018-077/2018 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-077/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razkužila«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika KIMI, d. o. o., Planjava 1, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 6. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 27. 12. 2017 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN010424/2017-B01. Dne 30. 3. 2018 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila« (dokument št. 16-17/17 z dne 20. 3. 2018), iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo v sklopu IV.1 – Sredstvo za higiensko in kirurško razkuževanje rok dodelil ponudniku Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v sklopu IV.1 – Sredstvo za higiensko in kirurško razkuževanje rok izločil kot nedopustno, in sicer zato, ker je po testiranju njegovega izdelka ugotovil, da so se pri uporabnikih pojavile alergije, srbečica, izredno suhe roke in pekoč občutek po nanosu razkužila, poleg tega pa naj bi bila prekratka tudi dozirna pumpica, ki naj zato ne bi omogočala učinkovitega razkuževanja rok, obstajala pa naj bi tudi možnost kontaminacije.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 12. 4. 2018, vložil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je njegova ponudba dopustna in da je naročnik ne bi smel izločiti iz postopka. Vlagatelj uvodoma navaja, da je bil naročnik nedosleden pri navajanju razlogov za izločitev njegove ponudbe, kljub temu pa sklepa, da jo je naročnik izločil zaradi razlogov, navedenih v drugem odstavku razdelka, ki se nanaša na podsklop IV.1. Naročnik je vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker naj blago ne bi bilo ustrezno, nikjer pa ni navedeno, čemu blago ne ustreza oz. v nasprotju s katerimi tehničnimi specifikacijami je bil ponujen izdelek. Pri uporabnikih naj bi se pojavile alergije, srbečica, izredno suhe roke in pekoč občutek pri nanosu razkužila, vendar pa je ta domnevni razlog neutemeljen in nima cause v zahtevah naročnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, s čim morajo ponudniki na poziv naročnika dokazati varnost in testiranje izdelka. Vlagatelj je predloži analizo toksičnosti in alergenosti za izdelek Dezikim Derm V1 in dermatološki test, opravljen v akreditiranem laboratoriju, ti dokumenti pa ne podpirajo ugotovitev naročnika. Naveden razlog je nedokazan in absurden, saj vlagatelj enako razkužilo ponuja drugim primerljivim naročnikom, kjer uporabniki nimajo nobenih težav. Vlagatelj navaja, da je naročnik izbral ponudbo s praktično identičnim izdelkom, s čimer je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj se sicer strinja z vsebino razpisne dokumentacije in navaja, da je naročnik glede na postavljena vprašanja spreminjal zahteve glede vsebnosti etanola v izdelku. Tehnične zahteve je naročnik najprej zaostril, da jim je ustrezal le izdelek izbranega ponudnika, Skinman Soft Protect, zatem pa jih je nekoliko omilil, da je sodelovanje omogočil tudi vlagatelju, zavrnil pa je predlog tretjega potencialnega ponudnika za dodatno razširitev strokovnih zahtev. Naročnik je tako zelo natančno določil, kakšen izdelek morajo ponudniki ponuditi. Predvsem je bila pomembna zahteva, da morajo izdelki vsebovati med 89 g in 91 g alkohola na 100 g izdelka, saj ta omeji razlikovanje izdelkov na zgolj teoretično raven, ki v praksi ne more biti zaznavna. Naročnik je tako povzročil, da so ponujeni izdelki praktično identični in brez zaznavnega razlikovanja. Gre za razkužila na bazi etanola, z dodatki za hidracijo in nego kože. Pri tem je izključno alkohol sredstvo, ki lahko draži kožo, naročnik pa je zahtevo oblikoval tako, da je želel izdelek z visoko količino alkohola. Vlagatelj navaja, da sta ponujena izdelka, ki jih ponujata on in izbrani ponudnik, Dezikim Derm V1 in Skinman Soft Protect, po sestavi praktično identična in ne vsebujeta barvil ali parfumov, ki so znani alergeni. Obe sredstvi imata enako komponento, etanol, enaki so tudi dodatki za nego in zaščito kože, razliko pa bi lahko z vidika tolerance kože na proizvod predstavljal le benzalkonijev klorid v izdelku Dezikim Derm V1 v primerjavi z butanonom v izdelku Skinman Soft Protect, pri čemer je vlagatelj morebitne sinergijske negativne učinke lastnosti posameznih surovin izključil z dermatološko analizo izdelka, ki ni pokazala nobenih učinkov niti na občutljivi koži. Benzalkonijev klorid se uporablja že več kot 100 let in se uporablja v farmacevtskih pripravkih za oči, ušesa in nos, butanon pa je organska spojina, ki ima podobne lastnosti kot aceton in se uporablja tudi pri predelavi barv in lakov, lahko pa povzroča draženje sluznice in tudi draženje kože. Vlagateljev izdelek torej ne vsebuje nobene snovi, ki bi lahko bile koži bolj neprijazne, kot so snovi v izdelku izbranega ponudnika, pri čemer spada butanon celo med snovi z mejno vrednostjo na delovnem mestu. Vlagatelj navaja, da izbrani izdelek Skinman Soft Protect ustreza vsem standardom in je vsebnost za kožo neprijetnih snovi minimalna, vendar pa je tudi vlagateljev izdelek z enako vsebnostjo alkohola ter skoraj identično sestavo, pri čemer so dodatne učinkovine koži celo bolj prijazne. Vlagatelj zato ne razume, kako je naročnik prišel do takih ugotovitev, saj so vse sestavine njegovega izdelka dermatološko neoporečne in bi bili rezultati testiranj za izdelek, če bi bil ta testiran na enak način in enakih okoliščinah kot izdelek izbranega ponudnika, enaki. Vlagatelj je zato prepričan, da je naročnik subjektivno in neutemeljeno njegovemu izdelku pripisal povzročanje alergij, srbečice, suhih rok in pekočega občutka, čeprav do teh posledic dejansko ni prišlo. Vlagatelj pojasnjuje, da je pri zdravstvenih delavcih pogosto prisoten dermatitis in da vsako nanašanje alkoholne dezinfekcije s tako visoko vsebnostjo alkohola povzroči srbečico, suhe roke in pekoč občutek. Če je res, da so se navedene reakcije na koži pojavile, bi to pomenilo, da je naročnik test izvedel v neustreznih okoliščinah, predvsem pa to kaže na neenakopravno obravnavo, saj naročnik izdelka izbranega ponudnika sploh ni testiral, če pa ga je, pa ga je v drugačnih okoliščinah. Naročnik bi moral testirati tudi izdelek izbranega ponudnika, in sicer v enakih