018-081/2018 Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Številka: 018-081/2018-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve za nadaljevanje razvoja in vzdrževanje IS e-MA«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba RRC Računalniške storitve, d. o. o., Jadranska 21, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo je utemeljen.

2. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 19.557,51 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 20. 3. 2018 pod št. objave JN001757/2018-L01 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Iz obvestila je razvidno, da je za izvedbo javnega naročila »Storitve za nadaljevanje razvoja in vzdrževanje IS e-MA« izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, na podlagi katerega je naročilo v obeh sklopih dodelil ponudniku Ixtlan team, elektronske storitve, d. o. o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Kot utemeljitev za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave je naročnik v obvestilu navedel, da je že v letu 2017 izvedel postopek oddaje javnega naročila »Nadaljevanje razvoja in vzdrževanje IS e-MA« po odprtem postopku, v katerem je dne 12. 12. 2017 sprejel odločitev, s katero je odločil, da javnega naročila ne bo oddal. Kot zakonsko podlago za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave je naročnik navedel točko a) prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev, če za javno naročilo na splošnem področju v odprtem, omejenem ali postopku naročila male vrednosti ni oddana nobena ponudba ali prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna ponudba ali prijava za sodelovanje, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in da naročnik Evropski komisiji pošlje poročilo, če komisija to zahteva.

Vlagatelj je zoper izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave z vlogo z dne 30. 3. 2018 v obeh sklopih vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je naročnik pred predmetnim postopkom oddaje javnega naročila za isti predmet naročila izvajal odprti postopek, v katerem je vse tri prispele ponudbe izločil, in sicer dve (med njimi vlagateljevo) zaradi poteka veljavnosti ponudbe, eno pa zaradi neizpolnjevanja pogojev tehnične sposobnosti. Dne 20. 3. 2018 je naročnik objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega izhaja, da je za isti predmet naročila izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ga je v obeh sklopih dodelil izbranemu ponudniku. Kot razlog za izvedbo postopka s pogajanji je naročnik navedel, da ni prejel ponudb oz. primernih ponudb v odprtem postopku. Vlagatelj nadaljuje, da je v prejšnjem postopku v obeh sklopih oddal ponudbo, ki je ustrezala potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah, bila je relevantna za javno naročilo in ne bi bila potrebna nobena bistvena sprememba. Vlagatelj je podal rok veljavnosti ponudbe v skladu z zahtevami naročnika, naročnik pa je odločitev glede oddaje naročila sprejel šele po izteku 90 dnevnega roka, zaradi česar je veljavnost vlagateljeve ponudbe potekla. Zaradi poteka veljavnosti ponudbe je naročnik izločil tudi ponudbo drugega ponudnika, tretjo ponudbo pa je izločil, ker referenčno potrdilo ni bilo podpisano. Te pomanjkljivosti ne morejo povzročiti neustreznost ponudb, kar izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije. Vlagatelj zatrjuje, da pogoji za izvedbo postopka s pogajanji niso bili izpolnjeni, saj naročnik v odprtem postopku ni prejel le neustreznih ponudb, ki brez bistvenih sprememb očitno ne bi ustrezale potrebam naročnika. Vlagateljeva ponudba ni bila neustrezna, edina pomanjkljivost pa je bila potek njene veljavnosti, kar ne pomeni, da ni relevantna za javno naročilo. Enako velja tudi za ponudbo drugega ponudnika, ki je bil izločen zaradi enakega razloga, pa tudi za tretjo ponudbo, katere pomanjkljivost ni bila bistvena. Šlo je celo za situacijo, ko je veljavnost ponudbe potekla zato, ker naročnik ni pravočasno sprejel odločitve o oddaji naročila, vlagatelj pa je veljavnost svoje ponudbe celo podaljšal. Vlagatelj tako navaja, da naročnik ni imel podlage za izvedbo postopka s pogajanji, kršil pa je tudi temeljna načela javnega naročanja, saj je izločil vse tri ponudnike, ki so sodelovali v prejšnjem postopku, povabil pa je četrti gospodarski subjekt, ki predhodno sploh ni sodeloval, pri čemer je imel ta bistveno manj časa za pripravo ponudbe. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika prejel 8. 3. 2018, 13. 3. 2018 pa je že sprejel sklep o oddaji, kar pomeni, da je njegovo ponudbo pregledal v treh delovnih dneh. Vlagatelj navaja tudi, da je naročnik kršil določila ZJN-3, ko je prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost poslal v objavo 19. 3. 2018, šele šesti dan po sprejetju odločitve o oddaji naročila, istega dne pa je tudi že podpisal pogodbi za oba sklopa z izbranim ponudnikom. S tem je prekršil tudi pravila glede obdobja mirovanja, saj ni bila podana niti okoliščina nujnosti niti ni mogoče govoriti o tem, da je naročnik prejel eno samo ponudbo, saj gre za situacijo, ki jo je povzročil sam. Vlagatelj opozarja tudi na prekrške, ki jih je s svojim ravnanjem storil naročnik, Državni revizijski komisiji pa predlaga, da v zvezi z njimi ustrezno ukrepa. Podredno vlagatelj zatrjuje, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika sploh ni ustrezno preveril, saj so od predložitve ponudbe do sprejema odločitve o oddaji naročila pretekli le trije delovni dnevi. Naročnik je moral glede na določba ZJN-3 v razpisni dokumentaciji določiti enake pogoje, kot jih je določil v predhodnem odprtem postopku, in v tako kratkem času ni mogel preveriti, ali obstajajo izključitveni razlogi, ali so izpolnjeni pogoji za sodelovanje in ali so izpolnjene druge zahteve iz razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila in vsa nadaljnja ravnanja naročnika, vključno s sklenjeno pogodbo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dopisom z dne 3. 4. 2018 posredoval izbranemu ponudniku, ki pa se do revizijskih navedb ni opredelil.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 5. 4. 2018 zavrgel. Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-71/2018-3 z dne 26. 4. 2018 ugodila in sklep o zavrženju zahtevka razveljavila, naročniku pa naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. V vlogi z dne 12. 4. 2018, s katero je vložil pritožbo, je vlagatelj tudi dopolnil zahtevek za revizijo, in sicer z dejstvi, s katerimi je bil seznanjen ob prejemu sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj tako navaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika prejel 12. 3. 2018, se z njim istega dne pogajal in 13. 3. 2018 že sprejel sklep o oddaji naročila. Ponudbo izbranega ponudnika je torej pregledal v enem dnevu, pri vlagatelju pa je v prejšnjem postopku potekla veljavnost ponudbe, ki je trajala več kot tri mesece, pri čemer naročnik v tako kratkem času ponudbe sploh ni mogel ustrezno preveriti.

