018-047/2018 Komunalno podjetje Ptuj, d.d.

Številka: 018-047/2018-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »dobava opreme za odstranjevanje železa in mangana iz pitne vode na dveh vodnih virih nazivne izdatnosti po 15 l/s« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TEHNOBIRO, d.o.o., Ulica heroja Nandeta 37, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D., Puhova ulica 10, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 4. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV« z dne 5. 2. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.281,91 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 12. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 12. 2017, pod št. objave JN10415/2017-W01.

Naročnik je dne 5. 2. 2018 sprejel ter na portalu javnih naročil (pod št. objave JN10415/2017-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV«, iz katerega izhaja, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku KOLEKTOR STRIX d.o.o., Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil dopustno in po merilih najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 12. 2. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, vlagatelju pa povrne priglašene stroške pravnega varstva. Zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nedopustno, saj le-ta v svoji ponudbi, ki jo je oddal do roka za oddajo ponudb, ni predložil opisa ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom opreme, kot je bilo zahtevano v točki 2.4. navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ponudbe pa v tem delu ni več dopustno dopolnjevati. Prav tako izbrani ponudnik ni dokazal, da izpolnjuje referenčne zahteve naročnika. V zvezi s prvo od priglašenih referenc (»ODSTRANJEVANJE ŽELEZA IN MANGANA NA VIRU PODVINCI«) vlagatelj navaja, da ni jasno, kaj je bil predmet referenčnega dela – šlo naj bi za dobavo peščenih filtrov za GV, kar pa ne ustreza zahtevi iz razpisa. Tudi drugo referenco (»ODSTRANJEVANJE ŽELEZA IN MANGANA NA VIRU SKORBA«) vlagatelj označuje kot sporno, saj se nanaša na referenčno obdobje od 15. 9. 2017 do 1. 3. 2018, kar pomeni, da referenca sploh še ni zaključena, ker delo ni izvedeno.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 2. 2018. Pojasnjuje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opisa ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom in shemo opreme (v poglavju 3) ni opredelil kot obveznega dela ponudbe, ki ga morajo ponudniki predložiti do roka za oddajo ponudb; poglavje »Dodatne zahteve« sicer navaja predložitev navedenega, zaradi česar bi bilo mogoče razpisno dokumentacijo šteti kvečjemu za nejasno. Izbrani ponudnik tudi prereka navedbe vlagatelja glede (prvonavedene) reference za projekt odstranjevanja železa in mangana na viru Podvinci, kjer je v zadnjih treh letih dobavil opremo za odstranjevanje železa in mangana iz pitne vode, ki je primerljiva opremi, ki je predmet tega javnega naročila. Dodaja, da je že s to referenco dokazal izpolnjevanje pogoja za sodelovanje (zahtevana je bila namreč le ena referenca).

Naročnik je s sklepom z dne 5. 3. 2018 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Soglaša z navedbami izbranega ponudnika glede tega, da bi se razpisna dokumentacija lahko štela kot nejasna v delu, ki se nanaša na opredelitev sestavnih delov ponudbe. Dodaja, da izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ni spreminjal svoje ponudbe, ampak je zgolj predložil manjkajoči dokument, z dostavo katerega pa se ni spremenila cena, tehnična specifikacija ali elementi ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na preostale prejete ponudbe. Iz ponudbe izbranega ponudnika (predračuna št. P 17 ST0570) je razvidno, da ponuja filtrirne posode s polnilom, nameščenimi elektromotornimi ventili in centralnim krmilnikom, opremo za doziranje natrijevega hipoklorita, asistenco pri polnjenju filtrirnih posod in pri zagonu, šolanje uporabnikov, tehnično dokumentacijo in navodilo za obratovanje. Z dopolnitvijo ponudbe je izbrani ponudnik, med drugim, dostavil tehnični opis opreme in shemo opreme, (razpisna) komisija pa je na podlagi prejete dopolnitve in manjkajoče dokumentacije nato ugotovila, da ponudba v celoti ustreza potrebam in zahtevam naročnika. Naročnik pritrjuje vlagatelju, da se referenca pod zap. št. 2 ne sme upoštevati, saj je izvedba projekta še v teku, zaradi česar je komisija naročnika pri pregledu niti ni upoštevala. Vendar pa naročnik v nadaljevanju prereka navedbe vlagatelja glede (ne)ustreznosti reference »[o]dstranjevanje železa in mangana na viru Podvinci«, pri čemer med drugim pojasnjuje, da je bila dobavljena oprema enakovredna in vsebinsko enaka opremi, ki je predmet obravnavanega javnega naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 3. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 3. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. S sklepom naročnika se ne strinja in vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Dodaja, da je bilo potrebno (skladno s poglavjem 3) ponudbi priložiti tudi »ostala dokazila, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«, torej tudi dokazila, zahtevana pod točko 2.4.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna in bi jo moral naročnik zato zavrniti ter naročilo oddati vlagatelju, pri čemer kot prvi razlog za nedopustnost ponudbe izpostavlja, da prvotno predložena ponudba ni vsebovala zahtevanega opisa ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom in shemo opreme.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 se na infrastrukturnem področju za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja uporabljajo naslednja pravila:
a) naročnik, ki je določil pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov, izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje;
b) ponudnike in kandidate izbere v skladu z objektivnimi pravili in pogoji;
c) v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z objavo, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi zmanjša število kandidatov, izbranih v skladu z a) in b) točko tega odstavka.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago oziroma storitve z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti predmeta ponudbe (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentu »NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE« (v nadaljevanju: Navodila) določil zahteve glede predmeta javnega naročila (točke 2.1. »Zahteve«, 2.2. »Predvidena rešitev in predpostavke«, 2.3. »Opis filtrov« in 2.4. »Dodatne zahteve«), pri čemer je pod točko 2.4. med drugim navedel zahteve v zvezi z dokazili, ki jih je potrebno priložiti k ponudbi:

»Ponudnik ponudbi priloži ponudbo z opisom ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom opreme in shemo opreme.«

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil jasno in nedvoumno zahtevo po tem, da ponudniki v svojih ponudbah predložijo tudi to opredeljeno (sporno) vsebino. Ni mogoče soglašati z naročnikovim stališčem, da s ponudbo ni bilo potrebno predložiti navedenih prilog; na to ne vpliva vsebina točke 3. »Ponudba« Navodil:

»Ponudnik mora v ponudbi predložiti izpolnjene, podpisane in žigosane naslednje dokumente:
- ovojnica nalepljena na zunanjo ovojnico ponudbe (OBR-1);
- ponudba (OBR-2);
- ponudba v primeru skupne ponudbe (OBR-2a);
- predračun (OBR-3);
- izjavo ponudnika o izpolnjevanju pogojev (OBR-4);
- izjava zakonitega zastopnika, člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika, da ni pravnomočno obsojen (OBR-4a) – v primeru, da je zakonitih zastopnikov, članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa več se izjava kopira in jo izpolni in podpiše vsak posebej;
- izjava ponudnika, da ne nastopa s podizvajalci (OBR-5) – v primeru, ko ponudnik ne nastopa s podizvajalci;
- v primeru, ko ponudnik nastopa s podizvajalci (OBR-6)
za vsakega podizvajalca je potrebno predložiti:
- OBR–6a – izjava podizvajalca,
- OBR–6b – izjava podizvajalca o izpolnjevanju pogojev,
- OBR-6c - izjava zakonitega zastopnika, člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podizvajalca, da ni pravnomočno obsojen– v primeru, da je zakonitih zastopnikov, članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa več se izjava kopira in jo izpolni in podpiše vsak posebej;
- izjava ponudnika o izročitvi menice z menično izjavo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi (OBR-7);
- vzorec menične izjave izdajatelja menice za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti s pooblastilom za izpolnitev (OBR-7a) - ponudnik obrazca ne izpolnjuje, ampak ga samo parafira in žigosa;
- vzorec menične izjave izdajatelja menice za zavarovanje odprave napak v garancijski 0dobi s pooblastilom za izpolnitev (OBR-7b) - ponudnik obrazca ne izpolnjuje, ampak ga samo parafira in žigosa;
- reference ponudnika (OBR-8) in referenčno potrdilo (OBR-8a)
- izpolnjen in parafiran vzorec pogodbe (OBR-9) – ponudnik vpiše manjkajoče podatke v vzorec pogodbe, pogodbo parafira in žigosa. S tem potrjuje, da se strinja z vsebino osnutka pogodbe;
- ostala dokazila, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
- pooblastilo za sodelovanje na javnem odpiranju ponudb (OBR-10) – ponudnik ga predloži komisiji za odpiranje ponudb pred začetkom javnega odpiranja ponudb.«

Vsebina te točke kot sestavine ponudbe sicer ne omenja izrecno tudi »opis[a] ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom opreme in shemo opreme«, vendar pa je bilo potrebno skladno s predzadnjo alinejo citirane določbe s ponudbo predložiti tudi »ostala dokazila, kot izhajajo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«, torej tudi sporna dokazila, navedena v točki 2.4. – Državna revizijska komisija pri tem pristavlja, da je vsebinsko enaka zahteva oz. opomba (»Ponudnik k temu obrazcu priloži ponudbo z opisom ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom ponujene opreme in shemo opreme.«) navedena tudi v obrazcu ponudbenega predračuna (OBR-3), kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so ga morali ponudniki izpolnjenega predložiti s ponudbo, skladno z zgoraj citirano določbo 3. točke Navodil.

Med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika v vsebini, kot je bila predložena do roka za prejem ponudb, ni vsebovala zahtevane »ponudb[e] z opisom ponujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom ponujene opreme in shemo opreme«. Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik s »poziv[om] k dopolnitvi ponudbe« dne 24. 1. 2018 pozval izbranega ponudnika, naj v roku petih delovnih dni od prejema tega dopisa predloži (med drugim) zahtevan opis pomujenega predmeta javnega naročila s tehničnim opisom opreme in shemo opreme, kot je bilo zahtevano v točki 2.4 Navodil, sicer bo ponudba kot nedopustna izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Iz odstopljene dokumentacije še izhaja, da je izbrani ponudnik po tem, ko je dne 26. 1. 2018 prejel naročnikov poziv, naročniku posredoval zahtevo dopolnitev – naročnik jo je prejel dne 29. 1. 2018.

Državna revizijska komisija dodaja, da izbrani ponudnik v predloženi ponudbi tudi sicer ni predložil nikakršnih dokumentov (prilog, dokazil) v zvezi s tehničnimi opisi, shemami, rešitvami in ostalimi zahtevami naročnika glede opreme; naročnik upoštevajoč navedeno zato niti ni mogel preveriti, ali ta ponudba ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. iz poglavja 2. »Opis predmeta javnega naročila […]« Navodil). Navedeno navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih dokazil (pri čemer je med strankama sporna dopustnost poziva, do česar se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju) in šele nato ponudbo obravnaval kot dopustno – enako navaja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik zatrjuje, da izbrani ponudnik ni spreminjal svoje ponudbe oz. da se ni spremenila tehnična specifikacija predmeta naročila. V kolikor gre navedbo naročnika razumeti na način, da se sporna dokazila, ki jih prvotno predložena ponudba izbranega ponudnika sploh ni obsegala, ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, takemu stališču ni mogoče pritrditi, upoštevaje vsebino, ki naj bi jo te priloge imele glede na zahteve naročnika. Prav tako pa ne more biti utemeljeno naročnikovo stališče, da se tehnična specifikacija ponujenega predmeta javnega naročila ni spremenila, saj ob tem, da prvotno predložena ponudba ni vsebovala nikakršnih s tem povezanih dokazil, niti ni mogoče ugotoviti, kakšna je tehnična specifikacija ponujenega predmeta naročila pred predložitvijo zahtevanih dokazil sploh bila.

Glede na to, da se naročnikov poziv izbranemu ponudniku z dne 24. 1. 2018 nanaša na predložitev manjkajočih dokumentov, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, je naročnikovo ravnanje s pozivanjem in sprejemom naknadno predloženih prilog potrebno presojati z vidika šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Ker ponudniki svojih ponudb (z izjemo popravka ali dopolnitve očitnih napak, ugotovitve katerih pa nobena od strank v konkretnem primeru ne zatrjuje) skladno z navedeno zakonsko določbo ne smejo dopolnjevati ali popravljati v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ZJN-3 v konkretnem primeru naročniku ni dajal pravne podlage za posredovanje poziva s predstavljeno vsebino izbranemu ponudniku. Posledično to pomeni, da tudi ravnanje izbranega ponudnika v konkretnem primeru pomeni dopolnjevanje ponudbe v delu, vezanem na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar ni skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 in zato ne more predstavljati temelja za oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3 s tem, ko je izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih prilog, poleg tega pa je kršil tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (tudi na podlagi naknadno predloženih dokumentov) označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz dokumenta »ODLOČITEV« z dne 5. 2. 2018.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek javnega naročanja z izbiro najugodnejšega ponudnika, ponudbe pregleda ter navedbe v njih preveri na način, kot ga določa ZJN-3, pri tem pa naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih trditev v zvezi z referencami izbranega ponudnika, saj meritorna obravnava slednjih ne bi več mogla vplivati na sprejeto odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva – za stroške odvetniškega zastopanja, za materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, ter za strošek plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) kot potrebne in opredeljeno navedene stroške priznala:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 22 točk (tj. 2 % od 1.000 točk in 1 % od 200 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,32 EUR in
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.597,61 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.281,91 EUR. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/19999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN mora naročnik vlagatelju stroške v navedeni višini povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora (vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV znaša 79.880,42 EUR) za njuno priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Prav tako Državna revizijska komisija ni priznala priglašenega stroška odvetniških storitev za pripravo prve pripravljalne vloge, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je namreč ocenila, da omenjena vloga, posledično pa tudi z njo povezani stroški (tako strošek odvetniških storitev kakor materialni stroški), niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife), saj navedbe v vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 5. 4. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
 Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana,
 KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D., Puhova ulica 10, 2250 Ptuj,
 KOLEKTOR STRIX d.o.o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.