okoliščinah, v tem primeru pa bi bili rezultati enaki. Naročnik je pri vlagatelju zahteval izpolnjevanje dodatnega pogoja, uspešnost testov, ki ga pri izbranem ponudniku ni. Pojasnil je le, da gre za blago, ki ga že uporablja in pozna, kar kaže na favoriziranje izdelka. Vsebina testa je bila v nasprotju s pravili stroke, pavšalno dokumentirana in neobrazložena ter nedokazana. Naročnik ni navedel relevantnih podatkov o udeležencih testa, glede na razširjenost dermatitisa in zimsko obdobje pa bi bilo upoštevanje teh podatkov skladno s standardi stroke nujno. Iz dokumentacije je razvidno le negativno mnenje, nikjer pa ni navedeno število udeležencev in število negativnih ocen. Naročnik bi moral izdelek testirati po posebnih protokolih in v tem primeru ne bi prišel do enakih ugotovitev, kot jih navaja v odločitvi o oddaji naročila. Vlagatelj je prepričan, da je redna komplianca higiene rok pri naročniku nizka, zaposleni, ki so sodelovali v testu, so alkoholno dezinfekcijo pred tem uporabljali redko ali pa po rokah, ki so jih zaščitili z negovalnimi kremami ali po poškodovanih rokah, ali pa je šlo za prirejene teste. Vse sestavine izdelka, ki ga je ponudil vlagatelj, so dermatološko neoporečne. Obstaja sicer možnost alergijske reakcije posameznika, ki pa bi bila v drugačni obliki, vsi ti primeri pa bi morali biti medicinsko obravnavani, zlasti ob dejstvo, da sta oba izdelka praktično enaka. O sestavi razkužila, o visoki stopnji podobnosti obeh izdelkov, o tem, kako morajo biti izvedena testiranja takih izdelkov ter o vseh drugih strokovnih bi se lahko organ pravnega varstva prepričal tudi z imenovanjem strokovnjaka farmacevtske stroke. Vlagatelj poudarja, da njegov izdelek izpolnjuje najvišje standarde in ima opravljen dermatološki test, ki kaže, da je izdelek primeren tudi za občutljivo kožo. Naročnikov preizkus kaže nasprotno, pri čemer pa naročnik očitno ignorira verodostojen dokument o uspešnem testiranju s strani specializirane inštitucije, sam pa ne predstavi kredibilnega pristopa k testiranju. Vlagatelj v nadaljevanju opozarja na spoštovanje smernic za razkuževanje oz. higieno rok in ponavlja, da je njegov izdelek narejen na alkoholni ravni, kot je zahteval naročnik, opozarja pa tudi na pogost pojav dermatitisa pri zdravstvenih delavcih. Po mnenju vlagatelja je pomembno to, da ponudnik ponudi tak izdelek, ki je skladen z vsemi naročnikovimi zahtevami, vprašanje rednosti uporabe naročenega razkužila s strani osebja naročnika pa ne more biti relevantno za presojo dopustnosti ponudbe. Vlagatelj opozarja na ustreznost izvajanja higiene rok in na napake ter nepravilno uporabo sredstev za razkuževanje, pa tudi na pomembnost jasnih navodil in izobraževanja medicinskega osebja, pri čemer pa naročnik ne more utemeljevati, da je izbral izdelek, ki ga njegovo osebje raje uporablja, saj to kaže na favoriziranje ponudnika. Vlagatelj še navaja, da je bil njegov izdelek Dezikim Derm V1 kot ustrezen potrjen na Onkološkem inštitutu Ljubljana in UKC Maribor, in sicer na podlagi testiranja predloženih vzorcev, obe instituciji pa sta potrdili ustreznost izdelka in ga tudi uporabljata. V nadaljevanju se vlagatelj opredeljuje tudi do naročnikovega pojasnila, da je dozirna pumpica prekratka in da ne omogoča učinkovitega razkuževanja rok, zaradi česar obstaja tudi možnost kontaminacije. Vlagatelj navaja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni podal tehnične zahteve glede dolžine pumpice, zato tega razloga sploh ni mogoče preizkusiti. V tem delu odločitev naročnika ni zadostno obrazložena, saj ne vsebuje jasnih in nedvoumnih razlogov. Zahteve glede dolžine kovinskih ročk je naročnik sicer določil za obstoječe stenske dozatorje, ne pa na dozirno pumpico, tudi sicer pa dolžina dozirne pumpice izdelka izbranega ponudnika ne znaša vsaj 210 mm. Naročnik je tako zahtevo glede dolžine dozirnih pumpic podal šele naknadno, kar ni dopustno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 18. 4. 2018 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih argumentov in navaja, da ni razlogov za razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zaradi česar predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 26. 4. 2018 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v delu obrazložitve pri podsklopu IV.1 in 2 res prišlo do administrativne napake, vendar je mogoče pravilno razbrati prave izločitvene razloge za posameznega ponudnika. Iz odločitve o oddaji javnega naročila je tako jasno razvidno, da je vlagateljev izdelek izločil zaradi neustrezne ocene na podlagi testiranja, ne pa zaradi neizpolnjevanja strokovnih zahtev. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico do izvedbe testiranj vzorcev blaga, s čimer je želel ugotoviti, ali blago, kljub siceršnjem izpolnjevanju strokovnih zahtev, tudi funkcionalno in kakovostno ustreza oz. ali izpolnjuje tudi pričakovane lastnosti. Naročnik glede na svojo dejavnost blago potrebuje za pogosto uporabo za razkuževanje rok zdravstvenega osebja, zato od blaga pričakuje, da poleg zagotavljanja ustrezne stopnje dezinfekcije tudi ne povzroča srbečice, suhih rok ali pekočega občutka. To bi namreč vodilo v izogibanje razkuževanja rok, kar bi povzročilo izogibanje razkuževanju. V zvezi z navedbami vlagatelja, da se njegovo blago uporablja v drugih primerljivih institucijah, kjer uporabniki nimajo nobenih težav, naročnik meni, da domovi za starejše in vzgojno – izobraževalne institucije ne predstavljajo primerljivih subjektov. Poleg tega naročnik tudi ugotavlja, da so bolnišnice v preteklem obdobju nabavljale drugovrstno sredstvo, Dezikim Derm s kataloškimi številkami 8666, 7205 in 6198, ne pa tudi Dezikim Derm V1 s kataloško številko 10442, ki ga je vlagatelj ponudil v tem postopku. Naročnik nadaljuje, da vlagateljevega izdelka ni izločil zaradi kemijske sestave, temveč na podlagi rezultatov testiranja, saj so se pri uporabnikih pojavili srbečica, suhe roke, pekoč občutek in izpuščaji. Gre za funkcionalno in kakovostno neustreznost, ki je bila ugotovljena pri kliničnem testiranju vzorcev blaga. Naročnik je vlagateljevo blago klinično testiral oz. preizkusil uporabo v dejanskem procesu dela na odseku intenzivne medicine internega oddelka, na enoti intenzivne terapije kirurškega oddelka in na urološkem odseku. Naročnik je blago izbranega ponudnika klinično testiral že v prejšnjem postopku javnega naročila, in sicer 14 dni v aprilu 2013, uporabniki naročnika pa so bili z izdelkom zadovoljni. Izdelek izbranega ponudnika je bil na podlagi sklenjene pogodbe na voljo na vseh oddelkih naročnika neposredno pred testiranjem vlagateljevega izdelka, naročnik pa ni prejel nobene reklamacije. To pomeni, da sta bila oba izdelka uporabljena pod enakimi pogoji, z enakimi ljudmi, ob rednem delu osebja v bolnišnici, s čimer je bila zagotovljena tudi medsebojna primerljivost rezultatov in enakopravna obravnava ponudnikov. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je bilo testiranje neustrezno in da so rezultati posledica poškodovanih rok, napačne uporabe razkužila in pomanjkanja znanja osebja, naročnik navaja, da gre za špekulativne navedbe. Naročnik že vrsto let izobražuje svoje osebje o razkuževanju in higieni rok na posebnih delavnicah, hkrati pa izvaja tudi merjenje in izračun doslednosti higiene rok. Kompliansa higiene rok je več kot 70 odstotna in ustreza kriterijem, odvisna pa je tudi od zadovoljstva uporabnikov z razkužili. Naročnik ponavlja, da si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico do kliničnega testiranja vzorcev blaga in je imel namen blago preizkusiti kot njegov uporabnik. V razpisni dokumentaciji ni določil, da bo blago testiral po posebnih postopkih oz. standardih. Res je, da natančnejšega postopka testiranja naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, vendar tudi ni prejel nobenega vprašanja, vlagatelj pa je sprejel določila razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da izvaja dve vrsti testiranj, in sicer testiranje na podlagi vlog ponudnikov, ki poteka izven postopkov javnega naročanja, in testiranje v okviru postopkov javnega naročanja. Obe vrsti testiranj potekata enako, tako da se blago preizkusi z dejansko uporabo v delovnih procesih naročnika, osebje oddelkov pa po zaključenem testiranju izpolni in podpiše obrazce o testiranju. Naročnik se zaveda težavnosti testiranja razkužil v zimskem času, vendar pa se razkužila uporabljajo v vseh letnih časih, zato do odstopanj oz. alergijskih reakcij ne bi smelo priti ne glede na letni čas. Naročnik je vlagatelja pozval k dostavi vzorcev 13. 2. 2018, vzorci so bili dostavljeni 20. 2. 2018, testirani pa so bili v obdobju do 5. 3. 2018. Po dostavi vzorcev so bili ti posredovani na oddelke, na katerih je uporaba razkužil najbolj restriktivna. Razkužilo so uporabljali vsi zaposleni na teh oddelkih, iz obrazcev pa je razvidno, da je imelo težave pri uporabi vlagateljevega razkužila več kot polovica oz. večina zaposlenih na oddelkih, kjer se je blago testiralo. Naročnik navaja, da so postopki testiranj dokumentirani in v primeru neustreznosti blaga tudi obrazloženi. V zvezi z navedbami o dozirni pumpici naročnik navaja, da je sicer res, da dolžine pumpice ni opredelil v razpisni dokumentaciji. Vendar pa tudi tu velja, da so določene značilnosti blaga pričakovane. Naročnik je pričakoval, da bo embalaža omogočala učinkovito nanašanje razkužila in s tem zmanjšala možnost prenosa okužb. Kot glavni razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel neustrezno oceno ob testiranju, je pa navedel tudi, da je dozirna pumpica prekratka in da ne omogoča učinkovitega razkuževanja rok. Zaradi prekratkega dozatorja lahko pride do neposrednega stika plastenke in dozatorja z rokami in s tem do prenosa umazanije na plastenko ter prenosa okužbe na osebo, ki se razkužuje. Naročnik je dodatni razlog navedel kot kritiko, na podlagi katere bo lahko vlagatelj svoj proizvod izboljšal.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3. 5. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 5. 2018 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri predlogu za razveljavitev odločitve o oddaji naročila in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba, glede na vlagateljeve očitke o nejasni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, ugotoviti, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji naročila« z dne 20. 3. 2018 razloge za zavrnitev posameznih ponudb navedel v tabeli, in sicer po posameznih sklopih. Pri tem je v delu tabele, ki se nanaša na sklop IV.1.1 Razkužilo za higiensko in kirurško razkuževanje rok, v 2. stolpcu navedel, da je kot nedopustni izločil dve ponudbi, in sicer kot prvo ponudbo ponudnika Kastor medical dental, d. o. o., kot drugo pa ponudbo vlagatelja. Razloge za zavrnitev obeh navedenih ponudb je naročnik pojasnil v 3. stolpcu tega dela tabele, v katerem pa ni, tako kot v drugih delih tabele, ki se nanašajo na druge sklope, posameznih razlogov oštevilčil in jih tako jasno pripisal posamezni izločeni ponudbi. Ne glede na to je iz tabele razvidno, da gre le za tipkarsko oz. nebistveno napako, iz primerjave z ostalimi deli tabele pa je mogoče sklepati, da se razlogi, navedeni v prvem odstavku, nanašajo na ponudbo prvo navedenega ponudnika Kastor medical dental, d. o. o., razlogi, navedeni pod točko 2), pa na drugo navedeno vlagateljevo ponudbo. Tudi sicer je iz zahtevka za revizijo razvidno, da je vlagatelj lahko jasno razbral prave razloge za izločitev njegove ponudbe, saj se obširno opredeljuje do razlogov, ki jih je naročnik navedel pod točko 2) tabele. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik odločitev o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe obrazložil na način, da se je lahko vlagatelj seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskimi razlogi, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo v sklopu IV.1.1 ocenil kot nedopustno. Naročnikova odločitev v predmetnem postopku javnega naročila ne nasprotuje določbi tretjega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), v skladu s katero mora naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in je glede na konkretne okoliščine obrazložena do te mere, da se je lahko vlagatelj seznanil z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, ki jih je lahko tudi preveril ter zoper odločitev vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predložil dokaze, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost.