Naročnik je dne 7. 5. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik citira določilo točke a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3 in navaja, da zakonsko besedilo za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave določa posamezne elemente. Nesporno je, da naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na splošnem področju in da je predhodno izvedel odprti postopek, prvotni pogoji javnega naročila pa se niso bistveno spremenili. Glede revizijskih navedb, da je v prejšnjem postopku nezakonito izločil vlagateljevo ponudbo, naročnik opozarja na sklep Državne revizijske komisije št. 018-13/2018-11, s katerim je Državna revizijska komisija potrdila zakonitost in pravilnost naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija je v sklepu zapisala, da je treba vprašanja, povezana z možnostjo podaljšanja ponudb, reševati na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava, v skladu s katerimi ponudba veže ponudnika do izteka roka, do katerega mora biti sprejeta. Sprejem ponudbe, ki ji je potekel rok, je odvisen od ravnanja strank, saj se lahko ponudnik sam odloči, ali bo rok veljavnosti podaljšal ali ne, ne pravila obligacijskega prava ne pravila javnega naročanja pa naročniku ne nalagajo obveznosti, da bi moral ponudnike zaprositi za podaljšanje veljavnosti ponudb. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je imela njegova ponudba v odprtem postopku le takšno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti, naročnik navaja, da iz sklepa Državne revizijske komisije izhaja, da bi ponudnik lahko podaljšal veljavnost svoje ponudbe pred potekom roka veljavnosti, neodvisno od ravnanja naročnika. Naročnik zatrjuje, da je Državna revizijska komisija potrdila njegovo stališče o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe v odprtem postopku. Nedopustna pa je bila vlagateljeva ponudba v elementu neustreznosti v smislu definicije iz točke a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3, ki določa, da se ponudba šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je v odprtem postopku oddal ponudbo 25. 8. 2017 z veljavnostjo do 29. 11. 2017. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil le minimalni rok veljavnosti, tri mesece od dneva oddaje ponudbe. To določilo vlagatelja ni omejevalo, da bi veljavnost ponudbe časovno podaljšal. Vlagatelj je tako jasno določil, da ga ponudba veže le do 29. 11. 2017, da je torej relevantna le do navedenega roka, čeprav bi že ob oddaji ponudbe lahko določil daljši rok veljavnosti ali pa bi ga še pred potekom podaljšal. Ker tega ni storil, negativnih posledic opustitve skrbnega ravnanja ne more prevaliti na naročnika. Glede na definicijo neustreznosti ponudbe iz ZJN-3 je po naročnikovem mnenju jasno, da ponudba, katere rok veljavnosti je potekel, ni relevantna za javno naročilo brez bistvenih sprememb, saj očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik lahko zakonito odločitev sprejme le na podlagi veljavnih ponudb, določilo točke a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3 pa se ne omejuje zgolj na tehnične zahteve in specifikacije, temveč zajema celotne potrebe naročnika. Kot je zapisala že Državna revizijska komisija, pravila javnega naročanja glede veljavnosti ponudb ne dajejo odgovora, ki ga je naročnik poiskal v splošnih pravilih obligacijskega prava. Naročnik nadaljuje, da je v odprtem postopku odločil, da javnega naročila ne odda, pri čemer je jasno opredelil, da sta bili dve ponudbi (med njima vlagateljeva) neustrezni zaradi poteka roka veljavnosti ponudbe, tretja ponudba pa je bila neustrezna, ker ni izpolnjevala pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti. Naročnik v odprtem postopku torej ni prejel nobene ustrezne ponudbe, zato je postopek s pogajanji brez predhodne objave v celoti utemeljen in zakonit. Pogoj glede ponudb je namreč zapisan alternativno – torej ali nobene ponudbe ali nobene ustrezne ponudbe. Naročnik navaja, da tudi ni kršil pravil mirovanja postopka, saj zakonsko določilo v ničemer ne omejuje uporabe izjeme iz 2. alineje prvega odstavka 92. člena ZJN-3 na vrsto postopka. V zvezi z datumom sprejema odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku naročnik navaja, da je bila odločitev o oddaji naročila spisana in vnesena v dokumentarni sistem naročnika 13. 3. 2018, sprejeta pa je bila s podpisom zakonitega zastopnika naročnika 19. 3. 2018 in je bila še istega dne posredovana izbranemu ponudniku, ta pa jo je prejel 20. 3. 2018. Dne 19. 3. 2018 je naročnik na portal javnih naročil posredoval tudi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. Naročnik še pojasnjuje, da ga ZJN-3 ne zavezuje, da bi moral povabiti k oddaji ponudb v postopku s pogajanji brez predhodne objave katerikoli gospodarski subjekt oz. ponudnike, ki so sodelovali v prejšnjem neuspešno izvedenem postopku, kar naj bi bilo skladno tudi s prakso Državne revizijske komisije, in dodaja, da je pred oddajo naročila preveril razloge za izključitev in izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v ponudbi izbranega ponudnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 10. 5. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 5. 2018 opredelil do navedb naročnika. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih argumentov in ponavlja svoje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem postopku pravnega varstva je treba odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik imel podlago v ZJN-3, ko je za oddajo javnega naročila izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave je v f) točki prvega odstavka 39. člena ZJN-3 določen kot eden izmed možnih postopkov, ki jih lahko v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, izvedejo naročniki na splošnem in infrastrukturnem področju. Gre za postopek, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte k predložitvi ponudb in se z njimi pogaja o pogojih za izvedbo naročila. Kot izhaja že iz poimenovanja, gre za postopek, ki ne vključuje javne objave obvestila o naročilu, zaradi česar se potencialni ponudniki ne morejo seznaniti z njim oz. lahko v njem sodelujejo izključno tisti ponudniki, ki jih povabi naročnik. Postopek s pogajanji brez predhodne objave zato izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in je zanj značilno, da poteka v okoliščinah izrazito omejene konkurence. Ker se naročnik pogosto pogaja z enim samim ponudnikom, je mogoče govoriti tudi neposrednem naročanju oz. o neposredni sklenitvi pogodbe.

