018-078/2018 Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije, d. d.

Številka: 018-078/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Nine Velkavrh kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »Betonske podpore daljnovodnih drogov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP Kograd IGEM ZOD, d. d., Selovec 83, Šentjanž pri Dravogradu (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & parterji, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 28. 5. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JN-2/2018-NMV z dne 28. 3. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 9.223,10 EUR v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 21. 2. 2018 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000998/2018-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JN-2/2018-NMV z dne 28. 3. 2018 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Stopar PGM, d. o. o., Lokavec 202 c, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 3. 2018 zahteval vpogled v dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila, naročnik pa ga je organiziral 3. 4. 2018, o čemer je vodil zapisnik.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 4. 2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po predloženem stroškovniku. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v nasprotju z določbami 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), očita pa mu tudi, da mu je nezakonito odrekel vpogled v večji del ponudbe izbranega ponudnika ter v dokumentacijo o oddaji javnega naročila. Vlagatelj citira ustrezne dele razpisne dokumentacije in navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil vseh zahtevanih dokumentov ter da ga je naročnik zato dne 26. 3. 2018 po e-pošti pozval k dopolnitvi ponudbe. Med drugim je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s certifikatom skladnosti kontrole proizvodnje, za katerega izbrani ponudnik sam priznava, da ga je pozabil vložiti v ponudbo. Na ta način je naročnik po vlagateljevem mnenju izbranemu ponudniku v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 dopustil dopolnitev ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Prav tako je naročnik v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s tehnično dokumentacijo, iz katere morajo biti razvidne vse tehnične karakteristike ponujenega blaga (ob čemer je izbrani ponudnik na naročnikov poziv celo predložil izjavi o lastnosti, katerima je pretekla veljavnost dne 30. 12. oz. 30. 7.2017). Tudi s tem je naročnik izbranemu ponudniku dopustil dopolnitev ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ne da bi pri tem šlo za odpravo očitne napake. Vlagatelj dalje navaja, da je naročnik ravnal tudi v nasprotju s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 s tem, ko je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbenega predračuna z manjkajočimi podatki o proizvajalcu in oznaki ter tipu dobavljenega blaga. V tem delu po vlagateljevem mnenju ni mogoče objektivno dokazati, da je izbrani ponudnik že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb dejansko imel namen navesti prav ta (kasneje navedeni) tip in proizvajalca. Vlagatelj navaja še, da izbrani ponudnik tudi ni predložil zahtevane dokumentacije glede izračuna ali porušne preiskave. Vlagatelj je namreč prepričan, da iz izjave, da je statični izračun narejen v skladu s standardom SIST EN 192-1-1, ki jo je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, izhaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikovih zahtev glede ustrezne varnosti proti porušitvi oziroma nosilnosti. Ker mu naročnik v tem delu ni dopustil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija navedeno preveri in sama presodi o tem, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje naročnikova zahteve, navedene v tehničnih specifikacijah. Poleg tega je naročnik po vlagateljevem mnenju ravnal v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 tudi s tem, ko je od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev njegove ponudbe glede mase ponujenega blaga (izbrani ponudnik je namreč v tabelah 1 in 2 kot maso navedel 200 oz. 450 kg, v priloženih katalogih pa je navedena masa 250 oz. 500 kg). Na koncu vlagatelj naročniku očita še kršitev 35. člena ZJN-3, saj mu na organiziranem vpogledu dne 3. 4. 2018 ni omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v zahtevanem obsegu (specifikacije ponujenega blaga in dokumentacije, s katero je izbrani ponudnik izkazoval skladnost ponujenega blaga s tehničnimi specifikacijami) ter ostalo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 27. 3. 2018 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal, da se ga zavrne.

