizijo zoper Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik navaja, da je to odločitev sam, na lastno pobudo, razveljavil dne 19. 4. 2018, zato je zahteva vlagatelja po razveljavitvi te odločitve neutemeljena, saj jo naročnik ne more znova razveljaviti. V nadaljevanju naročnik še pojasnjuje, da v primeru zapisa ponudbene cene izbranega ponudnika ne gre za računsko napako, ampak za napako pri prepisu ponudbene cene iz popisa del v obrazec ponudbe.

Glede vlagateljevega zahtevka za revizijo zoper Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (sprejeto na podlagi Spremembe odločitve), naročnik navaja, da iz navedene odločitve jasno in nedvoumno izhaja razlog, zaradi katerega je naročnik zavrnil vse ponudbe, in ta je enak za vse ponudnike, ki so sodelovali v postopku oddaje javnega naročila. Očitek vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo obravnaval neenakopravno, je neizkazan. Naročnik meni, da je obrazložitev dovolj jasna in obsežna ter da so bili vsi ponudniki seznanjeni z zadostnimi informacijami, vlagatelju pa je bila predana tudi dokumentacija z opisom potreb, na podlagi katerih je naročnik sprejel svojo odločitev. Prav tako je bila odločitev sprejeta transparentno, kar pomeni, da so bili vsi ponudniki na enak način in pregledno seznanjeni z odločitvijo naročnika. Naročnik poudarja, da se ni poslužil »kreiranja navideznih razlogov« za zavrnitev vseh ponudb, kot mu to očita vlagatelj. Pojasnjuje, katere so njegove dodatne potrebe, ki v predmetno javno naročilo niso bile vključene, in sicer: (1) sanacija makadamskega dela zemljišča nad obstoječo kamnito zložbo; (2) sanacija poti med makadamskim parkiriščem in pokopališčem ter (3) sanacija betonske škarpe in ograje. Navedenega stanja in okoliščin na terenu naročnik ni mogel naknadno kreirati samo zato, da bi ustvaril pravno podlago za utemeljitev Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Prav tako navedba datuma tiskanja iz aplikacije Prostorski informacijski sistem občin ne spreminja obstoječega stanja v naravi. Stanje in okoliščine v naravi so že obstajale pred sprejemom odločitve o tiskanju fotografij. Naročnik je mnenja, da ponudnik ne more biti tisti, ki določa, kaj so njegove potrebe, in v imenu naročnika presoja, ali je določena dela potrebno izvesti ter na kakšen način. Prav tako ponudnik ne more določati, da posamezna dela v projekt ni treba vključiti, ker bi se le-ta lahko izvedla v okviru nepredvidenih del. Naročnik poudarja, da nobena dela niso preprosto izmišljena, temveč v naravi obstoječa in potrebna za celovito sanacijo pokopališča. Zaradi spremenjenih okoliščin in poslabšanja stanja na terenu, zgolj dela na zahodnem delu pokopališča ne bi zadostovala za celovito sanacijo območja in odpravo vseh posledic, nastalih zaradi premikov zemljine. Ocena vlagatelja, da potrebna dela niso posledica plazenja zahodnega pobočja, je strokovno neosnovana in povsem subjektivna. V danem primeru se je naročnik odločil, da zaradi sprememb na terenu k sanaciji plazu pristopi celovito, znova preuči tehnične specifikacije, jih dopolni in ustrezno spremeni tako, da zagotovi celovito izvedbo javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 16. 5. 2018 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je 18. 5. 2018 prejela vlagateljevo Opredelitev do navedb naročnika, iz katere izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). Skladno s prvim odstavkom 26. oz. 31. člena ZPVPJN (predhodni preizkus zahtevka za revizijo) morata naročnik oz. Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali: (1) je bil vložen pravočasno; (2) vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona; (3) ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona; (4) ne obstajajo omejitve iz 16. člena tega zakona ter (5) je dopusten.

V obravnavani zadevi je naročnik Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal ponudniku PAVČNIK d.o.o., sprejel dne 12. 4. 2018, dne 19. 4. 2018 pa je naročnik sprejel Spremembo odločitve, s katero je izpodbijano odločitev z dne 12. 4. 2018 razveljavil. Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 13. 4. 2018, Sprememba odločitve je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 19. 4. 2018, vlagatelj pa je zahtevek za revizijo zoper Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila vložil dne 25. 4. 2018.

Upoštevaje zgoraj navedeno, vlagatelj torej izpodbija Odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, ki pa je bila že pred vlagateljevo vložitvijo revizijskega zahtevka razveljavljena, s čimer je bil vlagatelj pred vložitvijo revizijskega zahtevka tudi seznanjen. Z drugimi besedami to pomeni, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom zahteva pravno varstvo v zvezi z neobstoječo odločitvijo. Takšen zahtevek za revizijo je po oceni Državne revizijske komisije nedopusten (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), zato ga je bilo potrebno na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN zavreči.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Med vlagateljem in naročnikom je spor o zakonitosti naročnikove Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (sprejete na podlagi Spremembe odločitve). Vlagatelj navaja, da je naročnikova odločitev neobrazložena, razlogi za zavrnitev vseh ponudb pa so navidezni.

Državna revizijska komisija je uvodoma presojala vlagateljevo revizijsko navedbo, da peti oz. šesti odstavek 90. člena ZJN-3 naročniku ne omogočata, da bi po že sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila zavrnil vse ponudbe. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je ta vlagateljev očitek neutemeljen.

Šesti odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, pri čemer novo odločitev sprejme upoštevaje določbe tega člena. Iz zakonske dikcije: »naročnik… svojo odločitev spremeni in sprejme novo« izhaja, da mora naročnik pri uporabi pooblastila iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 sprejeti dve odločitvi, in sicer: (1) odločitev o razveljavitvi že sprejete odločitve o oddaji javnega naročila in (2) novo odločitev o zaključku postopka javnega naročanja, pri čemer zakon ne zahteva, da naročnik ti dve odločitvi sprejme istočasno. Če želi torej naročnik svojo (predhodno) odločitev o oddaji naročila spremeniti, jo mora najprej razveljaviti, saj bi v nasprotnem primeru s sprejemom nove odločitve obstajali dve odločitvi o oddaji naročila. Ker z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila naročnikova odločitev o oddaji naročila (pravno) ne obstaja več, mora naročnik sprejeti novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo odločitev. Slednje je potrebno razumeti kot meritorno odločitev, ki predstavlja zaključek postopka oddaje javnega naročila, sem pa v skladu s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 sodi tudi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe glede (ne)obrazloženosti Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

ZJN-3 sicer ne določa kriterijev za ugotavljanje ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o (ne)oddaji javnega naročila, vendar pa je slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (prim. odločitve v zadevah, št. 018-096/2016, 018-163/2016, 018-019/2017, 018-258/2017, 018-265/2017 itd.), je namen odločitve o oddaji javnega naročila in torej tudi odločitve o zavrnitvi vseh ponudb iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. V tem okviru se za obrazložitev ne zahteva, da bi bila vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da je ponudnikom omogočena seznanitev z utemeljitvijo odločitve in preverba zakonitosti le-te, s čemer je na eni strani ponudnikom dana možnost zaščite svojih pravic in pravnih interesov, na drugi strani pa je organu pravnega varstva omogočena presoja zakonitosti takšne odločitve (v kolikor je zahtevana).

V obravnavani zadevi Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da naročnikova Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ni obrazložena oziroma ni jasno obrazložena, ne more slediti. Naročnik je namreč pojasnil, katere ponudbe je prejel, navedel je razlog za zavrnitev vseh ponudb ter o svoji odločitvi preko Portala javnih naročil obvestil vse sodelujoče ponudnike. Glede razloga za zavrnitev vseh ponudb je naročnik navedel, da je se je zaradi spremenjenih okoliščin predmet javnega naročila spremenil do te mere, da ga naročnik v obsegu, kot je bil sprva predviden s tehničnimi specifikacijami, ne potrebuje več. Pojasnil je še, da je bil po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila s strani tehničnega nadzora in projektanta obveščen, da se je stanje na terenu, kjer se bodo predmetna dela izvajala, poslabšalo do te mere, da predmet javnega naročila več ne izpolnjuje v celoti zahtev oz. dejansko nastalih potreb naročnika, ter da zaradi spremenjenih okoliščin v popisih del niso zajeta vsa potrebna dela in rešitve za celovito, uspešno in gospodarno izvedbo javnega naročila. Po mnenju Državne revizijske komisije je navedena obrazložitev dovolj jasna in določna do te mere, da ponudnikom in Državni revizijski komisiji omogoča preverbo njene zakonitosti. Iz obrazložitve odločitve je namreč mogoče razumeti, da je naročnik svojo odločitev sprejel zaradi prvotno neustrezno določenega obsega predmeta javnega naročila. Glede na navedeno je vlagatelj imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal diskriminatorno, in v zahtevku za revizijo predstaviti in utemeljiti razloge za zatrjevano diskriminatornost. Ob zapisanem naročniku tudi ni mogoče očitati, da je vodil postopek netransparentno, posledično pa so tudi navedbe vlagatelja, da mu je naročnik omejeval pravico do učinkovitega pravnega varstva, neutemeljene.

