018-043/2018 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-043/2018-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Mrežice kirurške, vsadki za inkontinenco, testikularne proteze in prsni vsadki«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil LABORMED podjetje za trgovino, projektiranje in svetovanje d.o.o., Ljubljana, Peričeva ulica 29, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Nikola Maslovarić, d.o.o., Cankarjeva cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 4. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti, katerega predmet so »Mrežice kirurške, vsadki za inkontinenco, testikularne proteze in prsni vsadki«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 2. 2. 2018 pod številko objave JN000619/2018-W01, popravek pa dne 16. 2. 2018 pod številko objave JN000619/2018-K01. Javno naročilo je razdeljeno na 2 sklopa, pri čemer je sklop 1 razdeljen na 12 podsklopov, sklop 2 pa na 4 podsklope.

Zoper razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na sklop 2, podsklop 4, je vlagatelj dne 22. 2. 2018 priporočeno po pošti vložil Zahtevek za revizijo. Vlagatelj primarno predlaga, naj naročnik zahtevku za revizijo ugodi ter odpravi ugotovljene kršitve na način, da spremeni razpisno dokumentacijo tako, da doda sklop 3 oz. podsklop 5 v sklopu 2, v katerem naj zahteva ponudbe za merilne vsadke vseh oziroma točno določenih velikosti, ob upoštevanju dodatnega kriterija – števila sterilizacij posameznega merilnega vsadka. Podredno vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi javno naročilo št. JN000619/2018-W01. Vlagatelj zahteva še povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj navaja, da naročnik v sklopu 2, podsklopu 4, zahteva ponudbo za prsne vsadke, pri čemer mora ponudnik v ceni vsadka nuditi tudi potrebno število merilnih vsadkov (sizer-jev), in sicer 1 kos za vsaj vsako drugo dimenzijo (npr. 1, 3, 5,…), ki morajo biti sterilni, polnjeni s silikonskim gelom in morajo imeti možnost večkratne sterilizacije. Glede na to, kako je zastavljeno oblikovanje ponudbe, mora biti v ponudbi zajeta cena za prsni vsadek, skupaj z merilnim vsadkom, kar pomeni, da bo ta cena, ki jo bo v ponudbi navedel posamezni ponudnik, nespremenljiva, ne glede na to, da naročnik morda ne potrebuje merilnega vsadka in ga ne bi naročil. Iz navedenega je razvidno, da se bodo merilni vsadki za posamezno velikost (četudi za vsako drugo) po nepotrebnem podvajali. Ob vsakem naslednjem naročilu prsnega vsadka določene velikosti, kateremu pripada tudi merilni vsadek za to velikost, kot ga je posamezni ponudnik predvidel, bi naročnik dobil in plačal tudi merilni vsadek, ki ga lahko da že ima in ga lahko ponovno uporabi, ker je steriliziran. To pa pomeni, da naročnik plačuje ceno za nekaj, česar ne potrebuje, kar pa je v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3)). Pravilno bi bilo, da se v ponudbi zajame posebej merilne vsadke in posebej prsne vsadke ter se naročniku omogoči, da sam izbere, ali potrebuje merilni vsadek za določeno dimenzijo prsnega vsadka ali ne, ter da plača zgolj ceno prsnega vsadka, ki ga naroča, brez da bi plačal tudi ceno merilnega vsadka, če ga ne potrebuje. V kolikor pa potrebuje zgolj slednega, pa bi moral naročiti in plačati le-tega, brez prsnega vsadka, kar pa mu trenutna razpisna dokumentacija ne omogoča. S tem pa je kršeno načelo sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Naročnik namreč predmetnega javnega naročila ne bo izvajal sorazmerno predmetu javnega naročila, saj bo naročal in plačal blago, ki ga morda dejansko niti ne bo potreboval.

Vlagatelj dalje navaja, da ni jasno in logično, zakaj naročnik potrebuje vsako drugo dimenzijo oz. velikost merilnega vsadka, ne pa vseh velikosti, glede na to, da zahteva ponudbo za prsne vsadke vseh velikosti. Vsak prsni vsadek določene velikosti ima tudi tej velikosti primeren merilni vsadek in prsnega vsadka določene velikosti ni mogoče namestiti brez ustreznega merilnega vsadka, predvidenega za to velikost prsnega vsadka. Zato je razpisna dokumentacija v tem delu nelogična in nejasna. Po mnenju vlagatelja gre na strani naročnika za poskus izigravanja določil ZJN-3 z namenom izbire določenega ponudnika, za katerega je pripravljena trenutna razpisna dokumentacija, s čimer naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja krši načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Vlagatelj še opozarja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel zahteve glede števila sterilizacij merilnih vsadkov, zato je tudi v tem delu razpisna dokumentacija nedoločna in nejasna, postopek oddaje javnega naročila pa netransparenten. Od števila sterilizacij, predpisanih s strani proizvajalca, je namreč odvisno število merilnih vsadkov, naročenih s strani naročnika, saj bo moral naročnik po predpisanem številu sterilizacij posameznega merilnega vsadka le-tega zavreči in naročiti novega.

Vlagatelj v zvezi s kršitvijo načela sorazmernosti še izpostavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, konkretno za katere dimenzije potrebuje merilne vsadke. Naročnik je sicer primeroma navedel »1, 3, 5,..«, vendar pa to pomeni, da lahko ponudnik ponudi merilne vsadke za vse dimenzije ali pa za vsako drugo dimenzijo. Poleg tega bo ponudnik, ki bo ponudil merilne vsadke za vsako drugo dimenzijo, v boljšem položaju, kot ponudnik, ki bo ponudil merilne vsadke za vse dimenzije, saj bo njegova ponudbena cena za predmetni podsklop nižja. S tem je kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti javnega naročanja.

Naročnik je s Sklepom št. 16-02/18 z dne 5. 3. 2018 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Uvodoma pojasnjuje, da je do roka za odpiranje ponudb, tj. do 23. 2. 2018 do 9.00 ure pravočasno prejel 10 ponudb, ki jih je ob roku, določenem za javno odpiranje ponudb, tj. 23. 2. 2018 ob 10.00 uri, tudi odprl. Revizijski zahtevek je bil oddan na pošto dne 22. 2. 2018, v pisarno nabavne službe pa je preko notranje pošte prispel dne 23. 2. 2018 ob 11.40 uri, tj. po zaključenem javnem odpiranju ponudb. Naročnik dalje pojasnjuje, da je v zvezi s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na sklop 2, podsklop 4, preko Portala javnih naročil prejel 4 vprašanja, na katera je odgovoril 7. 2. 2018 oz. 16. 2. 2018, v skladu s podanimi odgovori pa je dne 16. 2. 2018 objavil tudi popravek razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz odgovorov in popravka razpisne dokumentacije, je sledil predlogu potencialnega ponudnika in predmetni podsklop odprl, kar je omogočilo oddajo ponudbe večjemu številu ponudnikov, zaradi zniževanja stroškov ponudnika (in s tem naročnika) pa je omilil zahtevo po številu dimenzij merilnih vsadkov, kjer je na predlog potencialnega ponudnika dopustil, da v ponudbi zajame le merilne vsadke v vsaj vsaki drugi dimenziji. Število potrebnih merilnih vsadkov je odvisno od predpisanega števila sterilizacij in je zato pri različnih proizvajalcih različno – ponudnik, ki v svoji ponudbi predvideva merilne vsadke, ki se lahko sterilizirajo največ 3 krat, mora zato v ponudbeni ceni prsnih vsadkov predvideti večje število merilnih vsadkov, kot ponudnik, ki v ponudbi predvideva merilne vsadke, ki se lahko sterilizirajo 12 krat. Iz navedenega izhaja, da naročnik ne razpisuje kompleta (1 vsadek + 1 merilni vsadek), kjer bo vsakič naročil in plačal komplet ter dobavljene merilne vsadke za večkratno uporabo, ki jih ne bi potreboval, metal v koš. Merilni vsadek ni mišljen kot samostojna vrsta blaga, saj ga naročnik kot takega ne more samostojno uporabljati, temveč je to zgolj pripomoček za vgrajevanje prsnih vsadkov. Naročnik mora imeti od izbranega ponudnika pred pričetkom vgrajevanja prsnih vsadkov na voljo merilne vsadke vsaj v vsaki drugi dimenziji po 1 kos – navedena zahteva je enaka za vse potencialne ponudnike, torej tudi ponudnik, ki ima sicer na voljo merilne vsadke vseh dimenzij, bo lahko naročniku dostavil po 1 kos merilnega vsadka v vsaki drugi dimenziji. In seveda to upošteval v ceni prsnega vsadka ob upoštevanju okvirne dveletne naročnikove razpisane količine. Postavljena zahteva je enaka za vse ponudnike in jih ne spravlja v neenakopraven položaj. Naročnik bi merilne vsadke za večkratno uporabo uporabljal pred vgradnjo prsnih vsadkov in jih steriliziral, kolikor je pač dopustno, nato pa pozval ponudnika k dostavi novega »brezplačnega« merilnega vsadka (saj je strošek merilnih vsadkov upoštevan v ceni prsnega vsadka).

Naročnik dalje prereka vlagateljevo navedbo, da je za vgradnjo vsakega prsnega vsadka predhodno potrebna uporaba merilnega vsadka enake velikosti, ter pojasnjuje, da plastični kirurgi lahko tudi s pomočjo merilnih vsadkov v vsaki drugi velikostni številki ustrezno ocenijo in strokovno vstavijo prsni vsadek, tudi če je ta v velikosti, za katerega nimajo merilnega vsadka enake velikosti. Uporabljati merilni vsadek ali ne, je strokovna in osebna odločitev vsakega plastičnega kirurga. Naročnik je merilne vsadke predvidel in nič ni narobe, če so na voljo v vsaki drugi dimenziji, saj so razlike med vsako drugo velikostjo majhne in ne vplivajo toliko na percepcijo, sploh če z njimi dela izkušen kirurg, ki zna že z meritvijo oceniti, kakšno velikost vsadka pacient potrebuje.

V zvezi z vlagateljevim očitkom, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, kolikokrat naj bi se merilni vsadki sterilizirali, naročnik navaja, da glede števila sterilizacij merilnih vsadkov preko Portala javnih naročil ni prejel nobenega vprašanja ali opozorila, ki bi nakazovalo, da predmetna zahteva ni jasna oz. je nedoločna. Naročnik v zvezi s tem še pojasnjuje, da je število potrebnih merilnih vsadkov odvisno od predpisanega števila sterilizacij in je zato pri različnih proizvajalcih različno. Ponudniku je prepuščena odločitev, kakšno količino merilnih vsadkov bo upošteval pri oblikovanju cene prsnega vsadka, saj naročnik ne razpolaga s podatki o največjem številu možnih sterilizacij merilnih vsadkov, ki je različno za različne proizvajalce.

V zvezi z vlagateljevim predlogom za spremembo razpisne dokumentacije na način, da bi naročnik moral razpisati prsne vsadke ločeno od merilnih vsadkov ter opredeliti kriterij glede minimalnega števila sterilizacij, naročnik ugotavlja, da slednje ni izvedljivo, saj bi v primeru ločenih sklopov (ali podsklopov) to pomenilo, da bi lahko naročnik prišel v situacijo, ko bi javno naročilo za neko vrsto prsnih vsadkov dobil en ponudnik, ki bi ponujal prsni vsadek enega proizvajalca, medtem ko bi bil sklop za pripadajoči merilni vsadek po merilu oddan drugemu ponudniku, ki bi ponujal blago drugega proizvajalca, izbrana artikla pa med seboj ne bi bila kompatibilna.

Naročnik je dne 9. 3. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je 14. 3. 2018 prejela vlagateljev Odgovor na navedbe naročnika, iz katerega izhaja, da vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja še, da naročnik nedovoljeno spreminja razpisno dokumentacijo, ko v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo postavlja novo zahtevo, tj. da »mora imeti naročnik od izbranega ponudnika pred pričetkom vgrajevanja prsnih vsadkov na voljo merilne vsadke vsaj v vsaki drugi dimenziji po 1 kos«, saj takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni. Navedeno po mnenju vlagatelja še dodatno kaže na to, da je razpisna dokumentacija nedoločna in nejasna. V nadaljevanju vlagatelj navaja dodatne razloge, zaradi katerih bi moral naročnik predvideti ločen sklop zgolj za merilne vsadke in jih naročati samostojno, in sicer poškodbe merilnih vsadkov med operativnim posegom ter obojestranske rekonstrukcije, ko naročnik potrebuje merilni vsadek na obeh straneh. Vlagatelj dalje prereka navedbo naročnika, da uporaba merilnih vsadkov med posegom ni nujno potrebna, ter dodaja, da ni logično, da naročnik izvaja javno naročilo za merilne vsadke, če jih dejansko niti ne potrebuje. Vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga postavitev izvedenca medicinske stroke – plastične kirurgije, ki naj pojasni, kako se merilni vsadki v praksi dejansko uporabljajo, tj. v katerih primerih in kaj se zgodi, če se merilni vsadek fizično poškoduje ali pa ga je potrebno uporabiti na obeh straneh.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v obravnavani zadevi v sklopu 2, podsklopu 4, pod zaporednimi številkami 2, 3 in 4, prvotno zahteval, da ponudnik v ceni vsadka za rekonstrukcijo dojk nudi tudi »potrebno število merilnih vsadkov (sizer-jev), in sicer 1 kos za posamezno dimenzijo, pri čemer morajo biti merilni vsadki sterilni, polnjeni s silikonskim gelom in morajo imeti možnost večkratne sterilizacije«. Dne 16. 2. 2018 je naročnik objavil popravek razpisne dokumentacije, s katerim je med drugim svojo zahtevo, vezano na merilne vsadke, omilil in tako zahteval, da ponudnik v ceni vsadka za rekonstrukcijo dojk nudi tudi »potrebno število merilnih vsadkov (sizer-jev), in sicer 1 kos za vsaj vsako drugo dimenzijo (npr. 1, 3, 5,…), pri čemer morajo biti merilni vsadki sterilni, polnjeni s silikonskim gelom in morajo imeti možnost večkratne sterilizacije«.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj dne 15. 2. 2018 preko Portala javnih naročil zastavil sledeče vprašanje, ki se nanaša na sklop 2, podsklop 4: »Pri pozicijah 2, 3 in 4 zahtevate, da v ceni vsadka ponudimo tudi merilni vsadek. Ker so merilni vsadki za večkratno uporabo (vi sami zahtevate možnost večkratne sterilizacije), se vam bodo merilni vsadki, če jih ne boste povsem uporabnih sproti metali v smeti, posledično kopičili, cena za komplet (vsadek in merilni vsadek) pa bo po nepotrebnem bistveno višja. V duhu racionalnega porabljanja javnih sredstev vas pozivamo, da merilne vsadke pri pozicijah 2, 3 in 4 ločite od vsadkov smiselno v svoje postavke. Tako boste merilne vsadke za večkratno uporabo lahko naročali samo po potrebi, za vsadke pa plačali manj.« Naročnik je na vlagateljevo vprašanje dne 16. 2. 2018 odgovoril: »Naročnik je zahteval merilne vsadke za večkratno uporabo, ki imajo možnost večkratne sterilizacije. Naročnik potrebuje po 1 kos vsake druge dimenzije. Naročnik ne zahteva za vsako prsno protezo merilne vsadke.«

Upoštevaje citirano vprašanje vlagatelja in njegove navedbe v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahtevo naročnika, vezano na merilne vsadke, razume na način, da namerava naročnik naročati prsne vsadke in merilne vsadke v kompletu, kar z drugimi besedami pomeni, da namerava poleg vsakega prsnega vsadka naročiti tudi pripadajoči merilni vsadek. Takšno tolmačenje sporne zahteve po mnenju Državne revizijske komisije ni pravilno oz. zanj ni mogoče najti podlage v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji (med drugim) jasno zapisal, da zahteva 1 kos merilnega vsadka za vsaj vsako drugo dimenzijo (npr. 1, 3, 5,…) ter da morajo imeti prsni vsadki možnost večkratne sterilizacije, pri čemer je v svojem odgovoru z dne 16. 2. 2018, objavljenem na Portalu javnih naročil, še dodatno navedel, da ne zahteva merilnega vsadka za vsako prsno potezo. Iz navedenega sledi, da gre v obravnavani zadevi za napačno razumevanje sporne zahteve s strani vlagatelja oz. ne gre za nejasno določbo razpisne dokumentacije, za katero bi bil odgovoren naročnik.

Glede na zgoraj ugotovljeno se posledično izkažejo kot neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe, da se bodo merilni vsadki po nepotrebnem podvajali ter da bo naročnik plačeval za nekaj, česar ne potrebuje, saj je merilne vsadke možno sterilizirati in uporabiti večkrat. Ker vlagatelj s tovrstnimi navedbami zatrjuje predvsem kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), pa Državna revizijska komisija na tem mestu še pojasnjuje, da je že v več svojih odločitvah zapisala, da omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Posamezen ponudnik se zato že po naravi stvari v revizijskem postopku praviloma ne more uspešno sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj ponudnik z zahtevkom za revizijo, vloženim v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, ščiti svoj lastni ekonomski interes, medtem ko lahko pravno varstvo javnega interesa v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, med katere je na podlagi drugega odstavka 6. člena ZPVPJN šteti ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da ni jasno in logično, zakaj naročnik potrebuje zgolj vsako drugo dimenzijo oz. velikost merilnih vsadkov, ne pa vseh velikosti, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-3 v določanje in oblikovanje potreb naročnika, na podlagi katerih ta oblikuje predmet javnega naročila, praviloma ne posega. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, ki so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjenih jim dejavnosti oziroma njihovo poslovanje. Zato identifikacija potreb sodi v domeno naročnika, saj le naročnik pozna svoje delovanje in specifične zahteve, ne pa v domeno ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb pa naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oz. izvrševanje nalog, zaradi katerih je ustanovljen. Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da Državna revizijska komisija naročnikove odločitve, da potrebuje zgolj vsako drugo dimenzijo oz. velikost merilnih vsadkov, ne more tehtati, saj gre (kot že rečeno) pri določitvi predmeta javnega naročila za avtonomno odločitev naročnika, v katero ne ponudnik ne Državna revizijska komisija ne moreta poseči. S tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja utemeljenosti tako ni mogoče priznati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da bo ponudnik, ki bo ponudil merilne vsadke za vsako drugo dimenzijo, v boljšem položaju, kot ponudnik, ki bo ponudil merilne vsadke za vse dimenzije, saj bo njegova ponudbena cena za predmetni podsklop nižja. Naročnik navedenemu očitku nasprotuje in pojasnjuje, da bo lahko tudi ponudnik, ki ima sicer na voljo merilne vsadke vseh dimenzij, naročniku dostavil po 1 kos merilnega vsadka v vsaki drugi dimenziji in to upošteval v ceni prsnega vsadka. Upoštevaje določbe razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je zahteva po predložitvi merilnih vsadkov v vsaki drugi dimenziji enaka za vse potencialne ponudnike in jih ne spravlja v neenakopraven položaj. V kolikor se ponudnik kljub jasni določbi razpisne dokumentacije odloči ponuditi več, kot je zahteval naročnik (v konkretnem primeru: merilne vsadke v vseh dimenzijah), to predstavlja njegovo lastno poslovno odločitev in takšen ponudnik mora tudi računati na to, da bo lahko njegova ponudbena cena višja od ponudbene cene ponudnika, ki bo ponudil zgolj tisto, kar je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita tudi, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedel zahteve glede števila sterilizacij merilnih vsadkov. Naročnik pa po drugi strani opozarja, da v zvezi s tem preko Portala javnih naročil ni prejel nobenega vprašanja ali opozorila, ki bi nakazovalo, da predmetna zahteva ni jasna oz. je nedoločna. Skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Ker je bilo v postopku zadevnega javnega naročanja na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe (vključno s spletno povezavo na razpisno dokumentacijo), se v konkretnem primeru šteje, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko Portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na sklop 2, podsklop 4, preko Portala javnih naročil prejel 4 vprašanja, pri čemer pa se nobeno od navedenih vprašanj vsebinsko ni nanašalo na očitek v zvezi z nedoločnostjo naročnikove zahteve glede števila sterilizacij merilnih vsadkov. Ker torej naročnik preko Portala javnih naročil ni bil opozorjen na kršitve, kot jih vlagatelj navaja v tem delu zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija vlagateljevih navedb tudi v tem delu ni presojala.

Vlagatelj naročniku očita kršitev načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3). Ker vlagatelj kršitev omenjenih načel izpeljuje iz očitka o nedoločnosti in nejasnosti razpisne dokumentacije, s katerim, kot predhodno ugotovljeno, ni uspel, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku posledično kršitev teh načel ni mogoče očitati.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika opozarja, da je naročnik nedovoljeno spremenil razpisno dokumentacijo, ko je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo postavil novo zahtevo, tj. da »mora imeti naročnik od izbranega ponudnika pred pričetkom vgrajevanja prsnih vsadkov na voljo merilne vsadke vsaj v vsaki drugi dimenziji po 1 kos«, saj takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni. Skladno z določbo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Skladno z drugim odstavkom istega člena po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Glede na dejstvo, da zahteva po predložitvi 1 kosa merilnih vsadkov vsaj v vsaki drugi dimenziji že pred pričetkom vgrajevanja prsnih vsadkov ne izhaja ne iz razpisne dokumentacije ne iz odgovorov naročnika na Portalu javnih naročil, ampak je naročnik to prvič navedel šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedene zahteve ni mogoče šteti kot spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, saj ni bila posredovana na način in v roku, kot to določa 67. člen ZJN-3. To pomeni, da navedena zahteva za ponudnike ni zavezujoča, morebitne spore iz tega naslova pa bosta naročnik in izbrani ponudnik morala reševati v fazi izvajanja pogodbe.

Vlagatelj je v opredelitvi do navedb naročnika predlagal tudi postavitev izvedenca medicinske stroke – plastične kirurgije, ki naj bi pojasni, kako se merilni vsadki v praksi dejansko uporabljajo. Državna revizijska komisija je ta dokazni predlog zavrnila, saj je ocenila, da ne gre za dokaz, ki je potreben za rešitev konkretne zadeve, zlasti pa zato, ker je v obravnavani zadevi sporno vprašanje jasnosti razpisne dokumentacije in ne vprašanje načina uporabe merilnih vsadkov v praksi.

Na podlagi navedenega gre zaključiti, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ki jih v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, posledično pa tudi ni mogoče slediti predlogu vlagatelja, naj naročnik spremeni razpisno dokumentacijo na način, da zahteva ločeno ponudbo za merilne in prsne vsadke. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 19. 4. 2018


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
































Vročiti:
 Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto,
 Odvetniška pisarna Nikola Maslovarić, d.o.o., Cankarjeva cesta 4, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.