Ker predstavlja postopek s pogajanji brez predhodne objave skrajni odmik od zahtev po transparentnosti postopkov, zagotavljanja konkurence in enakopravne obravnave ponudnikov, ga naročnik ne sme uporabiti kadarkoli, temveč le v posebnih primerih in razmerah, taksativno naštetih v 46. členu ZJN-3. To izhaja tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske Unije, ki je v posameznih zadevah (npr. C-385/02 Komisija proti Italiji, C-126/03 Komisija proti Nemčiji, C-394/02 Komisija proti Grčiji) izoblikovalo jasno pravilo, da je treba določbe o uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot izjeme od pravil v zvezi s postopki oddaje javnih naročil, razlagati strogo in restriktivno, dokazno breme o obstoju zakonskih pogojev za izvedbo postopka pa nosi stranka, ki se na izjeme sklicuje, torej naročnik. Nezakonita izvedba postopka s pogajanji brez predhodne objave pomeni hudo kršitev, ki ima lahko za posledico izpodbojnost pogodbe o izvedbi javnega naročila (4. točka prvega odstavka 44. člena ZPVPJN) ter prekrškovno odgovornost naročnika (2. točka prvega odstavka 111. člena ZJN-3). ZJN-3 zato v šestem odstavku 46. člena določa, da mora naročnik v svoji dokumentaciji navesti in obrazložiti razloge za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Naročnik je v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost kot utemeljitev za izvedbo predmetnega postopka s pogajanji brez predhodne objave (Priloga D1) navedel: »Brez ponudb ali primernih ponudb/prijav za sodelovanje v odziv na: Odprti postopek«. Ob tem je navedel še:

»Naročnik je že v letu 2017 izvedel postopek oddaje javnega naročila »Nadaljevanje razvoja in vzdrževanje IS e-MA«. Predmetni postopek je vodil po določbah 40. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3). Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno pod št. objave JN007000/2017-B01 z dne 21. 07. 2017 ter popravki z dne 02. 08. 2017 in 17. 08. 2017. Dne 12. 12. 2017 je naročnik sprejel odločitev št. 4301-15/2017-70, s katero je odločil, da predmetnega javnega naročila ne bo oddal. Odločitev o neoddaji javnega naročila je objavil dne 13. 12. 2017 na portalu javnih naročil pod št. objave JN007000/2017-ODL01. Zoper odločitev naročnika z dne 12. 12. 2017 je neizbrani ponudnik vložil zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-013/2018-11 z dne 12. 02. 2018 kot neutemeljenega zavrnila.

Zakonski temelj pri izbiri vrste postopka za izvedbo (novega) javnega naročila: 46. člen (postopek s pogajanji brez predhodne objave) ZJN-3, ki v točki a) prvega odstavka med drugim določa: »… Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev v naslednjih primerih: a) če za javno naročilo na splošnem področju v odprtem, omejenem ali postopku naročila male vrednosti, za javno naročilo na infrastrukturnem področju pa v predhodno izvedenem postopku, v katerem je naročnik objavil povabilo k sodelovanju, ni oddana nobena ponudba ali prijava za sodelovanje ali nobena ustrezna ponudba ali prijava za sodelovanje, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in da naročnik Evropski komisiji pošlje poročilo, če komisija to zahteva. Pri tem se ponudba šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. …«.

Kot je razvidno iz navedenega, je naročnik izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila utemeljil s sklicevanjem na razlog, ki je določen v točki a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Ta (med drugim) določa, da lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če v odprtem postopku ni oddana nobena ponudba ali nobena ustrezna ponudba, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo in da naročnik Evropski komisiji pošlje poročilo, če komisija to zahteva. Navedena določba se nanaša na primere, ko nihče izmed potencialnih ponudnikov ni zainteresiran za sodelovanje v postopku, zaradi česar lahko naročnik na trgu sam poišče enega ali več ponudnikov in se z njimi pogaja o izvedbi naročila, in na primere, ko naročnik v predhodno izvedenem postopku sicer prejme eno ali več ponudb, a se vse izkažejo za neustrezne. ZJN-3 pri tem določa, da se ponudba šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Neustreznost ponudbe, ki je pogoj za dopustnost izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave, je treba razlikovati od (ne)dopustnosti ponudbe, kot je definirana v 29. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Pri neustrezni ponudbi ne gre za manjše oz. formalne pomanjkljivosti, ki sicer lahko povzročijo nedopustnost ponudbe, a bi jih bilo mogoče odpraviti že znotraj postopka ali v ponovljenem transparentnem postopku, temveč gre za ponudbo, katere vsebina sploh ne ustreza bistvenim naročnikovim zahtevam, ki so praviloma vezane na opis naročila oz. tehnične specifikacije, zaradi česar je nikakor ni mogoče sanirati. Neustreznost ponudbe pomeni obstoj takih napak, zaradi katerih je vsebina ponudbe za naročnika popolnoma irelevantna, posledično pa je zanj položaj primerljiv s tistim, ko ne prejme nobene ponudbe. Le v takih primerih ZJN-3 dopušča, da naročnik najprej zaključi neuspešno izvedeni odprti postopek, zatem pa izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave, pri čemer mora zagotoviti še, da se prvotni pogoji iz javnega razpisa bistveno ne spremenijo in da skupna cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave, potem ko je pred tem za isti predmet naročila izvedel odprti postopek (katerega obvestilo o naročilu št. JN007000/2017-B01 je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 21. 7. 2017). V odprtem postopku je naročnik v sklopu 1 prejel tri ponudbe, v sklopu 2 pa dve ponudbi, vendar se je odločil, da naročila ne bo oddal. Kot je pojasnil naročnik, je ponudbo skupnih ponudnikov Comtrade, d. o. o., Ljubljana, in Comland, d. o. o., Ljubljana, označil kot nedopustno, ker sta skupna ponudnika v ponudbi priložila referenčno potrdilo, ki ni bilo podpisano s strani referenčnega naročnika. Za ponudbo skupnih ponudnikov TIS inženiring za telematiko in software, d. o. o., Maribor, in TIS Objektni informacijski sustavi, d. o. o., Zagreb, ter ponudbo, v kateri je kot partner sodeloval tudi vlagatelj, pa je naročnik ugotovil, da jima je v času sprejema odločitve o oddaji naročila potekla veljavnost. Kot je mogoče razumeti naročnika, ta navedene ugotovitve v zvezi s posameznimi ponudbami razlaga na način, da so bile vse prejete ponudbe v odprtem postopku izločene kot nedopustne, hkrati pa naj bi bile ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbah takšne narave, da je mogoče govoriti tudi o njihovi neustreznosti v smislu točke a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3.

Z naročnikom se ni mogoče strinjati. Najprej je treba naročnika opozoriti, da je Državna revizijska komisija že v sklepu št. 018-013/2018-11 z dne 12. 2. 2018 zapisala, da je vlagateljeva ponudba, vsaj v delu, ki se nanaša na njeno veljavnost, dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Vlagatelj je namreč veljavnost svoje ponudbe opredelil skladno z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila iz odprtega postopka. Zavrnitev vlagateljeve ponudbe v odprtem postopku torej ni bila posledica napake, ki bi jo storil vlagatelj, oz. ni bila posledica neupoštevanja ali neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč je bila posledica dejstva, da je naročnik prekoračil (sicer instrukcijski) 90 dnevni rok za sprejem odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, zaradi česar je ponudbi potekel rok veljavnosti. Enako velja tudi za ponudbo drugega ponudnika, ki jo je naročnik prav tako izločil zaradi poteka njene veljavnosti. Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-013/2018-11 ugotovila, da je sprejem ponudbe, katere rok veljavnosti je že potekel, odvisen od ravnanja strank, in da je odločitev naročnika, da v primeru poteka veljavnosti prejetih ponudb ponudnike zaprosi za podaljšanje roka veljavnosti le-teh, v njegovi lastni diskreciji. Ker niti pravila obligacijskega prava niti pravila javnega naročanja naročniku ne nalagajo obveznosti, da mora v primeru poteka veljavnosti prejetih ponudb ponudnike zaprositi za podaljšanje roka veljavnosti, Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva, v katerem je izdala sklep št. 018-013/2018-11, sicer ni mogla ugotoviti naročnikovih kršitev, vendar pa hkrati, kot je bilo že zapisano, ni ugotovila nedopustnosti ponudb, katerima je rok veljavnosti zaradi dolgotrajnega naročnikovega postopanja potekel.

Glede na navedeno je zato treba ugotoviti, da je naročnik v odprtem postopku oddaje javnega naročila prejel dve ponudbi, za kateri ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujeta zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč je bil razlog njune zavrnitve potek veljavnosti kot posledica naročnikove prekoračitve 90 dnevnega roka za sprejem odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Poleg teh dveh je naročnik prejel še eno ponudbo, katere edina pomanjkljivost, ki jo je ugotovil naročnik, je bila formalna in se je kazala zgolj v nepodpisanem referenčnem potrdilu. Navedenih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v treh ponudbah, pridobljenih v odprtem postopku (pri čemer pri dveh ponudbah niti ni mogoče govoriti o pomanjkljivostih oz. napakah, temveč o objektivnem dejstvu poteka časa, do katerega je prišlo zaradi ravnanja naročnika), nikakor ni mogoče obravnavati kot takšnih napak v ponudbah, ki bi povzročile njihovo neustreznost v smislu točke a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Kot je bilo že pojasnjeno, ZJN-3 določa, da se ponudba šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v razpisni dokumentaciji. O neustreznih ponudbah zato ni mogoče govoriti v primeru zgolj manjših formalnih pomanjkljivosti ali v primeru poteka njihove veljavnosti, temveč le v primeru, kadar imajo ponudbe takšne vsebinske pomanjkljivosti, zaradi katerih ne ustrezajo bistvenim naročnikovim zahtevam, ki se nanašajo na predmet naročila. Neustrezne ponudbe morajo imeti tako velike pomanjkljivosti, da so z vidika naročnika irelevantne, zaradi česar je njegov položaj primerljiv s tistim, v katerem sploh ne prejme nobene ponudbe. Če naročnik v odprtem postopku prejme ponudbe le z manjšimi napakami, ki bi jih bilo mogoče pod določenimi okoliščinami odpraviti že v odprtem postopku ali pa v ponovljenem preglednem postopku oddaje javnega naročila, ni mogoče govoriti o situaciji, ki je primerljiva s tisto, v kateri naročnik ne prejme nobene ponudbe, zato tudi niso izpolnjeni pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

V predmetnem postopku ne gre za položaj, v katerem bi naročnik prejel ponudbe s tako velikimi pomanjkljivostmi, da bi lahko govorili o njihovi irelevantnosti. Nasprotno, naročnik je prejel ponudbe treh ponudnikov, ki so s predložitvijo ponudbe jasno izkazali interes za pridobitev naročila. Naročnik v odprtem postopku pri pregledovanju prejetih ponudb ni ugotovil niti obstoja obligatornih izključitvenih razlogov niti vsebinskih napak, zaradi katerih ponudnikom ne bi mogel priznati usposobljenosti za izvedbo naročila ali očitati, da ponujajo predmet, ki očitno odstopa od tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v odprtem postopku za enega izmed ponudnikov ugotovil izključno formalno pomanjkljivost (nepodpisano referenčno potrdilo), ponudbi drugih dveh ponudnikov pa je izločil zaradi poteka roka veljavnosti ponudb, ki je bil sicer podan v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ker gre za pomanjkljivosti, ki bi jih lahko naročnik, če bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji in če bi se tako odločil sam, odpravil že v odprtem postopku, v predmetnem postopku nikakor ni mogoče govoriti o tem, da je naročnik prejel neustrezne ponudbe in da je bil s tem izpolnjen pogoj za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, kot ga določa točka a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Naročnik je zato z izvedbo predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga je mogoče izvesti zgolj izjemoma, kršil 46. člen ZJN-3. Ker predstavlja postopek s pogajanji brez predhodne objave skrajni odmik od transparentno izvedenih postopkov javnega naročanja, je naročnik z izvedbo tega postopka, za katerega ni imel podlage v zakonu, kršil tudi temeljna načela javnega naročanja, saj ni zagotovil preglednosti, konkurence in enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Na kršitev temeljnih načel javnega naročanja toliko bolj kaže naročnikovo ravnanje, ki je v postopek s pogajanji brez predhodne objave povabil izbranega ponudnika, ki sploh ni sodeloval v prejšnjem odprtem postopku, ni pa povabil ponudnikov, ki so s predložitvijo ponudbe v odprtem postopku izkazali interes za pridobitev naročila in so bile pri njihovih ponudbah ugotovljene le formalne pomanjkljivosti. Poleg tega je, kot utemeljeno opozarja vlagatelj, naročnik po tem, ko je v odprtem postopku ponudnikom zagotovil več kot 40 dnevni rok za pripravo ponudb in prekoračil 90 dnevni rok za izdajo obvestila o oddaji naročila, postopek s pogajanji brez predhodne objave izvedel v zelo kratkem času, saj je sklep o začetku postopka sprejel dne 5. 3. 2018, ponudbo izbranega ponudnika, ki je bila pripravljena dne 8. 3. 2018, je odprl dne 12. 3. 2018 in je istega dne z izbranim ponudnikom tudi izvedel pogajanja, dne 13. 3. 2018 pa je že izdal obvestilo o izbiri.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na kršitev pri posredovanju obvestila za predhodno transparentnost v objavo, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZJN-3 objaviti prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po konkurenčnem postopku s pogajanji, če na portalu javnih naročil ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost mora naročnik posredovati v objavo isti dan, ko posreduje ponudnikom odločitev o oddaji naročila iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3.

Iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je razvidno, da je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel dne 13. 3. 2018, izbranemu ponudniku pa ga je posredoval z dopisom z dne 19. 3. 2018, pri čemer je iz povratnice razvidno, da ga je ta prejel dne 20. 3. 2018. Ker je iz objave prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost št. JN001757/2018-L01 razvidno, da ga je naročnik poslal v objavo dne 19. 3. 2018, objavljeno pa je bilo dne 20. 3. 2018, kršitev pri posredovanju obvestila za predhodno transparentnost v objavo ni mogoče ugotoviti.

Pač pa je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotoviti, da je naročnik kršil pravila o mirovanju postopka. Kot opozarja vlagatelj in kot je razvidno tudi iz predložene dokumentacije, je naročnik odločitev o oddaji naročila sprejel dne 13. 3. 2018, prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost je v objavo poslal dne 19. 3. 2018, objavljeno je bilo dne 20. 3. 2018, z dnem odpošiljanja oz. objave obvestila pa je tudi že podpisal pogodbi z izbranim ponudnikom v obeh sklopih (iz pogodb je razvidno, da sta ju naročnik in izbrani ponudnik podpisala dne 19. 3. 2018 oz. 20. 3. 2018). V zvezi s temi ugotovitvami je treba pojasniti, da prvi odstavek 92. člena ZJN-3 določa, da naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, ko zoper njo ni več mogoče zahtevati pravnega varstva, ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. Gre za t. im. obdobje mirovanja. V primeru izvedbe postopka s pogajanji brez predhodne objave in objave prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost je obdobje mirovanja procesno izraženo v šestem odstavku 25. člena ZPVPJN. Ta določa, da lahko ponudnik, ki v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki ga naročnik izvaja zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila in v katerem ne objavi obvestila o naročilu, ni povabljen k sodelovanju v tem postopku, pa bi v skladu z ZJN-3 moral biti, zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, razpisno dokumentacijo ali odločitev o oddaji javnega naročila, vloži v osmih delovnih dneh od dneva, ko je izvedel ali bi moral vedeti za kršitev, vendar najpozneje v osmih delovnih dneh od dneva, ko je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je torej obdobje mirovanja, v katerem naročnik ne bi smel skleniti pogodbe, trajalo od 21. 3. 2018 do 30. 3. 2018.

Kot je mogoče razumeti naročnika, je ta sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom neposredno po objavi prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost na podlagi 2. alineje prvega odstavka 92. člena ZJN-3. Ta naročniku dovoljuje, da mu ni treba upoštevati obdobja mirovanja, če je v postopku javnega naročanja prejel le eno ponudbo. Naročnik ob tem pojasnjuje, da navedeno zakonsko določilo v ničemer ne omejuje uporabe te izjeme na vrsto postopka, zaradi česar naj bi bilo njegovo ravnanje zakonito in pravilno.

V zvezi s temi navedbami je treba naročnika opozoriti, da je namen spoštovanja obdobja mirovanja zagotoviti, da lahko aktivno legitimirane osebe v tem obdobju preučijo odločitev o oddaji naročila oz. izvedbi postopka in pravočasno vložijo zahtevek za revizijo, s katerim lahko v primeru ugotovljenih nezakonitosti še pred sklenitvijo pogodbe dosežejo razveljavitev postopka oddaje javnega naročila ali posameznih naročnikovih ravnanj. Gre torej za splošno pravilo, katerega namen je zagotoviti uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. Izjeme, ki jih ZJN-3 določa v 92. členu, je zato treba razlagati restriktivno. Namen izjeme, ki je določena v 2. alineji prvega odstavka 92. člena ZJN-3, je racionalizacija postopka oddaje javnega naročila v primeru, kadar naročnik objavi transparenten postopek oddaje javnega naročila, v katerem pa kljub temu, da so bili vsi potencialni ponudniki pravočasno seznanjeni z obvestilom o naročilu in da so imeli možnost tako sodelovati v postopku kot tudi uveljavljati morebitno pravno varstvo v posameznih fazah postopka, prejme le eno ponudbo. Le v tem primeru bi bila neposredna sklenitev pogodbe po oddaji naročila brez upoštevanja obdobja mirovanja dopustna, saj bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da drugih potencialnih ponudnikov, ki kljub seznanjenosti s potekom postopka v njem niso sodelovali, dodelitev naročila ne zanima. Temeljna značilnost postopkov s pogajanji brez predhodne objave pa je, da naročnik ne objavi obvestila o naročilu, temveč k sodelovanju neposredno povabi le omejeno število ponudnikov oz. v določenih primerih le enega ponudnika. Zato je zlasti v teh primerih pomembno, da naročnik o zaključku postopka s pogajanji brez predhodne objave vse potencialne ponudnike, ki jih je pred tem morebiti spregledal, obvesti z objavo prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost in jim s spoštovanjem obdobja mirovanja omogoči, da v postopku pravnega varstva uveljavljajo morebitne nezakonitosti še pravočasno in s tem preprečijo sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila. Pravilo o obdobju mirovanja je splošno pravilo, ki velja za vse postopke oddaje javnih naročil, toliko bolj pa je njegovo spoštovanje pomembno v postopkih, v katerih sta transparentnost in konkurenca ponudnikov že po naravi stvari omejeni. Kako pomembna je pravilo o obdobju mirovanja, pa je razvidno tudi iz dejstva, da ZJN-3 njegovo nespoštovanje opredeljuje kot prekršek (5. točka prvega odstavka 111. člena ZJN-3), ZPVPJN pa kot razlog za izpodbojnost pogodbe (8. točka prvega odstavka 44. člena ZPVPJN).

