018-068/2018 Slovenski državni gozdovi, d.o.o.

Številka: 018-068/2018-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 70. in 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava gozdarske mehanizacije« v sklopu 4: »Traktorji (5 kom)« na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KGZ Sloga Kranj, z.o.o., Šuceva ulica 27, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Rožna ulica 39, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 5. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 27. 3. 2018 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo v sklopu 4: »Traktorji (5 kom)« dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, se zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22. 1. 2018 na portalu javnih naročil pod številko JN000349/2018-B01 objavil obvestilo o javnem naročilu »Dobava gozdarske mehanizacije«, ki je bilo dne 23. 1. 2018 pod številko 2018/S 015-030337 objavljeno tudi v Uradnem listu Evropske unije. Omenjeno javno naročilo je naročnik razdeljeno na 7 sklopov oddajal po odprtem postopku.
Naročnik je dne 16. 3. 2018 na portalu javnih naročil pod številko JN000349/2018-ODL01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16. 3. 2018. Iz omenjenega dokumenta izhaja, da je javno naročilo v sklopu 4: »Traktorji (5 kom)«, v katerem je prejel dve ponudbi, oddal ponudniku Interexport, d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj, čigar ponudba se je glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe uvrstila na drugo mesto, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da predloženih referenčnih obrazcev izbranega ponudnika, ki mu jih je naročnik posredoval na podlagi zahteve za vpogled, niso potrdili naročniki referenčnih poslov, zato ni mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik za referenčne naročnike dejansko opravil referenčne dobave, posledično pa tudi ne, da je te dobave opravil kvalitetno, pravočasno ter skladno s pogodbenimi določili. Dalje vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika predloženi plan vzdrževanja ni specificiran za vsako leto posebej in ne vsebuje nikakršne navedbe potrebnih servisnih opravil, navedbe rezervnih delov, ki jih je potrebno zamenjati skladno s programom vzdrževanja, pa so pomanjkljive, saj ne vsebujejo za izvedbo servisnih del nujno potrebnega drobnega materiala (tesnila, o-ringi ipd.). Predloženi plan vzdrževanja po zatrjevanju vlagatelja tudi ni datiran, žigosan niti podpisan s strani odgovorne osebe oziroma pooblaščenega predstavnika izbranega ponudnika, zato vlagatelj dvomi v njegovo verodostojnost in čas nastanka. Vlagatelj v nadaljevanju opozarja na očitno napako naročnika, ki je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila kot skupno ponujeno ceno vzdrževanja izbranega ponudnika za sklop 4 navedel vrednost 104.335,00 EUR brez DDV, čeprav iz predloženega ponudbenega predračuna izhaja cena 104.355,00 EUR brez DDV. V tej zvezi vlagatelj izraža tudi dvom o smotrnosti načina ugotavljanja merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, kot ga je predvidel naročnik in pri katerem 90 % točk predstavlja cena ponujene mehanizacije, le 10 % točk pa cena njenega vzdrževanja. Na koncu vlagatelj navaja še, da ne more presoditi, ali ponujena mehanizacija izbranega ponudnika v celoti ustreza tehničnim specifikacijam naročnika, saj ne razpolaga z dokumentom izbranega ponudnika »Standardna ponudba, iz katere je razvidna ostala standardna ter dodatna oprema«. Naročnik namreč omenjenega dokumenta vlagatelju ni posredoval niti na podlagi njegove zahteve za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika z dne 21. 3. 2018 niti na podlagi njegove zahteve za dopolnitev posredovane dokumentacije z dne 23. 3. 2018. Glede na predstavljeno vlagatelj naročnika poziva k posredovanju omenjenega dokumenta in si pridržuje pravico do razširitve navedb v revizijskem postopku. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 4. 4. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Uvodoma navaja, da je treba zahtevek za revizijo zaradi umanjkanja aktivne legitimacije vlagatelja zavreči, saj slednji ne podaja navedb glede možnosti nastanka škode. V nadaljevanju se izbrani ponudnik po vsebini opredeljuje do navedb iz zahtevka za revizijo in zatrjuje, da je v ponudbi predložil tri, s strani referenčnih naročnikov podpisana ter žigosana referenčna potrdila, kar je mogoče preveriti ne le z vpogledom v njegovo ponudbo v papirni obliki, temveč tudi z vpogledom v scan celotne ponudbene dokumentacije. Dalje izbrani ponudnik zatrjuje, da je v planu vzdrževanja natančno navedel, kateri komplet oziroma »kit« servisnega materiala se uporabi na posameznem servisu, prav tako je v planu vzdrževanja opredelil, na katerih servisih se menja motorno olje, na katerih se menja menjalniško/hidravlično olje, olje v bočnih reduktorjih, olje v prednji ter zadnji premi, hladilna tekočina, zavorna tekočina DOT4 ter servisni material, s čimer je opredelil servisna opravila. Plan vzdrževanja, za katerega naročnik po zatrjevanju izbranega ponudnika ni zahteval, da mora biti podpisan, žigosan in datiran, je pripravljen za obdobje 5 let, pri čemer iz omenjenega plana (v povezavi s ponudbenim predračunom za sklop 4) jasno izhaja, kateri servisi se izvedejo v katerih letih. Po mnenju izbranega ponudnika gre pri zapisu skupne cene vzdrževanja v odločitvi o oddaji javnega naročila za očitno napako naročnika, ki pa nima nikakršnega vpliva na pravilnost oziroma zakonitost te odločitve. Vlagatelj po zatrjevanju izbranega ponudnika tudi ne navaja, da sumi, da ponujena mehanizacija izbranega ponudnika ne ustreza predpisanim tehničnim specifikacijam. V kolikor zato Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo ne bi zavrgla, naj ga – ob upoštevanju predstavljenih navedb – kot neutemeljenega zavrne.
Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 5. 4. 2018 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Po zatrjevanju naročnika je izbrani ponudnik – poleg nepodpisanih referenčnih obrazcev – v okviru obrazca »Ponudba« predložil še s strani naročnikov referenčnih poslov podpisana referenčna potrdila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja. Ob navedenem naročnik pripominja, da je vlagatelj v zahtevi za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika izrecno zapisal, da zaradi hitre in ekonomične uresničitve pravice do vpogleda prosi za posredovanje elektronskega zapisa izbrane ponudbe na dani elektronski naslov. Naročnik je torej ravnal skladno z navedeno zahtevo vlagatelja, ko je slednjemu posredoval kopijo oziroma scan izbrane ponudbe. V zvezi z navedenim po mnenju naročnika ne gre spregledati, da vlagatelj ob določbi razpisne dokumentacije, da bo v primeru neskladja med pisno in skenirano verzijo ponudbe obveljala pisna verzija, možnosti vpogleda v pisno verzijo ponudbe izbranega ponudnika ni izkoristil. Glede vlagateljevih navedb v zvezi s planom vzdrževanja naročnik izpostavlja, da obrazca plana vzdrževanja sam ni vnaprej predvidel, temveč je pripravo slednjega prepustil ponudnikom. Izbrani ponudnik je tako predložil plan vzdrževanja, ki je v celoti skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj je iz njega razviden tako servisni interval kot tudi vsa opravila, poleg tega pa je iz njega razvidno tudi, da so v ceno vključeni vsi rezervni deli, ki jih je potrebno menjati v skladu s programom vzdrževanja. Pri tem ne gre prezreti, da je že naročnik servisni interval oblikoval alternativno, saj je v obrazcu »Ponudba« pod postavko »b) Ponujena cena vzdrževanja« vezal servis tako na obdobje, izraženo v mesecih, kot na delovne ure delovnega stroja. Iz vsebine predloženega plana vzdrževanja je razvidno, kako si servisni intervali sledijo glede na delovne ure, pri čemer je treba plan vzdrževanja interpretirati skupaj z obrazcem »Ponudbeni predračun za sklop 4«, ki ga omenjeni plan samo podrobneje opredeljuje. Naročnik, kot navaja sam, v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da morajo ponudniki navesti ves drobni material, ki bo vključen v servis. Vlagatelj po oceni naročnika tudi pravilno ugotavlja očitno tipkarsko napako pri zapisu ponujene cene vzdrževanja izbranega ponudnika v utemeljitvi odločitve o oddaji javnega naročila, kjer je namesto cene 104.355,00 EUR brez DDV navedena cena 104.335,00 EUR brez DDV. Omenjena očitna napaka pa nima nobenih posledic za vlagatelja in ne spreminja točkovanja oziroma vrstnega reda ponudb za sklop 4, saj je naročnik pravilno zapisal tako oceno ponudbe izbranega ponudnika kot oceno ponudbe vlagatelja. Na koncu naročnik ugotavlja še, da je vlagatelju posredoval vse relevantne dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na tehnične karakteristike ponujenih traktorjev, zato ocenjuje v tej zvezi podane navedbe vlagatelja kot pavšalne. Glede na navedeno po prepričanju naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je v vlogi z dne 9. 4. 2018, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 11. 4. 2018, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih navedbah ter dokaznih predlogih, dodatno pa navaja še, da s strani referenčnih naročnikov podpisanih referenčnih obrazcev ni mogoče najti v nobenem izmed dokumentov, ki jih je naročnik na podlagi vlagateljeve zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika po elektronski pošti posredoval vlagatelju dne 23. 3. 2018 in 26. 3. 2018. To velja kljub dejstvu, da je vlagatelj v zahtevi za vpogled navedel, naj mu naročnik posreduje scan celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. V nasprotju z izrecno zahtevo vlagatelja mu je naročnik posredoval le del ponudbe izbranega ponudnika. V posredovani dokumentaciji (poleg potrjenih referenčnih obrazcev) ni bilo obrazca ESPD, potrdila bank o blokadah ter bonitetnega poročila, pomanjkljiva pa je bila tudi posredovana tehnična dokumentacija izbranega ponudnika. Če je naročnik res razpolagal s potrjenimi referenčnimi obrazci izbranega ponudnika, bi moral slednje posredovati vlagatelju ali pa vlagatelja vsaj opozoriti na neskladje med posredovanimi dokumenti in pisno verzijo ponudbe. Zaradi hitrosti in ekonomičnosti vpogleda vlagatelj res ni opravil osebnega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, pač pa se je zadovoljil s posredovanjem ponudbene dokumentacije po elektronski pošti, vendar je od naročnika utemeljeno pričakoval, da mu bo na podlagi izrecne zahteve posredoval vso ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, na temelju katere je naročnik ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika ekonomsko najugodnejša ter dopustna. Na podlagi navedenega je po mnenju vlagatelja mogoče predpostaviti, da je naročnik morebitne potrjene referenčne obrazce od izbranega ponudnika pridobil šele naknadno, to je po prejemu zahtevka za revizijo.
Naročnik je na Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 10. 4. 2018, prejeto dne 12. 4. 2018, naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim bi se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo v sklopu 4: »Traktorji (5 kom)« dovolila sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom. Iz priložene vročilnice je razvidno, da je bil omenjeni naročnikov predlog vlagatelju vročen dne 18. 4. 2018.
Vlagatelj je Državni revizijski komisiji na podlagi poziva, ki mu je bil vročen dne 18. 4. 2018, z dopisom z dne 20. 4. 2018, ki ga je s priporočeno poštno pošiljko odposlal istega dne (to je 20. 4. 2018), posredoval potrdilo o doplačilu takse v zahtevani višini 2.546,26 EUR.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi z dne 4. 4. 2018 (med drugim) izpostavlja vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja kot ene od procesnih predpostavk, ki so v skladu s 26. ter 31. členom ZPVPJN potrebne za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (primerjaj drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), je za razrešitev vprašanja o obstoju njegove aktivne legitimacije potrebno ugotoviti, ali sta kumulativno podana elementa iz prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, to sta interes za dodelitev javnega naročila in možnost nastanka škode zaradi očitane kršitve naročniku.

V obravnavani zadevi izbrani ponudnik vlagatelju ne oporeka interesa za dodelitev javnega naročila kot prvega od dveh elementov, ki morata biti glede na določbo 14. člena ZPVPJN kumulativno izpolnjena za ugotovitev obstoja aktivne legitimacije vlagatelja, pač pa zatrjuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne podaja navedb glede možnosti nastanka škode (in posledično slednje tudi ne izkaže).

Iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16. 3. 2018 izhaja, da je naročnik v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila za sklop 4 prejel dve pravočasni ponudbi, ki ju je razvrstil glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, nato pa preveril dopustnost prvouvrščene ponudbe. Ker je naročnik ugotovil, da je ponudba prvouvrščenega ponudnika dopustna, je javno naročilo oddal slednjemu, posledično pa dopustnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika, to je vlagatelja, ni preverjal.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija naročnikovo oceno o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. V kolikor bi se torej navedbe vlagatelja o zatrjevanih naročnikovih kršitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in razveljaviti (vsaj) naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. Posledično bi se postopek oddaje javnega naročila vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, kar pa obenem pomeni, da bi možnost za dodelitev konkretnega javnega naročila pridobil tudi vlagatelj. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavani zadevi realna stopnja verjetnosti nastanka škode (ali vsaj možnost nastanka škode) vlagatelju izkazana, s tem pa je (poleg nespornega interesa za dodelitev javnega naročila kot prvega obligatornega elementa) izpolnjen tudi drugi obligatorni element za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega v skladu z 31. členom ZPVPJN, ugotovila, da so (poleg aktivne legitimacije) izpolnjene tudi preostale procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je v nadaljevanju zahtevek za revizijo vsebinsko obravnavala.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39., 70. in 20. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je ponudba izbranega ponudnika dopustna in je torej naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je konkretno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, ali ne.
Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. Naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so bila določena (prvi odstavek 89. člena ZJN-3).
V dokumentu »Navodila za izdelavo ponudbe, pogoji in merila«, ki v obravnavanem postopku javnega naročanja predstavlja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je naročnik v okviru »1. pogoja« za sklop 4, vsebovanega pod točko »D) Pogoji za izkazovanje tehnične sposobnosti«, od ponudnikov zahteval, da so morali v zadnjih petih letih od roka za oddajo ponudb uspešno dobaviti vsaj tri traktorje istega proizvajalca, kot so traktorji, ki jih ponujajo v konkretnem postopku javnega naročanja. Za dokazovanje izpolnjevanja predstavljenega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev obrazca »OBR-Ponudba« pod točko »XVII. Referenčni posli ponudnika«. Kot navaja že vlagatelj sam, je bilo v omenjeni obrazec potrebno vpisati podatke o referenčnem poslu, ki jih je – skupaj z vnaprej oblikovano izjavo o kvalitetni, pravočasni ter s pogodbenimi določili skladni dobavi traktorja – s svojim žigom in podpisom potrdil naročnik referenčnega posla. Potrjen obrazec pod točko »XVII. Referenčni posli ponudnika« je torej predstavljal referenčno potrdilo, na katerem je bilo navedeno še, da naj ponudnik v primeru več referenčnih poslov obrazec kopira.
Vlagatelj zatrjuje, da je iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki mu jo je naročnik posredoval na podlagi zahteve za vpogled, razvidno, da so predloženi referenčni obrazci izbranega ponudnika izpolnjeni le v delu, kjer je bila predvidena navedba podatkov o referenčnem poslu, ne pa tudi v delu, kjer je bila predvidena potrditev naročnikov referenčnih poslov. Glede navedenega naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik v pisni verziji (kot naročnik poimenuje fizično verzijo ponudbe) predložil izpolnjene ter s strani naročnikov referenčnih poslov potrjene referenčne obrazce, iz katerih je razvidno izpolnjevanje referenčnega pogoja.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je vlagatelj z elektronskim sporočilom z dne 21. 3. 2018 zahteval, naj mu naročnik na dani elektronski naslov posreduje elektronski zapis oziroma »scan celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika«, nato pa je z elektronskim sporočilom z dne 23. 3. 2018 dodatno zahteval še, naj mu naročnik posreduje določene ponudbene dokumente izbranega ponudnika, ki mu na temelju prvotno podane zahteve po njegovem mnenju niso bili posredovani.

Ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v okviru uresničevanja pravice do vpogleda od naročnika zahteval posredovanje elektronskega zapisa oziroma scana celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da je lahko slednji na podlagi predstavljene zahteve za vpogled utemeljeno pričakoval, da mu bo naročnik po elektronski poti posredoval celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (z upoštevanimi zakonskimi omejitvami iz 35. člena ZJN-3). Upoštevanje istega dejstva (to je zahteve vlagatelja za posredovanje scana celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika) pa hkrati pomeni tudi, da Državna revizijska komisija ne more slediti naročnikovi navedbi, da vlagatelj ni ravnal z zadostno skrbnostjo, ker ni vpogledal v pisno (oziroma fizično) verzijo ponudbe izbranega ponudnika.

Čeprav je torej vlagatelj na podlagi podane zahteve lahko utemeljeno pričakoval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, mu je naročnik po elektronski poti posredoval zgolj posamezne dokumente iz skenirane (oziroma elektronske) verzije ponudbe, kot jo je (poleg fizične verzije ponudbe) predložil izbrani ponudnik, pri čemer med posredovanimi dokumenti potrjenih referenčnih obrazcev ni bilo (glej elektronski sporočili naročnika z dne 23. 3. 2018 in 26. 3. 2018). Da je vlagatelj zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo (in ne le v elektronsko verzijo ponudbe, kot jo je predložil izbrani ponudnik), še toliko bolj velja ob dejstvu, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pod točko 13. poglavja »E) Zahtevana vsebina ponudbene dokumentacije« za primer morebitnega neskladja med dokumentoma iz pisne (fizične) verzije ponudbe ter iz skenirane (elektronske) verzije ponudbe kot izključno upoštevno določil pisno (fizično) verzijo ponudbe. Četudi naročnik sam pravilno izpostavlja, da je bila za presojo dopustnosti ponudb relevantna pisna (fizična) verzija ponudbe, pa vpogled v spisovno dokumentacijo pokaže, da je vlagatelju na podlagi zahteve po posredovanju scana celotne ponudbene dokumentacije poslal zgolj posamezne dokumente iz skenirane (elektronske) verzije ponudbe izbranega ponudnika.

V posledici navedenega gre zato pojasniti, da predstavljene trditve vlagatelja glede predložitve domnevno nepotrjenih referenčnih obrazcev v ponudbi izbranega ponudnika temeljijo na njegovih ugotovitvah, ki izhajajo iz zgolj delno omogočenega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Predstavljene revizijske navedbe glede domnevno nepotrjenih referenčnih obrazcev so tako povezane tudi z uresničevanjem pravice vlagatelja do vpogleda. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da bi mu moral naročnik posredovati celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika (z upoštevanimi zakonskimi omejitvami) ali pa ga vsaj seznaniti s podatkom, katerih dokumentov iz ponudbe mu ni posredoval, pa vendarle ne gre prezreti, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (primerjaj drugo alineo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije, številka 018-275/2014-5, 018-110/2015-9, 018-78/2016-14, 018-232/2017-5). Glede na navedeno in ob sočasnem upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), zlasti pa ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj posredovanja potrjenih referenčnih obrazcev, v kolikor so ti v ponudbi izbranega ponudnika bili predloženi, v postopku pravnega varstva ne zahteva, je Državna revizijska komisija sama vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je skladna tudi s prakso Sodišča Evropske unije (sodba C-450/06, Varec, ECLI:EU:C:2008:91) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik tako v pisni (fizični) kot tudi v skenirani (elektronski) verziji ponudbe resda predložil tri izpolnjene, vendar nepotrjene referenčne obrazce, kakor to zatrjuje vlagatelj. Ker pa so bili v obeh navedenih verzijah ponudbe izbranega ponudnika poleg treh omenjenih nepotrjenih predloženi tudi trije izpolnjeni ter potrjeni referenčni obrazci, ki so se nanašali na iste tri referenčne posle in so bili po vsebini identični kot nepotrjeni referenčni obrazci, le da so vsebovali še podpis ter žig naročnikov referenčnih poslov, je bila s tem zahteva po predložitvi izpolnjenih, podpisanih ter žigosanih referenčnih potrdil, ki so dokazovala uspešno izvedene referenčne posle, izpolnjena. Upoštevaje dejstvo, da je potrjene referenčne obrazce najti tako v skenirani (elektronski) kot v pisni (fizični) verziji ponudbe izbranega ponudnika, slednja pa je celo zvezana s pečatno vrvico, vlagateljevi pavšalni in nedokazani navedbi o tem, da je izbrani ponudnik potrjene referenčne obrazce predložil šele po vložitvi zahtevka za revizijo, ni mogoče pritrditi.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v zvezi s tem, da izbrani ponudnik izpolnjevanja referenčnega pogoja za sklop 4 ni izkazal, ker da predloženi referenčni obrazci niso bili potrjeni s strani naročnikov referenčnih poslov, ni mogla slediti.
Dalje je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v okviru obrazca »OBR – Ponudba« pod točko »VIII. Tehnične karakteristike za sklop 4« določil tehnične specifikacije traktorja (kupuje 5 komadov), opredelil pa je tudi zahtevano profesionalno gozdarsko nadgradnjo slednjega. Naročnik je na omenjenem obrazcu pripisal še, da mora ponudnik pripraviti standardno ponudbo, iz katere bosta razvidni tako standardna kot dodatna oprema, pri čemer je pri oddaji ponudbe potrebno predložiti slike ponujenega traktorja z vsemi tehničnimi karakteristikami, slike ponujene gozdarske nadgradnje s tehničnimi karakteristikami in slike ponujene vlečne naprave s tehničnimi karakteristikami.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ne more presoditi, ali ponujena mehanizacija izbranega ponudnika za sklop 4 v celoti ustreza zahtevanim tehničnim specifikacijam, saj ne razpolaga z dokumentom »Standardna ponudba izbranega ponudnika, iz katere je razvidna standardna in dodatna oprema«. Po zatrjevanju vlagatelja mu namreč naročnik omenjenega dokumenta ni posredoval niti na podlagi zahteve z dne 21. 3. 2018 niti na podlagi zahteve z dne 23. 3. 2018. Naročnik, nasprotno, zatrjuje, da je vlagatelju v okviru vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika posredoval vse relevantne dele ponudbe, ki se nanašajo na tehnične karakteristike ponujenih traktorjev, zato so predstavljene navedbe vlagatelja po njegovem mnenju pavšalne, posledično pa neutemeljene.
Najprej gre pojasniti, da so tudi predstavljene revizijske navedbe glede tehničnih specifikacij predmeta ponudbe izbranega ponudnika za sklop 4 povezane z uresničevanjem pravice vlagatelja do vpogleda, pri čemer je Državna revizijska komisija (na podlagi enakih razlogov, kot so bili že navedeni pri obravnavi revizijskih trditev v zvezi s predloženimi referenčnimi obrazci izbranega ponudnika, na katere se sklicuje tudi na tem mestu) sama vpogledala v relevantni del ponudbe izbranega ponudnika.
Na temelju opravljenega vpogleda Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik tako v pisni (fizični) kot v skenirani (elektronski) verziji ponudbe predložil dokumentacijo, ki je vsebovala tehnične specifikacije ponujenega traktorja s standardno in dodatno opremo, slike tega traktorja, tehnične specifikacije in slike ponujene nadgradnje ter tehnične specifikacije in slike ponujenega vitla. Navedena dokumentacija izbranega ponudnika, četudi ni izrecno poimenovana oziroma ne nosi naslova »Standardna ponudba, iz katere je razvidna standardna in dodatna oprema«, pa skupaj s ponudbenim predračunom po svoji vsebini predstavlja prav slednjo – to je ponudbo, v kateri so z navedbo tehničnih specifikacij opredeljeni tako ponujeni traktor izbranega ponudnika kot tudi standardna ter dodatna oprema tega traktorja.

Državna revizijska komisija na temelju vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik navedeno dokumentacijo na podlagi zahteve za vpogled posredoval vlagatelju (glej elektronski sporočili naročnika z dne 23. 3. 2018 in 26. 3. 2018). Čeprav je torej naročnik, kot navaja tudi sam, vlagatelju posredoval vse relevantne dele ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na tehnične specifikacije ponujenih traktorjev z opremo, pa je vlagatelj v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 9. 4. 2018 navedel le, da ne more presoditi, ali ponujena mehanizacija izbranega ponudnika v celoti ustreza vsem zahtevanim tehničnim specifikacijam.

S takšno, zgolj pavšalno navedbo pa vlagatelj – glede na dejstvo, da mu je naročnik posredoval omenjeno tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika – svojega trditvenega (posledično pa tudi dokaznega) bremena, ki mu ga nalaga 7. člen v povezavi z 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, ni izpolnil. Ker je namreč zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov (primerjaj odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-009/2017 in 018-082/2017). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo lahko uspel, mora kršitve zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretno navede vsa dejstva, ki tvorijo dejansko podlago zatrjevane kršitve, ter obenem predlagati dokaze, ki bodo resničnost navedenih dejstev tudi potrdili.

Glede na to, da vlagatelj kršitev naročnika ter z njimi povezanih konkretnih dejstev, ki bi se nanašala na tehnične specifikacije predmeta ponudbe izbranega ponudnika za sklop 4 (ob ugotovitvi, da mu je naročnik posredoval predloženo tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika) ne zatrjuje, tudi ne vzpostavi zadostne trditvene podlage, ki bi omogočala ugotavljanje morebitnih kršitev naročnika glede ocene o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s tehničnimi specifikacijami predmeta njegove ponudbe za sklop 4. V posledici navedenega Državna revizijska komisija – ob upoštevanju neizpolnjenega trditvenega, posledično pa tudi dokaznega bremena vlagatelja – morebitnih kršitev naročnika glede ocene o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s tehničnimi specifikacijami ni mogla ugotavljati.
Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »C) Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika« kot merilo določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo za vsak posamezen sklop, ki se je ugotovila s seštevkom točk, prejetih na podlagi meril »skupna ponujena cena dobave mehanizacije iz posameznega sklopa« v EUR brez DDV (max. 80 točk), »skupna ponujena cena vzdrževanja mehanizacije iz posameznega sklopa« v EUR brez DDV (max. 10 točk) in »podaljšan garancijski rok za mehanizacije iz posameznega sklopa« (max. 10 točk).
V zvezi z ocenjevanjem po merilu »skupna ponujena cena vzdrževanja mehanizacije iz posameznega sklopa« v EUR brez DDV je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedel, da se omenjena cena za sklop 4 nanaša na obdobje 5 let oziroma 10000 delovnih ur. Skladno z navedenim je naročnik v »Ponudbenem predračunu za sklop 4« pripravil tabelo, kamor so morali ponudniki vpisati ceno vzdrževanja v EUR brez DDV, vrednost DDV ter ceno vzdrževanja v EUR z DDV za naslednje, vnaprej določene postavke: servis za obdobje 12 mesecev oziroma 2000 delovnih ur, servis za obdobje 24 mesecev oziroma 4000 delovnih ur, servis za obdobje 36 mesecev oziroma 6000 delovnih ur, servis za obdobje 48 mesecev oziroma 8000 delovnih ur in servis za obdobje 60 mesecev oziroma 10000 delovnih ur.
V povezavi z merilom skupne ponujene cene vzdrževanja mehanizacije za sklop 4 je naročnik določil še, da morajo ponudniki v ponudbi »/…/predložiti natančen plan vzdrževanja (servisiranja) proizvajalca dobavljene mehanizacije za obdobje petih let po dobavi, za vsako leto posebej. Vzdrževanje (servisiranje) se opravlja na sedežu naročnika, razen kadar je glede na plan vzdrževanja predviden servis pri proizvajalcu oz. pri pooblaščenem serviserju. Ponudnik opredeli vsa opravila in vse rezervne dele, ki jih je potrebno menjati v skladu s programom vzdrževanja za omenjeno dobo, vključno s transportnimi stroški, potrošnim materialom, stroški dela in nastanitve serviserjev./…/Za vsako leto se v ponudbi navede cena kompletnega vzdrževanja (servisiranja), ponudnik to izpolni v obrazcu OBR-Ponudba./…/Pri pripravi terminskega plana vzdrževanja (servisiranja) naj ponudniki upoštevajo, da bo na posameznem delovnem stroju opravljenih cca. 2000 delovnih ur letno za sklope 1, 2 in 4/…/«.
Iz citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da je bilo plan vzdrževanja (obrazca zanj naročnik ni oblikoval) sicer treba pripraviti za vsako od petih let posebej, pri čemer pa je že naročnik sam z zahtevo, naj ponudniki pri pripravi plana vzdrževanja (servisiranja) upoštevajo, da bo na posameznem delovnem stroju opravljenih cca. 2000 delovnih ur letno, med seboj povezal obdobje enega leta vzdrževanja oziroma servisiranja z opravljenimi delovnimi urami delovnega stroja (to je cca. 2000 delovnih ur na leto). Še bolj določno je naročnik posamezno enoletno obdobje servisiranja z opravljenimi delovnimi urami delovnega stroja povezal v obrazcu »Ponudbenega predračuna za sklop 4«. V slednjem je namreč obdobje enega leta oziroma 12 mesecev servisiranja delovnega stroja izenačil z opravljenimi 2000 delovnimi urami delovnega stroja, obdobje 24 mesecev servisiranja je izenačil z opravljenimi 4000 delovnimi urami, obdobje 36 mesecev servisiranja z opravljenimi 6000 delovnimi urami, obdobje 48 mesecev servisiranja z opravljenimi 8000 delovnimi urami, obdobje 60 mesecev servisiranja delovnega stroja pa je izenačil z 10000 delovnimi urami delovnega stroja.
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v plan vzdrževanja izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik slednjega opredelil glede na opravljene delovne ure delovnega stroja, pri čemer je navedel servise, ki bodo izvedeni do opravljenih 2000 delovnih ur (glede na prej navedeno so to servisi, ki bodo izvedeni v obdobju prvega leta servisiranja), servise, ki bodo izvedeni od opravljenih 2000 do 4000 delovnih ur (to je servise, ki bodo izvedeni v obdobju drugega leta servisiranja), servise, ki bodo izvedeni od opravljenih 4000 do 6000 delovnih ur (to je servise, ki bodo izvedeni v obdobju tretjega leta servisiranja), servise, izvedene od opravljenih 6000 do 8000 delovnih ur (to je servise, ki bodo izvedeni v obdobju četrtega leta servisiranja), in servise, izvedene od opravljenih 8000 do 10000 delovnih ur (to je servise, ki bodo izvedeni v obdobju petega leta servisiranja).
Ker je torej izbrani ponudnik plan vzdrževanja (servisiranja) pripravil ob upoštevanju vsakokratno opravljenih 2000 delovnih ur delovnega stroja, ki jih je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila izenačil z enoletnim obdobjem vzdrževanja oziroma servisiranja, je s tem omenjeni plan opredelil tudi po posameznih letih. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevi navedbi, da izbrani ponudnik plana vzdrževanja ni specificiral za vsako leto posebej.
Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v plan vzdrževanja izbranega ponudnika tudi ni mogla pritrditi vlagateljevi navedbi, da omenjeni plan ne vsebuje nikakršne navedbe potrebnih servisnih opravil. Iz slednjega namreč izhaja, da je izbrani ponudnik na servisih predvidel menjavo motornega olja, menjalniškega/hidravličnega olja, olja za bočne reduktorje, olja za premo, hladilne tekočine ter DOT4, s čimer je opredelil potrebna servisna opravila ter s tem izpolnil zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Ob upoštevanju dejstva, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pri zahtevani opredelitvi rezervnih delov, ki bodo zamenjani v obdobju petih let vzdrževanja, ni obenem izrecno zahteval tudi navedbe drobnega materiala, potrebnega za izvedbo servisnih opravil, Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevi navedbi, da so rezervni deli, ki bodo v petih letih vzdrževanja zamenjani, v planu vzdrževanja izbranega ponudnika navedeni pomanjkljivo, saj da ne vsebujejo za izvedbo predvidenih servisnih opravil potrebnega drobnega materiala (tesnila, o-ringi itd.). Ob dejstvu, da navedba drobnega materiala, potrebnega za izvedbo servisnih opravil, ni bila niti zahtevana, pa gre pripomniti še, da bi bilo tudi z izkustvenega vidika neživljenjsko pričakovati, da bodo ponudniki vnaprej navedli prav vsako tesnilo oziroma o-ring, ki bo v prihodnjih petih letih zamenjano.
Ker naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni določil, da mora biti plan vzdrževanja datiran, podpisan in ožigosan, pa vlagateljeva navedba (resničnosti katere naročnik sicer ne zanika), da plan vzdrževanja izbranega ponudnika ni datiran, podpisan ter ožigosan, ne more biti relevantna za presojo dopustnosti njegove ponudbe in posledično tudi ne more vplivati na odločitev v dani zadevi. Prav tako omenjeno dejstvo samo po sebi (ob umanjkanju navedbe morebitnih drugih okoliščin v tej zvezi) še ne more potrditi vlagateljevih dvomov v verodostojnost ter čas nastanka obravnavanega plana vzdrževanja. To še toliko bolj velja ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik omenjeni plan vzdrževanja predložil tako v elektronski kot v fizični verziji ponudbe, kot to navaja naročnik, pri čemer je bila fizična verzija ponudbe zvezana s pečatno vrvico.
Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil plan vzdrževanja, ki ni skladen z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa bi moral naročnik pri merilu skupno ponujene cene vzdrževanja mehanizacije za sklop 4 ponudbo izbranega ponudnika oceniti z 0 točkami oziroma omenjenega merila pri vrednotenju njegove ponudbe po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe ne bi smel upoštevati, ni mogla slediti.
V nadaljevanju vlagatelj navaja še, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila kot skupno ponujeno ceno vzdrževanja za sklop 4 navedel vrednost 104.335,00 EUR brez DDV, čeprav iz priloženega ponudbenega predračuna izhaja vrednost 104.355,00 EUR brez DDV, kar po mnenju vlagatelja predstavlja očitno napako. Naročnik pritrjuje vlagateljevim navedbam o napačnem zapisu višine skupne ponujene cene vzdrževanja za sklop 4, pri čemer zatrjuje, da gre v predstavljenem primeru zgolj za očitno tipkarsko napako, ki pa niti točkovanja niti vrstnega reda ponudb ne spreminja.
Med strankama nesporno dejstvo, da gre pri zapisu skupne ponujene cene vzdrževanja izbranega ponudnika v odločitvi o oddaji naročila za sklop 4 v znesku 104.335,00 EUR brez DDV namesto v pravilnem znesku 104.355,00 EUR brez DDV, kot izhaja iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, za očitno pisno pomoto oziroma napako naročnika, ki pa na samo ocenjevanje ponudb glede na merila in posledično na razvrstitev ponudb ni vplivala, je potrjeno tako z vpogledom v spisovno dokumentacijo zadeve kot z izračunom točk pri merilu »skupna ponujena cena vzdrževanja mehanizacije za sklop 4«. Glede na to, da je bila omenjena napaka storjena zgolj pri zapisu vrednosti skupne cene vzdrževanja v odločitvi o oddaji naročila za sklop 4, ne pa tudi pri sami izvedbi postopka ocenjevanja ponudb, ter ob sočasnem upoštevanju dejstva, da tudi vlagatelj – razen očitne pisne napake pri zapisu omenjene vrednosti – drugih, s tem povezanih kršitev naročniku ne očita, teh ni mogla ugotoviti niti Državna revizijska komisija.
Na koncu vlagatelj izraža še dvom o smotrnosti načina ugotavljanja ekonomsko najugodnejše ponudbe, pri katerem kar 90 % točk (tako vlagatelj, pravilno pa 80 % točk) predstavlja cena ponujene mehanizacije, le 10 % točk pa cena njenega vzdrževanja.
Državna revizijska komisija pritrjuje naročnikovi oceni, da se predstavljene navedbe vlagatelja o nesmotrnosti načina ugotavljanja ekonomsko najugodnejše ponudbe in s temi povezane navedbe o kršitvi načela gospodarnosti javnega naročanja nanašajo na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je vlagatelj z njimi v tej fazi postopka, ko z zahtevkom za revizijo izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila, prepozen. Upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN namreč vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Ker na podlagi vlagateljevih navedb in v dani zadevi predlaganih dokazov ni bilo mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 oziroma da je ravnal v neskladju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno ter izbranemu ponudniku oddal javno naročilo za sklop 4, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
Naročnik je na Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 10. 4. 2018, naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo v sklopu 4: »Traktorji (5 kom)« dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom.
ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi.
V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila ter naročilo dodelil izbranemu ponudniku. Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj sicer vložil zahtevek za revizijo, ki pa ga je Državna revizijska komisija s 1. točko izreka predmetnega sklepa kot neutemeljenega zavrnila. S to odločitvijo Državne revizijske komisije je odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o oddaji javnega naročila pa tako ostaja v veljavi. Ker bo torej naročnik že na tej podlagi lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo v sklopu 4: »Traktorji (5 kom)« dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, zaradi odpadlega pravnega interesa za uveljavljanje omenjenega predloga zavrgla.



V Ljubljani, dne 23. 5. 2018

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- KGZ Sloga Kranj, z.o.o., Šuceva ulica 27, 4000 Kranj,
- Slovenski državni gozdovi, d.o.o., Rožna ulica 39, 1330 Kočevje,
- Interexport, d.o.o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.