Glede na dejstvo, da je naročnik za vlagateljevo ponudbo v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je na podlagi rezultatov testiranja ugotovil neustreznost blaga, saj naj bi se pri uporabnikih pojavile alergije, srbečica, izredno suhe roke in pekoč občutek po nanosu razkužila, poleg tega pa naj bi bila prekratka tudi dozirna pumpica, je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik postopek testiranja izvedel v skladu z določili ZJN-3 in razpisne dokumentacije in ali je ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo po izvedenem testiranju v sklopu IV.1.1 označil kot nedopustno in jo izločil iz postopka. V predmetnem postopku pravnega varstva gre torej za vprašanje načina ugotavljanja ustreznosti ponujenega blaga. Naročnik predmet javnega naročila oz. pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami. V skladu s točko b) 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo v primeru javnega naročila blaga ali storitev tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi (deveti odstavek 68. člena ZJN-3), mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-3 v okviru dokazil za ugotavljanje tehnične usposobljenosti ponudnikov predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (točka k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3 določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3. Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, in da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik tehnične zahteve določil v poglavju »Tehnične specifikacije«, v katerem je za blago iz sklopa IV.1 Razkužilo za higiensko in kirurško razkuževanje rok določil naslednje zahteve:

a. »Strokovne zahteve:
- raztopina na alkoholni osnovi
- brezbarvno in ne pušča barvnih sledi na koži rok
- prisotnost premaščevalcev
- čas delovanja: 30 sekund za higiensko in 90 sekund za kirurško razkuževanje
- učinkovitost zagotovljena v skladu s standardi EN 1500, EN 12791, EN 13727, EN 13624, EN 14348, EN 14476
b. Varnost in testiranja:
- testiranje za učinkovitost zagotovljeno v akreditiranem laboratoriju EU
- dokazilo o netoksičnosti in nealergenosti ter toleranci kože na proizvod
- navodila na embalaži in varnostni list v slovenskem jeziku
c. Oprema:
- embalaža standardna prostostoječa plastenka kompatibilna tudi z obstoječimi dozatorji naročnika (Kovinski stenski dozirnik za euro plastenke s kovinsko dozirno pumpico. Uporaben za tekočine, gele, mila in losjone v 500 ml embalažah. Potisna kovinska ročka naj bo dolžine vsaj 210 mm. Nastavljiva militraža: 0,5 – 1,5 ml) in s košarico naročnika (dolžina in širina 8,5 cm, globina 10 cm)
- dozirni sistem mora zagotavljati nanos vsaj 3 mL z dvema potiskoma
- ponudnik mora v opisih navesti količino pri enkratnem pritisku na ročico dozirnega sistema
- ustrezne pripadajoče pumpice«.

V točki 6 poglavja »Tehnične specifikacije« je naročnik določil tudi pravila za vzorčenje blaga oz. predstavitev ponujenega blaga:

»Naročnik si pridržuje pravico ponudnika pozvati k predstavitvi ponujenega blaga in/ali dostavi vzorcev blaga. V primeru, da bo naročnik od ponudnika zahteval predstavitev ponujenega blaga in ali predložitev vzorcev za klinično preizkušnjo, bo moral ponudnik le-te predstaviti in/ali dostaviti v roku 10 dni.

V kolikor se pri klinični preizkušnji ugotovi, da blago funkcionalno in kakovostno ne ustreza, si naročnik pridržuje pravico, da blago izloči iz nadaljnje obravnave.«

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik na eni strani določil specifične tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponujena razkužila za higiensko in kirurško razkuževanje rok, na drugi strani pa si je pridržal tudi pravico zahtevati vzorce in jih preizkusiti. Tako ni dvoma, da je bil naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upravičen pridobiti vzorce od vlagatelja in tudi izvesti postopek testiranja, v katerem je lahko ugotavljal, ali ponujeno blago izpolnjuje ne samo specifične strokovne zahteve, naštete v posameznih alinejah za sklop IV.1 v poglavju »Tehnične specifikacije«, temveč tudi zahteve v zvezi s siceršnjim delovanjem oz. uporabo proizvoda, ki jih naročnik lahko upravičeno pričakuje od predmeta naročila. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji napovedal, da bo blago izločil, če bo pri testiranju ugotovil, da funkcionalno in kakovostno ne ustreza. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v sklepih št. 018-15/2012-6 in 018-65/2013-4), morajo biti zahtevane tehnične oz. kvalitativne lastnosti blaga sicer vnaprej specificirane v razpisni dokumentaciji. Kljub temu pa so nekatere lastnosti blaga, glede na njegovo običajno rabo, pričakovane in jih mora ponujeno blago izpolnjevati ne glede na to, ali jih je naročnik izrecno navedel v razpisni dokumentaciji. Gre za lastnosti, ki so v povezavi s predmetom javnega naročila in namenom, ki ga naročnik zasleduje z izvedbo javnega naročila, same po sebi umevne in posledično pričakovane, naročnik pa je pri preizkušanju vzorcev, glede na namen uporabe blaga, upravičen preveriti tudi te lastnosti. Odgovor na vprašanje, ali gre pri določeni stvari za lastnost, ki jo naročnik upravičeno pričakuje, je odvisen od konkretnih okoliščin posameznega javnega naročila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v katerem naročnik naroča sredstvo za razkuževanje rok (to pa mora biti glede na naravo naročnikove dejavnosti zelo pogosto), ni dvoma, da so suha koža, izpuščaji in pekoč občutek uporabnikov razkužila take okoliščine, ki pomenijo funkcionalno neustreznost ponujenega blaga, zaradi katere je naročnik upravičen izločiti ponudbo iz postopka. Treba je namreč slediti naročniku, ki navaja, da glede na svojo dejavnost blago potrebuje za pogosto uporabo za razkuževanje rok zdravstvenega osebja in da zato od blaga pričakuje, da poleg zagotavljanja ustrezne stopnje dezinfekcije ne povzroča srbečice, suhih rok ali pekočega občutka, saj bi takšna uporaba vodila v izogibanje razkuževanja rok, kar bi povzročilo izogibanje razkuževanju in povečalo nevarnost bolnišničnih okužb.

Glede na navedeno ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki navaja, da ni jasno, v nasprotju s katerimi tehničnimi specifikacijami naj bi bil ponujen izdelek oz. da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila preprosto dodal razloge za izločitev ponudbe, ki jih prej ni navedel v razpisni dokumentaciji. Prav tako ni mogoče slediti vlagatelju, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pomembno le, da izdelek izpolnjuje tehnične oz. strokovne zahteve, ki so bile specificirane v posameznih alinejah za sklop IV.1 v poglavju »Tehnične specifikacije«. Naročnik je v razpisni dokumentaciji vnaprej določil, da bo lahko blago tudi preizkusil in da ga bo izločil, če bo ugotovil, »da blago funkcionalno in kakovostno ne ustreza«. Strinjati se je sicer treba z vlagateljem, da naročnik na podlagi takšne določbe razpisne dokumentacije ne more arbitrarno in naknadno dodajati novih zahtev, vendar pa je med funkcionalne oz. kakovostne zahteve, kot je bilo že zapisano, mogoče šteti tiste lastnosti blaga, ki so same po sebi umevne in posledično pričakovane. Med lastnosti, ki so same po sebi umevne in posledično pričakovane ter jih mora blago izpolnjevati glede na običajno rabo in naročnikove specifične potrebe, pa v konkretnem primeru spada okoliščina, da razkužilo ne povzroča izpuščajev, srbečice, izredno suhih rok in pekočega občutka.

V zvezi z vlagateljevimi revizijskimi navedbami, da naročnik postopka testiranja ni izvedel v skladu s pravili stroke in da bi moral testiranje izvesti v skladu s standardi mednarodnih organizacij oz. standardi, ki veljajo za klinične preizkuse, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančneje določil, kako bo izvedel postopek testiranja. Naročnik torej v razpisni dokumentaciji ni določil posebnega formalnega postopka testiranja niti ni predpisal posebnih standardov, za katere bi se zavezal, da jih bo med preizkušanjem upošteval. Takšen način določitve postopka preizkušanja, na katerega nihče izmed potencialnih ponudnikov v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb ni imel pripomb, naročniku daje relativno široke možnosti preizkušanja blaga. Pri vprašanju, kakšen način preizkušanja blaga je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila primeren in skladen s pravili javnega naročanja, je vsekakor treba upoštevati, da je predmet naročila v obravnavanem sklopu razkužilo za roke, ki ga naročnik potrebuje pri vsakdanjem delu v bolnišnici. Tako glede na določbe razpisne dokumentacije kot tudi glede na konkreten predmet naročila v obravnavanem sklopu bi bilo povsem nesorazmerno, če bi od naročnika pričakovali, da bi moral izvajati takšne preizkuse blaga, kot ga sicer izvajajo posebne institucije oz. akreditirani laboratoriji. Slediti vlagatelju, da bi moral naročnik izvesti postopek v skladu s posebnimi standardi mednarodnih organizacij ali akreditiranih laboratorijev, bi pomenilo, da bi moral naročnik za vsakega izmed predmetov naročila v posameznih sklopih izvesti kompleksne in dolgotrajne preizkusne postopke ali posebne klinične študije. To bi bilo nesorazmerno glede na dejstvo, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila nastopa kot kupec blaga, za katerega pričakuje, da bo imelo lastnosti, ki so potrebne za njegovo običajno rabo, ne pa kot institucija, specializirana za preizkušanje blaga, in bi neupravičeno zapletlo ter podaljšalo postopek javnega naročanja. Res je sicer, da je naročnik v točki 6 poglavja »Tehnične specifikacije« določil, da bo od ponudnika zahteval predstavitev ponujenega blaga in ali predložitev vzorcev za klinično preizkušnjo, vendar tega ni mogoče razumeti na način, da se je zavezal, da bo posamezne vzorce preizkušal na način in z upoštevanjem standardov, ki sicer veljajo za klinično preizkušanje zdravil ali medicinskih postopkov. Kot je bilo že zapisano, naročnik v konkretnem postopku nastopa kot kupec razkužila za roke, ki ga potrebuje za izvajanje svoje dejavnosti, zato je preizkus blaga v običajnem delovnem procesu oz. na način, kot ga vsakodnevno uporablja, glede na predmet naročila ustrezen in tudi ni v nasprotju z določili razpisne dokumentacije ter je v praksi javnega naročanja običajen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročnika opozarja na postopke in standarde razkuževanja rok in navaja, da so rezultati naročnikovega preizkusa posledica nepravilne oz. nestrokovne uporabe razkužila. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik strokovna institucija, v kateri so zaposleni zdravstveni delavci, ki imajo posebna znanja na tem področju. Mogoče je slediti naročniku, ki navaja, da izvaja sistematično izobraževanje svojih zaposlenih na delavnicah in predavanjih, na katerih jih izobražuje o higieni rok, razkuževanju, umivanju, negi rok in uporabi rokavic. Kot navaja naročnik, so na teh delavnicah njegovi zaposleni seznanjeni tako s teorijo na podlagi strokovnih smernic in standardov na tem področju, vključno z navodili, da je treba po umivanju rok in pred nanosom razkužila te temeljito osušiti, kot tudi s praktičnim prikazom in preizkusom razkuževanja rok, kjer se učinkovitost razkuževanja preverja z uporabo posebnega aparata. Po mnenju Državne revizijske komisije je vsekakor mogoče pritrditi naročniku, da imajo njegovi zaposleni posebna strokovna znanja in da se tudi dodatno izobražujejo na področju higiene in razkuževanja rok, kar je glede na dejavnost naročnika izrednega pomeni, zaradi česar jim ni mogoče pripisati neznanja ali nestrokovnosti pri izvajanju testiranja ponujenega razkužila. Izvajanje preizkusa razkužila s strani posebej usposobljenih zdravstvenih delavcev v običajnih delovnih procesih in na način, kot to sicer izvajajo v vsakodnevni praksi, zato po mnenju Državne revizijske komisije ne nasprotuje niti določbam konkretne razpisne dokumentacije niti, glede na predmet naročila, pravilom javnega naročanja.

