018-074/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Številka: 018-074/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh, kot članice senata, in Boruta Smrdela, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Analiza namakalnega sistema Vogršček«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Dr. Duhovnik, d.o.o., Seničica 17 B, Medvode (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 11. 4. 2018 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-28/2018/21 z dne 29. 3. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.177,60 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1. 3. 2018 na portalu javnih naročil pod številko JN001203/2018-W01 objavil obvestilo o javnem naročilu »Analiza namakalnega sistema Vogršček«, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti.
Dne 4. 4. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-28/2018/21 z dne 29. 3. 2018, iz katerega izhaja, da je konkretno javno naročilo oddal ponudniku iS Projekt, d.o.o., Pot za Brdom 102, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj, čigar ponudba se je glede na merilo najnižje ponudbene cene uvrstila na drugo mesto, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 4. 2018. Navaja, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo manjkajoče »Specifikacije«, pri čemer bi po prejemu slednje moral preveriti, ali je ta dokument že obstajal pred iztekom roka za predložitev ponudb. Sicer pa že zgolj pozivanje izbranega ponudnika k predložitvi omenjene »Specifikacije« po mnenju vlagatelja predstavlja nedopustno ravnanje naročnika. Z izpostavljenim ravnanjem je namreč naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da je šele z dopolnitvijo specificiral ceno na enoto ure brez DDV in opredelil količino predvidenih ur, pri čemer pa ni upošteval, da so to osnovne kalkulacijske enote za določitev ponudbene cene. V povezavi z navedenim vlagatelj predstavi tabelarična prikaza analize predložene »Specifikacije« izbranega ponudnika (»Analiza vrednosti« na Prilogi 1 ter »Analiza vrednosti« na Prilogi 2), s katerima utemeljuje, da struktura ponudbene cene v »Specifikaciji« ne utemeljuje ponudbene cene, kot jo je izbrani ponudnik navedel v ponudbenem predračunu. Vlagatelj tako z »Analizo vrednosti« na Prilogi 1 prikaže, kakšne bi po njegovem mnenju morale biti pravilne vrednosti kalkulacijskih elementov, da bi utemeljevale skupno ponudbeno ceno v znesku 44.500,00 EUR brez DDV, navedeno v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika. Z »Analizo vrednosti« na Prilogi 2 pa vlagatelj utemeljuje, da znaša ponudbena cena brez DDV na podlagi izračuna, opravljenega z uporabo kalkulacijskih elementov v vrednostih, kot jih je izbrani ponudnik navedel v »Specifikaciji« oziroma strukturi ponudbene cene, 44.503,14 EUR brez DDV. Glede na navedeno vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni izvedel popravkov ponudbe izbranega ponudnika v skladu z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), hkrati pa, da je izbrani ponudnik z obravnavano dopolnitvijo ponudbe spreminjal tako ceno na enoto ure brez DDV kot končno ponudbeno ceno brez DDV, kar je obenem pomenilo tudi spremembo ponudbe v okviru meril. Dalje vlagatelj zatrjuje, da imata izbrani ponudnik in ponudnik V., d.o.o., Ljubljana, prostore na istem naslovu, kar jima omogoča dodatne prednosti pred vlagateljem. Na koncu vlagatelj navaja še, da je dne 6. 2. 2018 pri naročniku zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vendar obvestila o določitvi datuma za vpogled ni prejel. V povezavi z navedenim vlagatelj naročniku očita kršitev pravice do vpogleda, pri čemer si pridržuje pravico, da po opravljenem vpogledu navede nove ugotovljene kršitve. Ob upoštevanju predstavljenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 12. 4. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da s tem, ko je ponudbo na poziv naročnika dopolnil s predložitvijo »Specifikacije«, ni spremenil ne ponudbenega predračuna oziroma ponudbe ne ponudbene cene; slednja je bila vseskozi znana in je tudi po predložitvi »Specifikacije« ostala nespremenjena. Dalje izpostavlja, da je naročnik obrazec predračuna pripravil tako, da so morali ponudniki pri izračunu ponudbenih cen upoštevati vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije ter vse veljavne predpise s področja predmeta javnega naročila, kot tudi, da je sam pri izračunu ponudbene cene upošteval vse stroške, vezane na izvedbo javnega naročila, pri čemer so ponudbene vrednosti fiksne ter se v času izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne bodo spreminjale.
Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 430-28/2018/32 z dne 16. 4. 2018, zavrnil kot neutemeljenega. Navaja, da je ob popisu ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ugotovil, da slednji k predračunu ni priložil zahtevane specifikacije, zato ga je pozval k dopolnitvi ponudbe z manjkajočim dokumentom. Po zatrjevanju naročnika izbrani ponudnik s predložitvijo dokumenta »Specifikacija« ni spreminjal ponudbene cene, saj je naročnik s specifikacijo želel od ponudnikov pridobiti zgolj strukturo ponudbene cene. Naročnik v predračunu kot enote ni določil cene urne postavke, niti ni opredelil potrebnega števila ur za izvedbo javnega naročila, temveč je v predračunu kot enoto določil »Analizo namakalnega sistema Vogršček«. Pridobljena »Specifikacija« izbranega ponudnika zato ne spreminja niti cene na enoto niti skupne ponudbene vrednosti, pač pa prikazuje zgolj strukturo ponudbene cene izbranega ponudnika. Naročnik zavrača tudi vlagateljeve navedbe, povezane z uresničevanjem pravice do vpogleda. Po zatrjevanju naročnika je bil vlagatelju na podlagi njegove zahteve dne 6. 4. 2018 omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika kot tudi v dokumentacijo naročnika o predmetnem javnem naročilu, kar je razvidno iz zapisnika o vpogledu. Glede na navedeno po mnenju naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 25. 4. 2018, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 26. 4. 2018, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih, dodatno pa navaja še, da je tudi dne 24. 4. 2018 zahteval vpogled v dokumentacijo naročnika, a je slednji njegovo zahtevo zavrnil, zato se do vsebine omenjene dokumentacije ne more opredeliti.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 22. 5. 2018 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnikova ocena o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika skladna z določbami ZJN-3 ter z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in je posledično njegova odločitev o oddaji javnega naročila zakonita ali ne.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila pripravil obrazec ponudbenega predračuna (»Obrazec 3«), v katerega so morali ponudniki za pripravo analize namakalnega sistema Vogršček pod rubriko »Popis razpisanih del« vpisati skupno ponudbeno ceno v EUR brez in z DDV. Pod rubriko s predvidenim mestom za navedbo skupne ponudbene cene je naročnik pripisal še, da mora biti k predračunu priložena »/…/specifikacija iz katere je razvidno porabljeno število ur za izvedbo naročila ter urna postavka brez DDV in z DDV za posamezno aktivnost opredeljeno v 5. Poglavju Zahteve izdelave analize iz projektne naloge./…/«.

Vsebina izpostavljene določbe pritrjuje navedbi vlagatelja, da sta bila število ur za izvedbo javnega naročila ter cena urne postavke (brez in z DDV) v konkretnem primeru določena kot osnovna kalkulacijska elementa, ki ju je naročnik štel za relevantna pri izračunu skupne ponudbene cene razpisane storitve in ki sta tako obenem predstavljala temeljna elementa v strukturi ponudbene cene. Glede na navedeno se gre torej strinjati z navedbo naročnika (ki ji v vlogi z dne 25. 4. 2018 pritrjuje tudi vlagatelj), da je naročnik s predložitvijo zahtevane specifikacije storitve (med drugim) želel pridobiti prikaz strukture skupne ponudbene cene za izvedbo analize, kot so jo ponudniki vpisali v obrazec ponudbenega predračuna.

Da je bil za naročnika v primeru omenjene specifikacije storitve relevanten zlasti prikaz strukture ponudbene cene, še toliko bolj velja ob upoštevanju vsebine naročnikovega poziva izbranemu ponudniku k predložitvi omenjene specifikacije, št. 430-28/2018/16 z dne 21. 3. 2018, v katerem je naročnik med drugim zapisal:

»/…/Strokovna komisija naročnika je pri pregledu vaše ponudbe ugotovila, da ste ponudbi priložili obrazec 3 Predračun, ki ste ga izpolnili in podpisali, niste pa mu skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije priložili specifikacijo iz katere je razvidna struktura cene. Prosimo vas, da nam pošljete specifikacijo v skladu z zahtevo./…/«.

Med strankama postopka sicer ni spora o tem, izhaja pa tudi iz ponudbe izbranega ponudnika ter spisovne dokumentacije, da izbrani ponudnik v ponudbi k predračunu ni priložil zahtevane specifikacije, pač pa je dokument, poimenovan »Specifikacija popisa razpisanih del (številka zadeve 430-28/2018)«, v nadaljevanju: »Specifikacija« (slednjega je – enako kot ostali ponudniki – pripravil sam), predložil šele na podlagi omenjenega poziva naročnika k dopolnitvi ponudbene dokumentacije.

Vpogled v »Specifikacijo« potrjuje prikaz vlagatelja v »Analizi vrednosti« na Prilogi 2 (slednjo je vlagatelj v obliki tabele priložil k zahtevku za revizijo in jo je treba šteti kot del njegove trditvene podlage), iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik izvedbo razpisane storitve razčlenil na pet vrst opravil, predstavljenih v petih postavkah, za vsako vrsto opravila pa je v »Specifikaciji« navedel predvideno število ur izvedbe, urno postavko brez in z DDV ter ceno opravila brez in z DDV.

Ker sta bila v zvezi s prikazom strukture ponudbene cene za naročnika – glede na že izpostavljeno določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – relevantna predvideno število ur ter urna postavka opravila brez in z DDV, je posledično tudi pri izračunu kot temelju za prikaz strukture ponudbene cene, ki naj utemelji ponudbeno ceno iz predračuna izbranega ponudnika, treba izhajati iz omenjenih kalkulacijskih elementov. To pomeni, da se skupna ponudbena cena brez ter z DDV izračuna tako, da se predvideno število ur za posamezno opravilo zmnoži z urno postavko brez ter z DDV za to opravilo, tako dobljeni zmnožki posameznih opravil po vseh petih postavkah pa se seštejejo v skupno ponudbeno ceno za izvedbo analize namakalnega sistema Vogršček brez in z DDV.

Kakor v tabeli »Analiza vrednosti« na Prilogi 2 prikaže vlagatelj, pa izračun cen posameznih opravil brez DDV z uporabo kalkulacijskih elementov, kot jih je v »Specifikaciji« oziroma v strukturi ponudbene cene navedel izbrani ponudnik, ne potrjuje zneskov cen posameznih opravil brez DDV iz te strukture oziroma »Specifikacije«. Drugače povedano to pomeni, da s kalkulacijskimi elementi, kot jih je v strukturi ponudbene cene opredelil izbrani ponudnik, ni mogoče utemeljiti cen za posamezna opravila brez DDV, navedenih v strukturi ponudbene cene izbranega ponudnika.

Predstavljena ugotovitev je utemeljena na preračunu cen, ki ga je Državna revizijska komisija opravila z uporabo kalkulacijskih elementov iz »Specifikacije« oziroma iz prikaza strukture ponudbene cene izbranega ponudnika za vseh pet vrst opravil in ki je potrdil cene opravil brez DDV, navedene v »Analizi vrednosti« vlagatelja na Prilogi 2, ne pa tudi cen opravil brez DDV, navedenih v prikazu strukture ponudbene cene izbranega ponudnika.

Da torej kalkulacijski elementi iz strukture ponudbene cene izbranega ponudnika ne utemeljujejo v njej navedenih cen posameznih opravil brez DDV, je razvidno že na podlagi preračuna cene brez DDV za prvonavedeno opravilo. Izračun Državne revizijske komisije namreč potrjuje tabelarični prikaz vlagatelja, iz katerega izhaja, da 24 ur x 36,89 EUR brez DDV ni 885,25 EUR brez DDV, kot izhaja iz »Specifikacije« izbranega ponudnika, temveč 885,36 EUR brez DDV, pri čemer pa do razlik med cenami opravil brez DDV, kot jih je na eni strani v »Analizi vrednosti« na Prilogi 2 navedel vlagatelj, potrdil pa izračun Državne revizijske komisije, in med cenami opravil brez DDV, kot jih je na drugi strani v »Specifikaciji« oziroma v prikazu strukture ponudbene cene navedel izbrani ponudnik, prihaja pri vseh petih vrstah opravil.

Ker torej kalkulacijski elementi iz strukture ponudbene cene izbranega ponudnika ne utemeljujejo cen za posamezne vrste opravil brez DDV, navedenih v strukturi njegove ponudbene cene, skupna ponudbena cena brez DDV izbranega ponudnika pa je strukturirana prav iz omenjenih cen za posamezne vrste opravil brez DDV, to pomeni, da kalkulacijski elementi iz strukture ponudbene cene izbranega ponudnika ne utemeljujejo niti njegove skupne ponudbene cene brez DDV. Preračun cen, ki ga je opravila Državna revizijska komisija, namreč pokaže, da skupna ponudbena cena brez DDV izbranega ponudnika – utemeljena na kalkulacijskih elementih iz njegove strukture ponudbene cene – ne znaša 44.500,00 EUR brez DDV, kot je to v »Specifikaciji« oziroma v strukturi ponudbene cene zapisal izbrani ponudnik, temveč znaša 44.503,14 EUR brez DDV, kot je to v »Analizi vrednosti« na Prilogi 2 prikazal vlagatelj.

Upoštevaje med strankama nesporno dejstvo (sicer potrjeno tudi z vpogledom v ponudbeni predračun izbranega ponudnika), da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu kot ponudbeno ceno razpisane storitve navedel znesek 44.500,00 EUR brez DDV, to pomeni, da s podatki, ki jih je navedel v »Specifikaciji« oziroma v prikazu strukture ponudbene cene in iz katerih izhaja skupna ponudbena cena v znesku 44.503,14 EUR brez DDV, izbrani ponudnik skupne ponudbene cene iz ponudbenega predračuna v znesku 44.500,00 EUR ni uspel utemeljiti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da struktura skupne ponudbene cene brez DDV, kot jo je v »Specifikaciji« prikazal izbrani ponudnik, ne utemeljuje skupne ponudbene cene, navedene v njegovem predračunu. Naročnik, ki je torej s predložitvijo specifikacije med drugim želel pridobiti strukturo ponudbene cene, izhajajoče iz ponudbenega predračuna, omenjene strukture od izbranega ponudnika tako ni uspel pridobiti niti pred pozivom k dopolnitvi ponudbe niti po njegovi dopolnitvi ponudbe s predložitvijo »Specifikacije«.

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, kateri znesek v ponudbi izbranega ponudnika (glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) predstavlja ceno na enoto v EUR brez DDV in ali je torej naročnik sploh ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo specifikacije z razvidno strukturo ponudbene cene, gre ugotoviti, da zahtevana specifikacija s strukturo ponudbene cene v znesku 44.500,00 EUR brez DDV, kot jo je izbrani ponudnik navedel v ponudbenem predračunu, v ponudbi izbranega ponudnika – kljub dejstvu dopolnjevanja ponudbe – (še vedno) manjka.

To pa obenem pomeni, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje naročnikove zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po predložitvi specifikacije razpisane storitve z razvidno strukturo ponudbene cene.

Na temelju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa je naročnik ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi z določbo 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je obravnavano ponudbo označil za dopustno in je izbranemu ponudniku oddal konkretno javno naročilo.

Ker je torej Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave izpostavljenih revizijskih navedb ugotovila zatrjevano kršitev naročnika (tj. nezakonitost odločitve o oddaji javnega naročila), v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb o tem, da bi moral naročnik preveriti, ali je dokument »Specifikacija« izbranega ponudnika obstajal že pred potekom roka za predložitev ponudb, kot tudi ne navedb o tem, da že zgolj pozivanje k predložitvi specifikacije predstavlja nedopustno ravnanje naročnika, niti trditev o tem, da naročnik ni izvedel popravkov ponudbene cene izbranega ponudnika v skladu z določbami ZJN-3. Državna revizijska komisija se prav tako ni opredeljevala do utemeljevanja vlagatelja, podanega z »Analizo vrednosti« na Prilogi 1, s katero je vlagatelj prikazal vrednosti kalkulacijskih elementov, kakršne bi te po njegovi oceni morale biti, da bi utemeljevale skupno ponudbeno ceno brez DDV v znesku 44.500,00 EUR. Poleg navedenih Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala vlagateljevih trditev o tem, da je izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe spreminjal tako ceno na enoto brez DDV kot skupno ponudbeno ceno brez DDV, s tem pa tudi ponudbo v okviru meril, niti se ni opredeljevala do navedb, da imata izbrani ponudnik ter ponudnik V., d.o.o., Ljubljana, prostore na istem naslovu (posledično je s tem v zvezi predlagani dokaz z ogledom poslovnih prostorov zavrnila kot nepotrebnega), kakor tudi ni obravnavala navedb v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda (posledično je s tem v zvezi predlagani dokaz z zaslišanjem pooblaščenca vlagatelja kot nepotrebnega zavrnila). Ob dejstvu, da je že ugotovljena utemeljenost obravnavanih navedb narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, obravnava predstavljenih navedb, ki so usmerjene v utemeljevanje iste kršitve, na vlagateljev položaj v postopku namreč ne bi mogla v ničemer več vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje pravnega interesa.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 430-28/2018/21 z dne 29. 3. 2018.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje konkretnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Državna revizijska komisija posebej izpostavlja, naj naročnik v primeru ponovljenega pregleda in ocenjevanja ponudb upošteva zlasti, da je izbranega ponudnika enkrat že pozval na predložitev specifikacije z razvidno strukturo ponudbene cene, pri čemer pa je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo v primeru, če ponudnik ne bo predložil manjkajočega dokumenta ali ne bo dopolnil, popravil ali pojasnil ustrezne informacije ali dokumentacije, takšnega ponudnika izključil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, in sicer 459,00 EUR za tehnično analizo ter obdelavo predlog za revizijo, 688,50 EUR za pripravo zahtevka za revizijo, 44,40 EUR za potne stroške, 1.085,80 EUR za plačilo takse, 688,50 EUR za pripravo vloge z dne 25. 4. 2018, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev »neopredeljenih stroškov«.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potreben najprej priznala strošek takse v višini 1.085,80 EUR (gl. potrdilo o plačilu takse z dne 11. 4. 2018).

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije (gl. npr. odločitve v zadevah, št. 018-056/2015, 018-069/2018) gre vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku. Ob upoštevanju dejstva, da bi bilo v konkretnem postopku pravnega varstva, v kolikor bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vlagatelju (upoštevaje vrednost spornega predmeta, tarifne št. 40/1 Odvetniške tarife, Uradni list RS, št. 2/15, in vrednost točke v višini 0,459 EUR) treba priznati stroške za sestavo zahtevka za revizijo v znesku 459,00 EUR, je Državna revizijska komisija vlagatelju – v skladu z omenjeno prakso – priznala stroške dela v višini petine navedenega zneska, to je znesek 91,80 EUR, v presežku pa je zahtevo za povrnitev stroškov dela (ki v konkretnem primeru zajemajo stroške tehnične analize ter obdelave predlog za revizijo in stroške priprave zahtevka za revizijo) zavrnila.

Prav tako je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev potnih stroških v znesku 44,40 EUR, saj jih vlagatelj (po vsebini) ni specificiral, s tem pa Državni revizijski komisiji ni omogočil presoje njihove potrebnosti.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov za pripravo vloge z dne 25. 4. 2018, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, saj je ocenila, da omenjena vloga, posledično pa tudi z njo povezani stroški, niso bili potrebni – navedbe v vlogi namreč niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Poleg navedenih je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povrnitev – kot jih je poimenoval vlagatelj sam – »neopredeljenih stroškov«, saj vlagatelj slednjih ni specificiral.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v skupni višini 1.177,60 EUR, ki mu jih je naročnik v skladu z drugim in tretjim odstavkom 313. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, višjo stroškovno zahtevo vlagatelja pa je zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 11. 6. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Dr. Duhovnik, d.o.o., Seničica 17 B, 1215 Medvode,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
- iS Projekt, d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.