Naročnik je s sklepom št. JN-2/2018-NMV z dne 26. 4. 2018 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi navaja, da je od izbranega ponudnika zahteval dopolnitev ponudbe z manjkajočim certifikatom skladnosti kontrole proizvodnje kljub dejstvu, da so podatki o certifikatu javno dostopni preko spletne strani certifikacijskega organa in kljub temu, da je vlagatelj navedeni certifikat predložil že v predhodnem naročnikovem postopku oddaje javnega naročila (naročilo št. JN-4/2016-NMV z dne 11. 5. 2018). Naročnik tudi meni, da s pozivom ni omogočil dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, saj so na obstoj certifikata nakazovali že drugi deli ponudbe (krovna izjava o lastnostih IOL 074 na str. 143 ponudbe in vpisi v Tabelo 1 pod točkami 4 in 6). Izbrani ponudnik zahtevanega certifikata v ponudbi res pomotoma ni predložil, vendar se je o njegovem obstoju mogoče prepričati na spletni strani certifikacijskega organa IGMAT d. d., naročnik pa lahko dopolnitev ponudbe zahteva le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Vlagatelj po naročnikovem mnenju tudi zmotno ugotavlja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil dokazil glede izpolnjevanja zahtev, povezanih s kvaliteto jekla za izdelavo armature. Naročnik je sicer res iz ponudbe razbral, da je potekla veljavnost tehničnim specifikacijam, na katere se sklicuje v izjavi o lastnostih za vroče valjano rebrasto armaturno jeklo, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oz. pojasnitev. Vendar je izpolnjevanje navedene zahteve naročnik razbral tudi iz drugih dokumentov v ponudbi (npr. iz izjave o lastnostih za ponujeno blago IOL 074 na str. 143 ponudbe). Naročnik tudi zanika, da bi izbranega ponudnika nedopustno pozval na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na ponudbeni predračun (manjkajoči podatki o proizvajalcu in oznaki ter tipu dobavljenega blaga). Manjkajoče podatke je namreč izbrani ponudnik navedel že v obrazcu Specifikacija tehničnih zahtev OBR-11 in naročnik ga je v tem delu zgolj v smislu formalnosti pozval k dopolnitvi. Poleg tega izbrani ponudnik v svoji vlogi z dne 27. 3. 2018 opozarja, da je imel s strani naročnika pripravljen excelov obrazec 6 b Ponudbeni predračun zaščitene oz. zaklenjene ustrezne stolpce, zato teh podatkov ni bilo mogoče vpisati, so pa razvidni iz drugih delov ponudbe. Po naročnikovem mnenju so neutemeljeni tudi vlagateljevi očitki o (ne)predložitvi dokumentacije glede izračuna oz. porušne preiskave, saj je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tehnično poročilo in statični izračun skladno s tč. 5/III »Obvezne priloge k ponudbi«. V preloženi izjavi je res prišlo do očitne napake pri zapisu standarda, vendar naročnik izbranega ponudnika ni pozival k odpravi napake, saj predmetna izjava ni bila del obveznih prilog k ponudbi. Naročnik zavrača tudi očitke, povezane s podatki o masi ponujenega blaga in navaja, da je že iz poziva na dopolnitev ponudbe jasno, da je izbranega ponudnika pozval zgolj k pojasnilu neskladja v ponudbi že predloženih dokazil, kar je izbrani ponudnik tudi ustrezno pojasnil. V zvezi z očitki o zavrnitvi vpogleda naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo, razen tistih delov, ki so v skladu z zakonom označeni kot poslovna skrivnost. Kar se tiče preostale dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila pa je imel vlagatelj ves čas vpogled vanjo na portalu javnih naročil in spletnih straneh naročnika.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo št. NS/248159/2018-RC z dne 4. 4. 2018 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 5. 2018, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 5. 2018, opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je imel naročnik pravico od izbranega ponudnika zahtevati dopolnitve in pojasnila glede nekaterih manjkajočih ponudbenih dokumentov ter nejasnosti v njegovi ponudbi in ali je bil naročnik na podlagi prejetih dopolnitev in pojasnil izbranega ponudnika (dopis z dne 27. 3. 2018) dolžan njegovo ponudbo izločiti kot nedopustno.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Morebitno dopolnjevanje, popravljanje ali pojasnjevanje ponudb je urejeno v 89. členu ZJN-3. V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba) ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV ter skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3), tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in/ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljev očitek o tem, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s certifikatom skladnosti kontrole proizvodnje, za katerega izbrani ponudnik sam priznava, da ga je pozabil vložiti v ponudbo.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije za oddajo predmetnega javnega naročila (Povabilo k oddaji ponudbe št. JN-2/2018-NMV z dne 6. 3. 2018), je naročnik na strani 13 Navodil za izdelavo ponudbe (OBR-2), pod tč. 14 (Izključitev ponudb), med drugim zapisal, da bo izključil »ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 4. in 13. teh navodil«.