Dalje je Državna revizijska komisija obravnavala še vlagateljeve revizijske navedbe glede navideznosti razlogov za zavrnitev vseh ponudb.

Oddaja naročila v izvedbo ni edini možni zaključek postopka oddaje javnega naročila. ZJN-3 ne določa oz. naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, temveč ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe zavrne (prva alineja tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), bodisi na strani naročnika, ko iz razlogov na njegovi strani ne odda javnega naročila. Peti odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (na primer v zadevah C-27/98, točke 23, 25 in 33 ter C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejše ponudbe – celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake – vendar pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36). Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb v revizijskem postopku tako obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Državna revizijska komisija ne more slediti revizijskim navedbam, da je naročnikov razlog za zavrnitev vseh ponudb navidezen, in da ga je naročnik navedel le z namenom neenakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da je tekom predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotovil, da v popisu del niso zajeta vsa potrebna dela ter da je posledično neustrezno opredelil obseg predmeta javnega naročila. Ta razlog je v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo še dodatno konkretiziral, in sicer je pojasnil, da dodatna dela, ki v predmetno javno naročilo niso bile vključena, zajemajo: (1) sanacijo makadamskega dela zemljišča nad obstoječo kamnito zložbo; (2) sanacijo poti med makadamskim parkiriščem in pokopališčem ter (3) sanacijo betonske škarpe in ograje. Iz slednjega je razvidno, da se je naročnik odločil razširiti predmet javnega naročila in sanirati tudi poškodbe na preostalih delih pokopališča (in ne zgolj stabilizirati zahodnega pobočja pokopališča), ta razlog za zavrnitev vseh ponudb pa po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče opredeliti kot navidezen. Navedeno ugotovitev dodatno potrjuje tudi dejstvo, da iz vlagateljeve dopolnitve zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj potrebnosti izvedbe (določenega sklopa) zgoraj opredeljenih del niti ne prereka, temveč zgolj zatrjuje, da teh del ni mogoče vključiti v predmet javnega naročila, ker sporne poškodbe niso posledica plazenja zahodnega pobočja pokopališča, ampak gre za poškodbe, ki so obstajale že pred izdelavo projekta stabilizacije zahodnega pobočja. V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je identifikacija potreb v domeni naročnika in ne v domeni ponudnikov. Naročnik je pri oblikovanju predmeta javnega naročila samostojen, saj je on tisti, ki (najbolj) pozna svoje delovanje, svoje objektivne potrebe in specifične zahteve, obenem pa je odgovoren za svoje delovanje oziroma izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen. Pri tem ga pravila javnega naročanja zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in omogoči njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3) in v obsegu, ki je potreben in sorazmeren s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3).

Naročnik je tako z Odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb, vse ponudnike postavil v enak položaj, tj. v položaj, v katerem javno naročilo zaradi neustrezno opredeljenega obsega del, ki je predmet javnega naročila, ni bilo dodeljeno nobenemu izmed njih, in v katerem se bodo vsi zainteresirani ponudniki v morebitnem novem postopku lahko ponovno potegovali za dodelitev javnega naročila.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati očitanih kršitev in s tem povezanih nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri izdaji Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb (v povezavi s predhodno sprejeto Spremembo odločitve), zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 6. 2018



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje
- Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o.p., d.o.o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.