Glede na navedeno je zato treba zavzeti stališče, da je izjemo iz 2. alineje prvega odstavka 92. člena ZJN-3 treba razlagati restriktivno in da zato njena uporaba ne pride v poštev takrat, kadar naročnik sam s svojim ravnanjem povzroči, da v postopku oddaje javnega naročila, v katerem ne objavi obvestila o naročilu, prejme le eno ponudbo, ne da bi imel za to izrecno in jasno podlago v zakonu. Naročnik je zato s tem, ko je takoj po objavi prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost v obeh sklopih sklenil pogodbi z izbranim ponudnikom, ne da bi počakal na potek roka iz šestega odstavka 25. člena ZPVPJN, kršil ZJN-3 in ZPVPJN.

Na to, da je naročnik s svojim ravnanjem storil več prekrškov, ki se nanašajo na izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave in spoštovanje obdobja mirovanja, v zahtevku za revizijo opozarja tudi vlagatelj. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija pojasnjuje, da o tem, ali je naročnik dejansko storil prekršek, odloča v postopkih na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in spremembe; v nadaljevanju: ZP-1), ne pa v revizijskem postopku oz. postopku pravnega varstva. Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba Državne revizijske komisije (drugi odstavek 109. člena ZJN-3). Glede na navedeno bo Državna revizijska komisija v ločenem postopku in na podlagi ZP-1 proučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku zoper naročnika oz. njegovo odgovorno osebo.

Ker je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila že sklenil pogodbi z izbranim ponudnikom, Državna revizijska komisija pa nima pristojnosti razveljavitve pogodb o izvedbi javnega naročila, v predmetnem revizijskem postopku ne more odpraviti kršitev. V skladu s 3. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN lahko zato Državna revizijska komisija ob upoštevanju, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3, ko je izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in brez upoštevanja obdobja mirovanja v obeh sklopih sklenil pogodbi o izvedbi naročila, ugotovi le, da je zahtevek za revizijo utemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da bo, kot je bilo že zapisano, v skladu s svojimi pristojnostmi in na podlagi ZP-1 preučila, ali so podani pogoji za začetek postopka o prekršku. Poleg tega Državna revizijska komisija tudi opozarja, da je pogodba v primeru, kadar naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka, oz. kadar ne upošteva obdobja mirovanja, v skladu s 44. členom ZPVPJN izpodbojna, izpodbojnost pogodbe pa lahko v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZPVPJN uveljavlja oseba, ki ima pravni interes (oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila ali posameznega naročila in ki ji je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi ji lahko nastala škoda), in zagovornik javnega interesa.

V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na kršitve, ki naj bi jih naročnik storil ob pregledu dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da njihova vsebinska presoja ne bi več mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Glede na ugotovitev, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3, ko je oddajo predmetnega javnega naročila izvedel po postopku s pogajanji brez predhodne objave, bi bila presoja teh navedb brezpredmetna. Tudi sicer pa je vlagatelj revizijske navedbe o kršitvah pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika navedel zgolj podredno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Čeprav Državna revizijska komisija nima pristojnosti razveljaviti pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnika opozarja, da je, kot je bilo že pojasnjeno, pogodba v primeru, če izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave in za to niso izpolnjeni pogoji ali če ne upošteva obdobja mirovanja, v skladu s 44. členom ZPVPJN izpodbojna. Državna revizijska komisija zato naročniku na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN nalaga, naj v nadaljevanju postopka preuči možnosti, ki jih v zvezi z navedenimi okoliščinami določajo pravila obligacijskega prava.

Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga tudi, da ji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi morebitnega novega postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije ter opis ravnanj, ki jih je naročnik v zvezi s sklenjenimi pogodbami izvedel po prejemu te odločitve.

Če naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, v pritožbi zoper naročnikovo zavrženje zahtevka za revizijo in v vlogi z dne 14. 5. 2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (pravno relevantni del zadnje povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, ki jo v konkretnem primeru predstavlja vrednost ponudbe izbranega ponudnika v višini 850.340,00 EUR (z upoštevanim DDV), je Državna revizijska komisija vlagatelju skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarif), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) in 22 % DDV znaša 1.679,94 EUR;
- strošek odvetniških storitev za sestavo pritožbe kot obrazložene vloge med postopkom v višini 1.500 točk, ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tar. št. 40/2 OT (50 % iz tar. št. 18/1 OT znaša 1.500 točk), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 839,97 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 55 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 3.500 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini, je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 30,80 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 17.006,80 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 19.557,51 EUR. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora naročnik vlagatelju stroške v navedeni višini povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljevo zahtevo po povrnitvi materialni stroškov v presežku nad priznanimi, saj za njihovo priznanje ni pravne podlage. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 7. 6. 2018



predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Republika Slovenija, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
- Ixtlan team, elektronske storitve, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.