Pod tč. 4 Navodil za izdelavo ponudbe (Dopustnost ponudbe), je naročnik zahteval (tč. 12), da mora ponudnik v ponudbi (med drugim) predložiti »obrazec Specifikacija tehničnih zahtev (OBR-11) in vse zahtevane dokumente oz. dokazila iz obrazca (OBR-11)«.

V obrazcu OBR-11 (Specifikacija tehničnih zahtev) je v poglavju III. (Obvezne priloge k ponudbi), pod tč. 6 naročnik zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti »Veljaven certifikat skladnosti kontrole proizvodnje po sistemu 2+ za vse tipe ponujenega blaga, izdan s strani neodvisne akreditirane strokovne inštitucije v EU. Certifikat skladnosti kontrole proizvodnje se mora nanašati na gotovi proizvod.«

Glede na spredaj citirane določbe razpisne dokumentacije je treba ugotoviti, da je naročnik od ponudnikov zahteval obvezno predložitev veljavnega certifikata skladnosti kontrole proizvodnje za ponujeno blago, kot je to navedeno v obrazcu OBR-1 pod tč. 6. Navedena naročnikova zahteva je bila podana v okviru specifikacije tehničnih zahtev predmeta obravnavanega javnega naročila (OBR-11) in je nedvomno povezana s tehničnimi specifikacijami, saj predstavlja eno od podlag za presojo ustreznosti kvalitete končnega proizvoda in s tem podlago za ugotavljanje ustreznosti ponujenega blaga z zahtevami naročnika, kot so določene v okviru specifikacije tehničnih zahtev, povezanih s predmetom naročila, tj. dobavo betonskih podpor lesenih drogov za namen obnove stojnih mest SN nadzemnega omrežja.

Vsi udeleženci v obravnavanem revizijskem postopku (vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik) so soglasni v tem, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil zgoraj navedene obvezne priloge k ponudbi, ker jo je (kar priznava tudi sam) pozabil vključiti v ponudbo.

Za takšno pomanjkljivost je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 13 Navodil za izdelavo ponudbe (OBR-2) izrecno predpisal sankcijo izločitve ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji sam določil pravilo (tč. 14, »Izključitev ponudb«), s katerim je napovedal, da bo iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila izključil ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale v tč. 4 razpisne dokumentacije (»Dopustnost ponudbe«) navedenih zahtev, med katerimi je pod tč. 12 zahtevano tudi, da mora ponudnik v ponudbi predložiti vse dokumente oz. dokazila, ki so navedeni v obrazcu OBR-11 (»Specifikacija tehničnih zahtev«). Eden od v OBR-11 navedenih obveznih dokumentov, je veljavni certifikat skladnosti kontrole proizvodnje za ponujeno blago (tč. III, »Obvezne priloge k ponudbi«), ki ga izbrani ponudnik ni vključil v svojo ponudbo.

Ob takšnem dejanskem stanju je treba ugotoviti, da bi moral naročnik na podlagi pravil lastne razpisne dokumentacije ponudbo izbranega ponudnika obravnavati kot nedopustno in jo izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. S tega vidika je bila namreč razpisna dokumentacija jasna in nedvoumna, naročnik pa se mora (kot je že večkrat zapisala tako Državna revizijska komisija kot tudi Sodišče EU), strogo držati pravil, ki jih je sam določil v svoji razpisni dokumentaciji.

Kar zadeva morebitno dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika z manjkajočim dokumentom, je treba ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 10 Navodila za izdelavo ponudbe) res predvidel možnost dopolnitve, popravka ali pojasnitve ponudbe, vendar je pri tem (povzeto po šestem odstavku 89. člena ZJN-3) tudi jasno zapisal, da ponudnik »… ne sme dopolnjevati ali popravljati … tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila …«. Naročnik sicer meni, da s pozivom ni omogočil dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ker naj bi na obstoj manjkajočega dokumenta nakazovali že drugi deli ponudbe, vendar navedenemu naročnikovemu stališču ni mogoče pritrditi. Ostaja namreč dejstvo, da je v ponudbi izbranega ponudnika izostal dokument, ki ga je sam naročnik v skladu s pravili iz razpisne dokumentacije označil kot obvezen del ponudbe, na predložitev navedenega dokumenta pa je obenem vezal tudi presojo dopustnosti ponudbe in posledično njeno izločitev iz postopka oddaje javnega naročila.