Ne glede na zgoraj navedeno pa je treba ob tem tudi opozoriti, da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb izvesti po določenih kriterijih, da mora pri tem ravnati v skladu z načelom preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov ter da mora zagotoviti možnost naknadne preverljivosti postopka ocenjevanja. Z drugimi besedami to pomeni, da mora naročnik postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb ustrezno dokumentirati, in sicer tudi v primeru, če v okviru tega postopka izvede preizkušanje prejetih vzorcev. Iz dokumentacije mora biti razvidno, na kakšen način je izvedel postopek preizkušanja vzorcev, katere lastnosti je ugotavljal, katera dejstva je pri tem ugotovil itd. Ugotovitev naročnika mora biti preverljiva, saj mora naročnik ponudnike v skladu z drugim in tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 obvestiti o svoji odločitvi ter navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, pa tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti predmeta oz. da blago ne izpolnjuje zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo, ponudniki pa morajo imeti možnost (tudi v postopku pravnega varstva) preveriti, ali je naročnik odločitev sprejel v skladu z določili razpisne dokumentacije in pravili javnega naročanja.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila med vlagateljem in naročnikom ni spora glede vprašanja, ali razkužilo, ki ga ponuja vlagatelj, izpolnjuje specifične tehnične zahteve, naštete v posameznih alinejah za sklop IV.1 v poglavju »Tehnične specifikacije«. Naročnik namreč sam navaja, da vlagateljeve ponudbe ni izločil zaradi neizpolnjevanja teh zahtev oz. da je v postopku pregledovanja ugotovil, da jih vlagateljeva ponudba izpolnjuje. Vlagateljeva ponudba torej nesporno izpolnjuje zahteve glede standardov in dokumentacije, ki jih je naročnik naštel v posameznih alinejah za sklop IV.1 v poglavju »Tehnične specifikacije«. Med strankama prav tako ni spora o tem, da sta izdelek vlagatelja in izdelek izbranega ponudnika glede sestavin podobna (ne pa tudi identična) in da se razlikujeta le pri manjšem deležu posameznih sestavin. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je njegov izdelek (Dezikim Derm V1) sestavljen iz etanola, propan-2-ola, benzalkonijevega klorida, fenoksietanola, dodane pa so mu še sestavine za hidracijo in nego kože (vitamin E, D-pantenol, glicerol), izdelek izbranega ponudnika (Skinman Soft Protect) pa je sestavljen iz etanola, miristil alkohola in butanona, dodani pa so še vitamin E, glicerol in pantenol. Naročnik tem navedbam v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ne nasprotuje. Ker med strankama glede navedenega vprašanja ni spora, Državna revizijska komisija tudi ni sledila predlogu vlagatelja, naj postavi strokovnjaka farmacevtske stroke. Vprašanja, na katera naj bi strokovnjak farmacevtske stroke glede na predlog vlagatelja podal svoje mnenje, niso relevantna za predmetni postopek pravnega varstva, saj ni spora glede podobnosti obeh ponujenih razkužil vlagatelja in izbranega ponudnika. Prav tako ni relevantno, na kakšen način se izvajajo specializirana farmacevtska testiranja oz. kako so dokumentirana, saj, kot je bilo že zapisano, naročnik glede na določila predmetne razpisne dokumentacije ni bil dolžan izvajati posebnih postopkov preizkušanja oz. upoštevati posebnih standardov. V predmetnem postopku pravnega varstva je treba odgovoriti na vprašanja, ali je naročnik testiranje izdelkov izvedel v skladu z določili lastne razpisne dokumentacije in ZJN-3, ali je bil postopek testiranja ustrezno dokumentiran, ali je mogoče točnost naročnikovih ugotovitev naknadno preveriti in ali je naročnik pri tem ravnal v skladu z načelom enakopravne obravnave, to pa so vprašanja, ki se nanašajo na uporabo pravil javnega naročanja.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 13. 2. 2018 pozval k dostavi vzorcev ponujenega blaga Dezikim Derm V1 500 ml. V dopisu je naročnik navedel, da bo prejete vzorce ponujenega blaga pregledal in preveril izpolnjevanje strokovnih zahtev ter izvedel analizo za priznanje sposobnosti. Kot je nadalje razvidno iz predložene dokumentacije, je naročnik prejete vzorce razdelil na svoje oddelke, in sicer na oddelek intenzivne medicine internega oddelka, na enoto intenzivne terapije kirurškega oddelka in na urološki oddelek. Rezultate testiranj je naročnik dokumentiral s posebnimi obrazci, ki so jih izpolnile za to zadolžene osebe, v obrazcih pa je opisano, kakšne so bile izkušnje uporabnikov razkužila. V obrazcu, ki so ga izpolnile odgovorne osebe na oddelku intenzivne medicine internega oddelka, so rezultati testiranj opisani na naslednji način:

»Že takoj po prvih nanosih razkužila so se na rokah pojavili izpuščaji, MS so opisovale, da jim gori med členki, roke so bile izredno suhe, srbečica se je pojavila, pekoč občutek. Dozator za razkužilo je prekratek, z roko se ga dotakneš in umazanijo preneseš na embalažo, tudi rotacija je slaba, se zamika.«

V obrazcu za testiranje, ki so ga izpolnile odgovorne osebe na enoti intenzivne terapije kirurškega oddelka, je navedeno:

»Večina zaposlenih v tednu testiranja od 26. 2. – 5. 3. 18 so imeli težave: rdečica rok, vidne pike, srbenje, izsušen občutek. 27. 2. sem govorila z D. Balkovec (dermatologinja), ker sta 2 zdravnika, 3 MS imele že težave – dodan opis (fotografije sledijo). V naslednjih dneh so imeli težave vsi takrat zaposleni. Tudi pumpica za pritisk doze razkužila je prekratka (vrat pumpice je prekratek).«

V spremnem dopisu obrazca je odgovorna medicinska sestra enote intenzivne terapije kirurškega oddelka zapisala še:

»Dne 26.02.2018 smo začeli s testiranjem razkužila ponudnika KIMI d.o.o. in že dne 27.02.2018 so se pokazale težave. Po pogovoru z Dr. Balkovec zabeležim naslednje težave:

1. Dr. Marjana Turk Jerovšek: koža na rokah pekoča, rdečica, srbenje, ki se je širilo, tako da je vzela Flonidan 1 tbl. Težave za nekaj časa minile, nato po razkuževanju z testiranim razkužilom ponovno srbenje, rdečica (prilagam fotografijo),+;
2. Dr. Kapš že prvi dan težave: koža pekoča, rdeča, po stiku z vodo pekoč občutek.

Naslednji dan, 27.02.2018, po razkuževanju zopet rdečica, pekoč občutek, srbenje (prilagam fotografijo).«

V obrazcu za testiranje, ki so ga izpolnile odgovorne osebe urološkega oddelka, so zapisane naslednje ugotovitve:

»Razkužilo je za uporabnika zelo agresivno, pri polovici uporabnikov so se pojavile rdečine na roki in posledično pekoč občutek.«

Naročnik je v dokumentacijo predložil tudi fotografije, ki so jih uporabniki vlagateljevega razkužila naredili po njegovi uporabi. Na fotografijah so vidni rdeči izpuščaji in rdečica na rokah uporabnikov razkužila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da naročnik postopka testiranja njegovega razkužila ni ustrezno dokumentiral. Naročnik je za testiranje pripravil posebne obrazce, iz katerih je razvidno, na katerih oddelkih so testirali razkužilo in kakšni so bili rezultati. Glede na vsebino zapisov iz obrazcev se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da je razkužilo preizkusilo le manjše število zaposlenih, saj iz njih izhaja, da ga je preizkušalo večje število oseb, tako medicinskih sester kot zdravnikov. Iz preizkusnih obrazcev prav tako izhaja, da so se težave pojavile pri velikem številu uporabnikov, ne pa le pri nekaterih. Kot je bilo že zapisano, imajo osebe, ki so preizkušale razkužilo, posebna strokovna znanja na področju higiene rok in razkuževanja, saj gre za medicinske tehnike in zdravnike, za katere naročnik periodično zagotavlja tudi posebna izobraževanja o razkuževanju. Državna revizijska komisija zato ne more slediti vlagatelju, ki navaja, da osebje, ki je preizkušalo razkužilo, tega ni storilo na pravilen način oz. da so rezultati, ki so opisani v preizkusnih obrazcih, posledice nepravilne in nestrokovne uporabe razkužila. Razumljivo je, da medicinsko osebje vsakodnevno in večkratno izvaja razkuževanje rok, na kar jih napotujejo tudi pravila in standardi bolnišnice. Ker ima medicinsko osebje na tem področju posebna strokovna znanja, ki jih pridobivajo tudi na posebnih izobraževanjih, ni mogoče ugotoviti, da bi šlo le za subjektivne občutke posameznih uporabnikov, ki bi bili posledica nepravilne in nestrokovne uporabe razkužila. Iz preizkusnih obrazcev je razvidno, da so bile težave sistematične in da so se pojavile pri večjem številu uporabnikov.

Poleg tega je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upoštevati, da naročnik postopka testiranja ni dokumentiral le z zapisniki oz. s posebnimi obrazci, ki so jih izpolnile za to odgovorne osebe, temveč tudi s slikovnim materialom, iz katerega je razvidno, da so uporabniki razkužila imeli rdeče lise in izpuščaje. Fotografska dokumentacija torej potrjuje navedbe in ugotovitve testiranj, kot so povzete v preizkusnih obrazcih, na podlagi česar je mogoča tudi objektivna preverljivost rezultatov. Zato tudi ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik rezultate testiranj prirejal oz. da so ti subjektivno pristranski in posledica favoriziranja izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija na podlagi pregleda dokumentacije tako ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predvidel izvedbo preizkusov ponujenih vzorcev blaga in da je ob tem ponudnike izrecno opozoril, da bo blago izločil, če bo v postopku preizkušanja ugotovil, da blago funkcionalno in kakovostno ne ustreza. Naročnik je postopek preizkušanja razkužila, ki ga je ponudil vlagatelj, ustrezno dokumentiral, s čimer je zagotovil preglednost, rezultati testiranj pa so jasno razvidni in, zlasti ob upoštevanju priloženih fotografij, tudi preverljivi. Glede na dejstvo, da je osebje, ki je preizkušalo vzorce blaga, tudi strokovno ustrezno usposobljeno in razpolaga s posebnimi strokovnimi znanji s področja higiene in razkuževanja rok, Državna revizijska komisija meni, da naročniku ni mogoče očitati nestrokovnosti in neobjektivnosti pri ocenjevanju vlagateljevega razkužila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ko je preizkusil le njegovo razkužilo, ne pa tudi razkužila, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora naročnik v skladu s 7. členom ZJN-3 zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. V skladu z načelom enakopravne obravnave mora naročnik zagotoviti, da ponudnike obravnava na enak način in da tudi v postopku ocenjevanja in vrednotenja pri vseh ponudnikih enako upošteva vse zahteve, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji. Z vlagateljem se je treba strinjati, da bi naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, če bi preizkusil le njegove vzorce razkužila, ne pa tudi razkužila drugih ponudnikov. Vendar pa je treba v konkretnem postopku oddaje javnega naročila upoštevati, da je naročnik vzorce identičnega razkužila, ki ga je izbrani ponudnik ponudil tudi v predmetnem postopku, preizkusil že v enem izmed prejšnjih postopkov javnega naročanja, v zvezi s čimer je naročnik predložil tudi dokumentacijo. Iz obrazca »Anketni list testiranja« z dne 19. 4. 2013 je tako razvidno, da je naročnik tudi vzorce razkužila »Skinman Soft Protect« preizkusil, pri čemer uporabniki razkužila niso zaznali težav, kot so se pojavile pri vlagateljevem razkužilu, izdelek pa so ocenili kot ustrezen. V konkretnem primeru zato ne gre za položaj, da bi naročnik preizkusil le izdelek vlagatelja, ne pa tudi izdelka izbranega ponudnika. Poleg tega je treba v tem primeru upoštevati tudi, da naročnik identično razkužilo, kot ga ponuja izbrani ponudnik, na podlagi izvedenega naročila uporablja že nekaj let, zaradi česar je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da je razkužilo prisotno na različnih oddelkih v daljšem časovnem obdobju.

Vlagatelj v vlogi z dne 10. 5. 2018, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja tudi, da testiranje izdelka izbranega ponudnika ni bilo izvedeno v enakih okoliščinah, saj se je izvajalo v aprilu 2013, ko so bile višje temperature, poleg tega pa je bilo preizkušenih tudi manjše število vzorcev. V zvezi s temi navedbami je treba upoštevati, da je iz obrazca »Anketni list testiranja« z dne 19. 4. 2013 res razvidno, da je naročnik preizkusil manjše število vzorcev razkužila izbranega ponudnika. Vendar zgolj na podlagi navedenega dejstva ni mogoče ugotoviti, da so rezultati testiranj neustrezni oz. neprimerljivi, zlasti ob upoštevanju okoliščine, da naročnik razkužilo izbranega ponudnika uporablja več let na različnih oddelkih in v različnih vremenskih razmerah, pri čemer, kot navaja naročnik, uporabniki ne zaznavajo takšnih težav, kot so jih pri uporabi vlagateljevega razkužila. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila bi lahko glede na konkretne okoliščine zato ugotovili, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov v primeru, če bi tudi pri uporabi razkužila izbranega ponudnika ugotovil enake posledice, pa bi kljub temu njegovo ponudbo ocenil kot ustrezno. Da bi se tudi pri uporabi razkužila izbranega ponudnika pri naročniku pojavile enake težave, pa tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje. Morebitna izvedba posebnega preizkusa razkužil izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa tudi sicer ne bi vplivala na rezultate testiranja vlagateljevega razkužila, kot so razvidni iz dokumentacije.

V zvezi s sklicevanjem vlagatelja na prakso Državne revizijske komisije, kot izhaja iz njenega sklepa št. 018-132/2012-5, pa Državna revizijska komisija pripominja, da je bilo dejansko stanje v navedeni zadevi drugačno, saj sta takrat oba ponudnika takratnemu naročniku ponudila identično blago identičnega proizvajalca pod različnimi blagovnimi znamkami. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila pa sta vlagatelj in izbrani ponudnik ponudila izdelka različnih proizvajalcev, ki sicer imata podobno sestavo, vendar nista identična.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določil lastne razpisne dokumentacije in ZJN-3, ko je po preizkusu ponujenih vzorcev vlagateljevega razkužila ugotovil, da zaradi težav pri večini uporabnikov izdelek ne izpolnjuje funkcionalnih in kakovostnih zahtev, kot je bilo to določeno v točki 6 poglavja »Tehnične specifikacije«. Naročnik je postopek testiranja napovedal vnaprej, saj je bil izrecno določen v razpisni dokumentaciji, postopek je pregledno dokumentiral, tudi s slikovnim materialom, na podlagi česar je zagotovil preverljivost preizkusa. Ker je ob tem izkazal tudi, da je identičen izdelek izbranega ponudnika testiral že v enem izmed prejšnjih postopkov javnega naročanja in ga posledično že dalj časa uporablja na vseh svojih oddelkih, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi pri uporabi izdelkov izbranega ponudnika naročnik imel enake izkušnje, glede na vse okoliščine konkretnega primera tudi ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija je zato na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni vsebinsko presojala revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje ustreznosti dolžine dozirne pumpice, saj to ne bi več moglo vplivati na ugotovitev, da je naročnik ponudbo vlagatelja zaradi neizpolnjevanja funkcionalnih in kakovostnih zahtev, kar je bilo ugotovljeno po postopku testiranja, pravilno ocenil kot nedopustno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

Kot je razvidno iz dokumentacije in kot v zahtevku za revizijo opozarja tudi vlagatelj, je naročnik predmetno naročilo razdelil na sklope in podsklope, pri čemer je na 5. strani razpisne dokumentacije določil, da lahko ponudnik ponudbo predloži tudi za eden, več ali vse razpisane podsklope. Glede na določbo 73. člena ZJN-3 to pomeni, da posamezen podsklop v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dejansko pomeni sklop, zaradi česar znaša taksa, glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZPVPJN, dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop. Glede na vrednost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu IV.1 znaša pravilna višina takse za predmetni zahtevek za revizijo 1.992,68 EUR. Ker je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse v višini 2.353,33 EUR, bo Državna revizijska komisija Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč plačane takse vlagatelju v višini 360,65 EUR (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, dne 1. 6. 2018



predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

V vednost:

- finančna služba Državne revizijske komisije, tu.