018-087/2018 DARS d.d.,

Številka: 018-087/2018-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE Z DELEŽEM IZ OVE IN/ALI SPTE Z VISOKIM IZKORISTKOM« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ECE d.o.o., Vrunčeva ulica 2A, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba NEFFAT o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. 1. 2018 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 29. 1. 2018, pod št. objave JN000499/2018-B01, ter dne 30. 1. 2018 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2018/S 020-041191. Naročnik oddaja javno naročilo po odprtem postopku.

Naročnik je dne 10. 4. 2018 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000499/2018-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, s katerim je naročilo oddal ponudniku GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, Krško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo (po merilih sicer najugodnejšo) pa označil za nedopustno in jo izločil iz postopka. Naročnik je pri tem navedel, da je vlagatelj v ponudbi predložil kopijo bančne garancije za resnost ponudbe in ne originala, original (identičen kopiji iz ponudbe) pa je predložil na samem odpiranju ponudb, kar je nedopustno. Predložena bančna garancija naj bi bila neustrezna tudi po vsebini, in sicer v delu, ki se nanaša na predložitev listin k zahtevi za plačilo: v 2. alineji predložene bančne garancije je namreč v nasprotju z vzorcem garancije iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila navedeno, da mora naročnik predložiti »izjavo Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje«. Naročnik pojasnjuje, da takšne izjave ne more pridobiti, saj to velja le za proračunske uporabnike. Bančne garancije torej ne bi mogel unovčiti, obveznosti banke po izdani garanciji pa prenehajo v primeru nepopolne predložitve dokumentov, ki se v garanciji zahtevajo.

Vlagatelj je dne 19. 4. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Navaja, da je še pred potekom roka za oddajo ponudb (28. 2. 2018 ob 9.00) ugotovil, da je prišlo do pomote in da ponudbi ni predložil zahtevanega originala bančne garancije za resnost ponudbe, zato je A. (zaposlena pri vlagatelju) naročnika (oz. B., zaposlenega pri naročniku in člana strokovne komisije za izvedbo javnega naročila) dne 28. 2. 2018 ob 8.15 po telefonu seznanila, da je prišlo do napake ter prosila za usmeritve oz. predlagala, da bi še istega dne do 9.00 original bančno garancijo prinesla k naročniku. Vendar pa ji je B. predlagal, naj original bančno garancijo za resnost ponudbe prinese kar na odpiranje ponudb dne 28. 2. 2018 ob 11.00. Vlagatelj zatrjuje, da ga je naročnik očitno namenoma zavedel, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter namenoma ustvaril okoliščine, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba izločena. Dodaja še, da bi vlagatelj tudi z bančno garancijo, predloženo v ponudbi, lahko dosegel namen, ki ga zasleduje takšen instrument zavarovanja ponudbe. Sama oznaka »kopija« na bančni garanciji ima poslovni pomen in učinek samo za banko, ki je bančno garancijo izdala, ne more pa vplivati na samo garancijo in zavarovanje resnosti ponudbe. Naročnik bi moral pomanjkljivost zato označiti kot nepopolnost ponudbe, ki jo je dopustno odpravljati, ter vlagatelja pozvati na dopolnitev ponudbe. V zvezi z navedbo listine, ki jo je treba predložiti zahtevi za izplačilo, vlagatelj pojasnjuje, da je pri navedbi tega pogoja prišlo do očitne pomote, saj je naročnik gospodarska družba in ni proračunski uporabnik, zato je popolnoma jasno, da izjave Uprave RS za javna plačila ne more pridobiti. Posledično bi moral naročnik zahtevati pojasnilo ali popravek, še posebej zato, ker je tako ravnal v primeru ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj izpostavlja še pomanjkljivo obrazloženost izpodbijane odločitve v delu, ki se nanaša na odpravo (očitne) napake v ponudbi izbranega ponudnika (naročnik naj ne bi pojasnil, ali je odprava računske napake nedopustno vplivala na razvrstitev ponudbe), ter na dejstvo, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na soglasje k odpravi očitne računske napake ter na predložitev manjkajoče dokumentacije, vlagatelja pa po drugi strani na predložitev originala po vsebini ustrezne bančne garancije ni pozval, čeprav bi ga moral – celo nasprotno, vlagatelja je še zavedel.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 4. 5. 2018. Meni, da vlagatelj svojih navedb o ravnanju naročnika (tj. o telefonskih usmeritvah) ni dokazal, ter da je naročnik ravnal pravilno, zakonito in v skladu s prakso že sprejetih odločitev Državne revizijske komisije.

Naročnik je dne 16. 5. 2018 sprejel sklep, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Zavrača vse navedbe vlagatelja in povzema svoje prejšnje navedbe, s čimer utemeljuje, da predložene kopije garancije sploh ni mogoče unovčiti. Dodaja, da na samem odpiranju ponudb ni pregledoval in ocenjeval na odpiranju predložene garancije, niti se ni opredelil do načina predložitve garancije, ampak je garancijo zgolj shranil v spis in o predložitvi v zapisnik o odpiranju ponudb napravil zabeležko. V postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb je ugotovil, da gre v primeru obeh garancij za isti dokument (kopijo in original), vendar pojasnjuje, da se do navedb vlagatelja v zvezi z domnevnim zavajanjem ne bo opredelil, saj vprašanje predložitve kopije niti ni bistveno, glede na to, da je predložena bančna garancija bistveno odstopala od vzorca v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Kljub temu dodaja, da (kot naročnik) ne more odgovarjati za informacije, (tudi v kolikor bi bile) pridobljene na kakršenkoli drug (neformalen) način. Upoštevaje potek javnega odpiranja ponudb in tam predstavljene podatke iz ponudb sodelujočih ponudnikov meni, da bi se vlagatelj lahko opredelil do poprave očitne napake v ponudbi izbranega ponudnika, ter da v tem delu ni mogoče očitati pomanjkljivosti obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik še obširno pojasnjuje potek odprave očitne napake v ponudbi izbranega ponudnika in kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja o nedopustnosti odprave te napake. Vlagatelj je sklep naročnika prejel dne 4. 6. 2018.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 5. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 6. 2018 opredelil do navedb naročnika. V celoti zanika vse navedbe naročnika in vztraja pri revizijskem zahtevku. Dodaja, da bi v konkretnem primeru naročnik z original bančno garancijo (ki jo je predložil po zavajanju naročnika šele na samem odpiranju ponudb) lahko dosegel namen, ki ga zasleduje takšen instrument zavarovanja ponudbe. Obe predloženi garanciji sta bili enaki in izdelani po vzorcu, ki ga je pripravil naročnik. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je bil v bančni garanciji naveden dodaten pogoj, saj je jasno, da naročnik kot gospodarska družba ni proračunski uporabnik in da zato sploh ne potrebuje izjave Uprave RS za javna plačila. Takšen pogoj je torej v konkretnem primeru povsem nerelevanten. Vlagatelj še opozarja, da se naročnik ni želel opredeliti do revizijskih navedb v zvezi z zavajanjem naročnika.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi neustrezne bančne garancije za resnost ponudbe, kot je bila zahtevana z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (razdelek »Zahtevana finančna zavarovanja« točke II.3. v »NAVODIL[IH] PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE«):
»Ponudnik kot zavarovanje za resnost ponudbe v predmetnem javnem naročilu predloži bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici. V primeru predložitve zavarovanja pri zavarovalnici določbe, ki se v tej razpisni dokumentaciji nanašajo na bančne garancije, smiselno veljajo tudi za zavarovanje pri zavarovalnici (kvaliteta zavarovanja mora biti po vsebini ekvivalentna bančni garanciji).
Vrednost garancije za resnost ponudbe skupaj za predmetno javno naročilo znaša 10.000,00 EUR.
Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora biti predloženo v originalu in v veljavi najmanj vključno do 4.6.2018.
Vsebina garancije mora biti skladna z vzorcem garancije iz te razpisne dokumentacije. Po vsebini ne sme bistveno odstopati od vzorca garancije iz razpisne dokumentacije in ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in izdajateljem garancije.
Vsako ponudbo, ki ne vsebuje po vsebini sprejemljive garancije za resnost ponudbe, bo naročnik zavrnil kot nedopustno. […]«

V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je bil pod točko V.1. vsebovan tudi »VZOREC: GARANCIJA ZA RESNOST PONUDBE po EPGP-758«.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015.; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe je potrebno izhajati iz drugega odstavka 93. člena ZJN-3, ki določa, da je finančno zavarovanje, kadar ga naročnik zahteva, del ponudbene dokumentacije. Na njegovi podlagi lahko naročnik določi pogoje in načine zavarovanja resnosti ponudbe, dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi. Če naročnik zahteva pogoje in načine zavarovanja, morajo biti ti pogoji in načini sorazmerni z javnim naročilom. Kadar naročnik določi zahtevo za predložitev finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, mora upoštevati pravila iz Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/2016), ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZJN-3.

Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe banke D., z označbo »KOPIJA 1/2 št. S142/16-OSG/CE«, ki vsebuje naslednjo navedbo:
»LISTINE, KI JIH JE POTREBNO POLEG IZJAVE TREBA PREDLOŽITI ZAHTEVI ZA PLAČILO IN SE IZRECNO ZAHTEVAJO V SPODNJEM BESEDILU«:
1. originalni zahtevek upravičenca za unovčenje bančne garancije,
2. predloženo izjavo Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje in
3. original bančno garancijo št. S142/16-OSG/CE.«

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj po poteku roka za prejem ponudb naročniku dostavil še en izvod te bančne garancije za resnost ponudbe, z oznako »ORIGINAL št. S142/16-OSG/CE«.

Skladno z načelom hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) si mora Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva prizadevati, da se ta postopek vodi hitro, vendar tako, da se pravilno ugotovi dejansko stanje glede vseh očitanih kršitev, ki bistveno vplivajo ali bi lahko bistveno vplivale na oddajo javnega naročila, ter izda zakonita odločitev. Upoštevaje predstavljeno načelo se Državna revizijska komisija ne opredeljuje posebej do navedb vlagatelja o zavajajočih usmeritvah naročnika glede predložitve originala bančne garancije za resnost ponudbe, saj v obravnavanem primeru razjasnitev dejanskih okoliščin komunikacije vlagatelja in naročnika pred potekom roka za oddajo ponudb (ki bi lahko terjala izvedbo določenih dokazov – npr. zaslišanje vpletenih) ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v obravnavani zadevi, in sicer iz razlogov, predstavljenih v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi med strankama namreč ni sporno, da naročnik v primeru, ko bi želel unovčiti bančno garancijo, ne bi mogel pridobiti in zahtevi za plačilo predložiti v bančni garanciji zahtevane izjave Uprave RS za javna plačila, saj ni proračunski uporabnik. Da naročnik ne spada med neposredne ali posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, izhaja tudi iz vpogleda v javno dostopni register proračunskih uporabnikov (https://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=316), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za finance (Uprava Republike Slovenije za javna plačila), na podlagi Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 46/2003).

Upoštevaje navedeno zato (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja v vlogi z dne 7. 6. 2018) ni mogoče ugotoviti, da je predložena bančna garancija skladna z zahtevami naročnika oz. z vzorcem bančne garancije iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je bilo pod razdelkom »LISTINE, KI JIH JE POTREBNO POLEG IZJAVE TREBA PREDLOŽITI ZAHTEVI ZA PLAČILO IN SE IZRECNO ZAHTEVAJO V SPODNJEM BESEDILU« navedeno: »NOBENA«. Kot že izhaja iz te obrazložitve, so morali namreč ponudniki v obravnavanem primeru predložiti garancijo, skladno z vzorcem, ki ga je pripravil naročnik, naročnik pa je izrecno prepovedal navedbo dodatnih pogojev za izplačilo ipd. ter hkrati napovedal, da bo kot nedopustno zavrnil ponudbo, ki ne vsebuje po vsebini sprejemljive garancije za resnost ponudbe. Upoštevaje vse navedeno zato ni mogoče ugotoviti, da je predviden način unovčitve predložene bančne garancije skladen z načinom, ki ga je izrecno zahteval naročnik – torej brez predložitve dodatnih listin zahtevi za izplačilo.

Vendar pa vlagatelj (v zahtevku za revizijo) meni, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev oz. popravo ponudbe v tem delu, pri čemer se sklicuje na peti odstavek 89. člena ZJN-3, skladno s katerim lahko naročnik v primeru, če pri preverjanju ugotovi, da so informacije ali dokumenti, ki jih je moral predložiti ponudnik, nepopolni ali napačni oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudnik predloži manjkajoče dokumente ali dopolni, popravi ali pojasni informacije ali dokumentacijo pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. ZJN-3 pri tem določa dve omejitvi, in sicer da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le v primerih, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanašajo izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Pri tem mora naročnik upoštevati elemente ponudbe, ki se (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ne smejo dopolnjevati ali popravljati ter so določeni v šestem odstavku 89. člena ZJN-3.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-183/2015, 018-149/2016, 018-196/2016 in 018-062/2017), je namen finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ta, da ga naročnik unovči v primeru, če ponudnik umakne svojo ponudbo po preteku roka za predložitev ponudb. Iz določbe tretjega odstavka 88. člena ZJN-3 je razvidno, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja poseben del ponudbe, ki se ne nanaša na izkazovanje ponudnikove ustreznosti oz. usposobljenosti za izvedbo naročila in ki tudi ni povezan s tehničnimi specifikacijami ponudbe, ceno ali drugimi elementi, ki vplivajo na razvrstitev ponudb, je pa tesno povezan s samo ponudbo in je namenjen resnosti izkazovanja ponudbene volje. Naročniku prejeto zavarovanje za resnost ponudbe zagotavlja, da po razkritju ponudbenih cen in ostalih elementov meril na javnem odpiranju ponudb ne pride do dogovarjanj med ponudniki oz. do takšnih ravnanj, ko bi najugodnejši ponudniki umaknili svoje ponudbe v korist manj ugodnemu (dražjemu) ponudniku oz. ko z naročnikom ne bi več hoteli sodelovati v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Glede na jasen namen in vlogo zavarovanja za resnost ponudbe je zato treba zavzeti stališče, da gre za tisti del ponudbe, katerega pomanjkljivosti, ki vplivajo na zmožnost unovčenja garancije v obsegu, kot ga je zahteval naročnik, praviloma ni mogoče odpravljati s spreminjanjem ali dopolnjevanjem neustreznega zavarovanja ali s predložitvijo manjkajočega zavarovanja. V nasprotnem primeru bi bili namreč naročniki izpostavljeni zlorabam, saj bi ponudniki lahko namenoma predložili neustrezno zavarovanje za resnost ponudbe ali pa ga sploh ne bi predložili, pričakujoč, da bodo napake lahko odpravljali kasneje, če jim bo to glede na podatke, pridobljene na javnem odpiranju ponudb, sploh še v interesu. Naročniki bi bili v tem primeru odvisni od volje ponudnikov, zavarovanje za resnost ponudbe pa bi v celoti izgubilo svoj namen. Zato je treba ugotoviti, da zavarovanje za resnost ponudbe predstavlja tisti element, ki mora biti v vsakem primeru predložen ob sami ponudbi (na kar so bili ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi izrecno opozorjeni) in v taki vsebini, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, morebitnih napak pa ni dopustno naknadno odpravljati, temveč predstavljajo podlago za zavrnitev ponudbe kot nedopustne.

Tudi sicer je potrebno pritrditi naročniku v tem, da naročnik ni dolžan ponudnikom omogočiti dopolnjevanja, poprave oz. pojasnjevanja ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN 3. Pri tem seveda nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) in načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki od naročnika zahteva, da primerljivih okoliščin ne obravnava različno in da različnih okoliščin ne obravnava enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. V obravnavanem primeru kršitve načela enakopravne obravnave sicer ni mogoče ugotoviti, saj naročnik niti nobenega od drugih ponudnikov ni pozival na dopolnitve ali pojasnila ponudb glede predloženih finančnih zavarovanj. Naročnik je izbranega ponudnika sicer pozval na soglasje za odpravo očitne računske napake (za kar je imel pravno podlago v sedmem odstavku 89. člena ZJN-3) ter na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na referenco ponudnika. Položaj izbranega ponudnika, upoštevaje navedene pravno relevantne okoliščine konkretnega dejanskega stanja, je tako različen od položaja vlagatelja, zaradi česar ravnanje naročnika ne more pomeniti kršitve načela enakopravne obravnave. Čeprav to ni bistveno za rešitev zadeve, Državna revizijska komisija še pristavlja, da ni mogoče soglašati z vlagateljem niti v tem, da naj bi bila izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena v delu, ki se nanaša na odpravo računske napake v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi naročnik moral pojasniti, ali (in kako) je odprava računske napake vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merilo izbor, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče preveriti, ali je ponudba postala konkurenčnejša, kar naj bi bilo nedopustno. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 (v povezavi s šestim odstavkom istega člena) pri odpravi računske napake ne smeta spreminjati (zgolj) količina in cena na enoto brez DDV, ne pa tudi skupna ponudbena vrednost, kot zatrjuje vlagatelj, zato (ne)navedba domnevno manjkajočega podatka na ustrezno obrazloženost odločitve iz razloga, ki ga izpostavlja vlagatelj, ne vpliva.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila njegovo ponudbo nezakonito zavrnil kot nedopustno, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 14. 6. 2018


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba NEFFAT o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- GEN-I, d.o.o., Vrbina 17, 8270 Krško,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.