Ker je bilo v obravnavanem primeru nedvomno ugotovljeno, da se manjkajoči dokument v ponudbi izbranega ponudnika veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je treba vlagatelju pritrditi tudi v tem, da naročnik v konkretnem primeru ni imel pravnih podlag za to, da izbranega ponudnika pozove k dopolnitvi njegove ponudbe. Tudi za morebitno dopolnjevanje ali pojasnjevanje ponudbene dokumentacije namreč velja, da se mora naročnik strogo držati pravil, ki jih je v zvezi s tem določil v razpisni dokumentaciji (kar izhaja tudi iz prakse Sodišča Evropske unije, prim. npr. sodbi št. C-599/10 SAG ELV Slovensko in št. C-336/12 Manova). Poleg tega manjkajočega dokumenta v ponudbi izbranega ponudnika tudi ni mogoče obravnavati kot »očitno napako« v smislu določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3, ki (mutatis mutandis) določa, da je ponudbe izjemoma mogoče dopolnjevati ali popravljati tudi v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, če gre pri tem za popravek ali dopolnitev očitne napake. Da obvezno zahtevanega dokumenta v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ki v ponudbi sploh ni bil predložen, v konkretnem primeru ni mogoče obravnavati kot »očitno napako« v smislu pravila iz šestega odstavka 89. člena, izhaja že iz besedila navedene določbe, ki ureja (le) možnost »popravka ali dopolnitve« očitne napake (tj. v ponudbi napačno navedenega dejstva), ne pa tudi možnosti kasnejše predložitve posameznih manjkajočih obveznih ponudbenih dokumentov (tj. dokumentov, ki jih je naročnik v razpisni dokumentaciji pod grožnjo izključitve ponudbe izrecno zahteval ter jih ponudnik ni pravočasno in pravilno predložil v okviru svoje ponudbene dokumentacije).

Prav tako se ni mogoče strinjati z naročnikovimi stališčem o tem, da lahko naročnik v takšnem primeru dopolnitev ponudbe zahteva le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Možnost (oz. dolžnost) naročnika, da določeno dejstvo preveri sam, je namreč urejena v petem odstavku 89. člena ZJN-3, ki predstavlja splošno pravilo o dopolnjevanju ponudb in se nanaša na »informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti« na splošno ter lahko zajame tudi posamezne manjkajoče dokumente (besedilo »če posamezni dokumenti manjkajo«). Pravilo iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 pa je v razmerju do petega odstavka specialno pravilo in (strožje) ureja posebne položaje, ko gre za (možnost) dopolnjevanja tistih delov ponudbe, v katere načeloma že po samem zakonu ni mogoče posegati. Gre torej za izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3 s tem, ko je izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih prilog, poleg tega pa je kršil tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (tudi na podlagi naknadno predloženih dokumentov) označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. JN-2/2018-NMV z dne 28. 3. 2018.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih trditev v zvezi z referencami izbranega ponudnika, saj meritorna obravnava slednjih ne bi več mogla vplivati na sprejeto odločitev.

Ker je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevemu primarnemu pravovarstvenemu predlogu in razveljavila naročnikov sklep o oddaji javnega naročila, tudi ni odločala o podrednem predlogu iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 7.655,16 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.239,30 EUR (2.800 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.567,94 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov za »poštnina, fotokopije – 20,00 EUR«, saj izpostavljenih stroškov vlagatelj ni opredeljeno navedel, kot določa 70. člen ZPVPJN.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 9.223,10 EUR v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne z dne 8. 5. 2018, ki so deloma prepis stroškovnika iz zahtevka za revizijo, deloma pa priglasitev nadaljnjih stroškov. O stroških, ki jih je vlagatelj že priglasil v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija že odločila, nadaljnjih stroškov višini 619,65 EUR pa mu ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 28. 5. 2018


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
 Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2a, Celje
 Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & parterji, o. p., d. o. o., Ljubljana
 Stopar PGM, d. o. o., Lokavec 202 c, Ajdovščina
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu