018-044/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-044/2018-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del za Dispečerski center zdravstva Ljubljana, objekt UKCL DTS sever« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ARBA PLUS d.o.o., Špruha 19, 1236 Trzin, s partnerjem MEDICOENGINEERING d.o.o., Prevale 1, 1236 Trzin, ki ju oba zastopa Odvetniška pisarna Završek, o.p., d.o.o., Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 3. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnikov predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 21. 8. 2017, št. 4110-58/2017/2, Obvestila o naročilu (EU 2 – SL), ki je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 15. 9. 2017, št. objave JN008209/2017-B01, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 11. 10. 2017, št. objave JN008209/2017-K02), izvaja postopek oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca GOI del za Dispečerski center zdravstva Ljubljana, objekt UKCL DTS sever.

Naročnik je dne 8. 12. 2017 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 4110-58/2017/32, s katero je javno naročilo oddal vlagatelju, odločitev pa je bila dne 13. 12. 2017 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN008209/2017-ODL01. Zoper navedeno odločitev je ponudnik, Kolektor Koling d.o.o., Arkova ulica 43, 5280 Idrija, vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 12. 2017, naročnik pa je dne 18. 1. 2018 sprejel Odločitev, s katero je zahtevku za revizijo ugodil in odločitev o oddaji naročila z dne 8. 12. 2017, razveljavil.

Iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb izhaja, da je naročnik pri ponovnem pregledu ponudb in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotovil, da popis del v treh postavkah vsebuje nejasnost in diametralno nasprotje med navedbo »ustreznega« produkta in dejanskimi tehničnimi zahtevami, zaradi česar ne more nediskriminatorno in enakopravno obravnavati ponudnikov ter njihovih ponudb med seboj primerjati. Vse ponudbe je z Odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb z dne 5. 2. 2018, št. 4110-58/2017/48, zavrnil.

Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je bila dne 12. 2. 2018 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN008209/2017-ODL02, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 21. 2. 2018, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi, odločitev o zavrnitvi vseh ponudb razveljavi, ponudbo vlagatelja izbere kot najustreznejšo in mu povrne stroške tega postopka oziroma podredno, da naročnik v treh delovnih dneh od sprejema odločitve zahtevek za revizijo, z vso dokumentacijo, posreduje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej opisuje potek predhodnega predrevizijskega postopka zoper odločitev o oddaji naročila z dne 8. 12. 2017, v predmetnem postopku pa zatrjuje, da je naročnik s sprejemom odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kršil temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo transparentnosti, načelo enakopravne obravnave ponudnikov, drugi odstavek 67. člena in 90. člen ZJN-3.

Vlagatelj zatrjuje, da iz odločitve o zavrnitvi vseh ponudb izhaja, da
- je naročnik, po roku za oddajo ponudb, nedovoljeno, v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, spremenil lastna določila, ki jih je do roka za oddajo ponudb posredoval ponudnikom preko portala javnih naročil, saj ni upošteval odgovora, objavljenega dne 12. 10. 2017 ob 14:40;
- je v odgovoru naročnik podal jasna navodila, kaj morajo ponudniki v popisih upoštevati, s tem pa odpravil vse nejasnosti glede popisa in vse dvoumnosti v zvezi z ujemanjem/neujemanjem med navedenimi tipi opreme in posameznimi karakteristikami postavk in da je naročnik z odgovori in pojasnili na portalu javnih naročil sproti odpravljal nejasnosti celotne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vse ponudbe na koncu pa zavrnil zaradi povsem neupravičenega oziroma neutemeljenega razloga;
- je naročnik s tem zlorabil institut zavrnitve vseh ponudb, saj bi ustreznega ponudnika lahko izbral, pa tega ni storil.

Vlagatelj predvideva, da bo naročnik v ponovljenem postopku tehnične specifikacije popravil zgolj v smislu, da bo popis v »spornih« postavkah dopolnil z drugačno (»ustrezno«) navedbo modela/tipa/proizvajalca opreme, saj v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ne omenja, da bi bili tehnični opisi posameznih postavk kakorkoli pomanjkljivi oziroma napačni. Vlagatelj ugotavlja, da v kolikor ni podlage za »bistveno spremembo«, tudi ni podlage za uporabo instituta zavrnitve vseh ponudb.

Naročnik je z Odločitvijo z dne 27. 2. 2018, št. 4110-58/2017/53, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov. Odločitev o zahtevku za revizijo je bila vlagatelju vročena dne 1. 3. 2018.

Naročnik navaja, da
 je ponudbe vseh ponudnikov zavrnil iz razloga, ker dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne omogoča enakopravne in nediskriminatorne obravnave ter primerjave ponudb, ter da je v izpodbijani odločitvi pa korektno in nedvoumno pojasnil svoje ugotovitve, kje in v katerih delih je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pripravljena nestrokovno, zavajajoče in sama s seboj v nasprotju;
 glede na njegovo dolžnost zagotoviti skrbno in natančno pripravljeno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more in ne sme napak v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila prenašati na ponudnike oziroma jih zaradi teh napak neupravičeno diskriminirati in postavljati v neenakopraven položaj;
 s spornim odgovorom ni podal jasnega, eksaktnega in nedvoumnega odgovora, kaj bo upošteval pri presoji ustrezne tehnične lastnosti produkta oziroma ni odpravil vseh dvoumnosti v zvezi z ujemanjem oziroma neujemanjem med navedenimi tipi opreme in posameznimi karakteristikami znotraj postavke;
 njegovega odgovora o obravnavi ponudb glede na specifikacije iz postavk ni mogoče brati na način, da se ne upošteva produktov, ki jih je navajal kot ustrezne, pravila, v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja, pa niso jasno določena;
 ob tako ugotovljenem stanju ne more postavljati pravila, ali bo upošteval navedbo produkta ali preostali del tehničnih zahtev, glede na to, da sta si po tehničnih lastnostih med seboj nasprotna, oba pa sestavni del specifikacije;
 je nedopustno, da naročnik izloči ponudnika, ki ponuja točno tak produkt, ki ga je kot »primernega« navedel in sugeriral naročnik, hkrati pa je nedopustno, da tak produkt oziroma tako ponudbo upošteva, ker ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika.

Navedbe vlagatelja, da bo naročnik v ponovljenem postopku zgolj dopolnil popis pri »spornih« postavkah naročnik zavrača in jih označuje kot neprimerne, saj je pojasnil, da so tehnični opisi posameznih postavk sporni in nejasni. Naročnik bo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila dopolnil na način, da bo iz nje jasno, eksaktno in nedvoumno razvidno, katere tehnične zahteve so postavljene in kateri produkti tem zahtevam ustrezajo, s tem pa bo odpravljen dualizem oziroma nejasnost dosedanjih tehničnih zahtev.

Naročnik zaključuje, da so tehnični opisi brez dvoma pomanjkljivi oziroma napačni, sami s sabo v nasprotju in kot taki neprimerni, da bi na njihovi podlagi naročnik smel oziroma moral izbrati ponudnika, ne da bi s takšnim ravnanjem neupravičeno prizadel pravice drugih ponudnikov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 2. 3. 2018 in dne 7. 3. 2018, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku, hkrati pa na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Vlagatelj je predlog, ki mu ga je posredoval naročnik, prejel dne 5. 3. 2018, njegovo mnenje o predlogu naročnika pa je Državna revizijska komisija prejela dne 9. 3. 2018.

Po pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je, skladno z 31. členom ZPVPJN, zahtevek za revizijo pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk. Ker je bilo ugotovljeno, da zahtevek za revizijo izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, ga je Državna revizijska komisija sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik upravičeno zavrnil vse ponudbe.

Naročnik je v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb navedel, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v treh postavkah popisa del vsebuje nejasnost in diametralno nasprotje med navedbo »ustreznega« produkta in dejanskimi tehničnimi zahtevami. Naročnik je navedel, da
- je pri postavkah »Delovni list 1.GO, A2.06 KERAMIČARSKA DELA, postavka 01« in »Delovni list 2.GO, E2.06 KERAMIČARSKA DELA, postavka 01«, kot primer ustrezne fugirne mase navedel produkt KERAPOXY P, za katerega je kasneje ugotovil, da ni ustrezen in ni primeren za fugiranje stikov v debelini 2 mm, kot je bilo zahtevano v tehnični dokumentaciji, zato se v navedenih postavkah ne more oziroma ne sme uporabljati;
- je fugirno mapo KERAPOXY P navedel tudi kot primer lepila in sicer, primerno in uporabno kot »2K kislino – odporno lepilo v sloju debeline do 0,5 cm R2«, pri čemer je taka navedba napačna, saj se navedena fugirna masa za lepljenje ne uporablja;
- je pri postavki »Delovni list 1.SI, C2.01 OGREVANJE IN HLAJENJE PROSTOROV« pri artiklu toplozračna zavesa, kot primer ustreznega produkta navedel izdelek VEAB ACR 35-15-W + VOSP 25, v tehničnih zahtevah istega produkta navedel zahtevo I=2.1A (nazivni oziroma napajalni tok), s strani družbe VEAB pa je bil obveščen, da navedeni produkt ne izpolnjuje tehnične zahteve I=2.1A, saj po tehničnih podatkih I znaša najmanj 2.9A, po podatkih iz spleta pa celo 3.6A.

Naročnik je navedel, da zaradi opisanega ne more nediskriminatorno in enakopravno obravnavati ponudnikov ter njihovih ponudb med seboj primerjati, njegova napaka pri pripravi dokumentacije pa ne more iti v škodo ponudnikom.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da je naročnik po poteku roka za oddajo ponudb spremenil lastna določila, ki jih je do roka za oddajo ponudb posredoval ponudnikom preko portala javnih naročil, saj ni upošteval svojega odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil dne 12. 10. 2017 ob 14:40, s tem pa kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, katere sestavni del so tudi vsi popravki, spremembe, dopolnitve in dodatna pojasnila.

S tem v zvezi je Državna revizijska komisija vpogledala na portal javnih naročil in ugotovila, da je naročnik na vprašanje zainteresiranega ponudnika:
»Še vedno so napake v popisih - kar se tiče ujemanja med navedenimi tipi in posameznimi karakteristikami - tudi pri postavkah, kjer ni potrebno vpisati, kaj nudimo - po kateri navedbi naj se ravnamo -po opisu ali navedenem tipu pri pripravi ponudbe, saj gre včasih za razlike v ceni? Prosim za JASNA navodila, da bo naročnik lahko enakopravno in transparentno obravnaval ponudbe. p.s. prosimo, da naročnik preneha z navedbami 'potencialni ponudniki naj opozorijo naročnika......', saj je naročnik plačal pripravljalca popisov/projektanta, katerega naloga je, da pripravi popise, ki bodo ustrezni/primerni za pripravo ponudb!«,
dne 12. 10. 2017 ob 14:40 odgovoril:
»V popisih so pri določenih pozicijah navedena komercialna imena posameznih proizvodov. Navedba proizvoda ni zahteva naročnika/uporabnika in njena izpolnitev za ponudnika ni zavezujoča. Služi zgolj kot primer (opis) na trgu prisotnega proizvoda, čigar uporabnost ter kvaliteta materialov in izvedbe izpolnjujejo naročnikova/uporabnikova pričakovanja. Ponudnik poda ponudbo glede na podane opise za posamezne postavke. Naročnik bo obravnaval ponudbe glede na specifikacije iz postavk.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-3 v drugem odstavku 67. člena določa, po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.

Glede na vsebino spornega odgovora, v katerem je naročnik na eni strani navedel »Navedba proizvoda ni zahteva naročnika/uporabnika in njena izpolnitev za ponudnika ni zavezujoča. Služi zgolj kot primer (opis) na trgu prisotnega proizvoda, čigar uporabnost ter kvaliteta materialov in izvedbe izpolnjujejo naročnikova/uporabnikova pričakovanja [...].«, hkrati pa v nadaljevanju navedel »Ponudnik poda ponudbo glede na podane opise za posamezne postavke. Naročnik bo obravnaval ponudbe glede na specifikacije iz postavk.«, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o tem, da je naročnik v odgovoru podal jasna navodila, s katerimi je odpravil nejasnosti v popisu del in da je jasno, da morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati opis tehnične zahteve, ni mogoče slediti. Vlagatelj svojo utemeljitev opira na odgovor naročnika, vendar gre ugotoviti, da se sklicuje le na del odgovora, in sicer, da je naročnik jasno navedel, da »[...] navedba proizvoda služi zgolj kot primer, da ta za ponudnika ni zavezujoča, da ponudnik poda ponudbo glede na opise za posamezne postavke in da bo naročnik ponudbe obravnaval glede na specifikacije iz postavk.«, izpustil pa je del odgovora [...] Služi zgolj kot primer (opis) na trgu prisotnega proizvoda, čigar uporabnost ter kvaliteta materialov in izvedbe izpolnjujejo naročnikova/uporabnikova pričakovanja [...]. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru pritrjuje naročniku, da spornega odgovora ni mogoče ločiti na dva dela - na del, ki kot relevanten upošteva naveden primer ustreznega produkta in na del, ki kot relevantno upošteva specifikacijo iz popisa del, saj opis, skupaj s primeroma navedenim ustreznim produktom, predstavlja celoto, ki jo je kot tako potrebno tudi obravnavati. Upoštevaje celoten odgovor naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik glede opozorjenih napak v popisih podal nejasen odgovor, v katerem navedbe med seboj niso skladne in so si celo v nasprotju, kar v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja tudi naročnik. Ker iz vsebine celotnega odgovora ne izhaja, da se z njim spreminja ali dopolnjuje dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, niti ne izhaja, da se z njim odpravlja dvoumnost navedbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da odgovora kot celote ni mogoče razumeti kot spremembo, dopolnitev ali pojasnilo na način, kot izhaja iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Posledično so navedbe vlagatelja o tem, da je naročnik z objavljenim odgovorom spremenil lastna določila, odgovora pa ni upošteval, neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala očitek vlagatelja o kršitvi 90. člena ZJN-3 ter očitke o kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter načela transparentnosti (6. člen ZJN-3).

ZJN-3 v petem odstavku 90. člena ureja institut zavrnitve vseh ponudb in določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, veljavni predpisi ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost oziroma dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje tega, teh pa ni izoblikovala niti sodna praksa. Navedeno posledično pomeni, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o zavrnitvi ponudb, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače: presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno.

Poleg tega, je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila tudi, da je Evropsko sodišče v več sodnih primerih potrdilo, da imajo naročniki možnost zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe in začeti nov postopek (T-203/96, C-27/98, C-92/00, C-244/02). Evropsko sodišče je pri tem izrecno navedlo, da naročniki ob sprejemu takšne odločitve uživajo širok preudarek, pri čemer pravo EU o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - tč. 23 in 25; C-244/02 - tč. 29). Sodišče pa je opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava EU, ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju EU (C-92/00 - tč. 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake - vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - tč. 36).

S tem v zvezi Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da se od ponudnika v postopku oddaje ponudbe pričakuje, da bo le-to pripravil z vso dolžno skrbnostjo, ob predpostavki, da mu dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila to tudi omogoča. Jasna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila namreč omogoča ne le oddajo popolnih ponudb, pač pa tudi pridobitev medsebojno primerljivih ponudb, kar še toliko bolj velja za tehnične specifikacije, saj z njimi naročnik opiše oziroma natančno določi predmet javnega naročila in so tako eden najpomembnejših delov ponudbe. Prav zaradi navedenega, mora biti naročnik pri določanju zahtev glede tehničnih specifikacij predmeta javnega naročanja še posebej pazljiv in mora zagotoviti, da so pripravljene jasno in nedvoumno.

Ob upoštevanju, da je priprava ustrezne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katero naročnik določi (med drugim) tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, v sferi naročnika, bo praviloma na naročniku tudi presoja, ali lahko na podlagi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila odda javno naročilo ali pa tega ne more storiti. V konkretnem primeru je naročnik takšno presojo opravil, pri tem pa ugotovil, da zaradi nejasnosti in diametralnega nasprotja med navedbo »ustreznega« produkta in dejanskimi tehničnimi zahtevami ponudnikov ne more enakopravno in nediskriminatorno obravnavati, njihovih ponudb pa med seboj ne more primerjati, zato je vse prejete ponudbe zavrnil.

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da zagotovi, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, in da zagotovi, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne izhaja, da bi naročnik ponudnike obravnaval neenakopravno oziroma da bi ravnal diskriminatorno v razmerju do vlagatelja. Naročnikova zavrnitev vseh ponudb namreč temelji na razlogu, ki ima enak učinek na vse, v postopku sodelujoče, ponudnike, to je onemogočena primerjava ponudb zaradi neustrezno pripravljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na popise v postavkah »Delovni list 1.GO, A2.06 KERAMIČARSKA DELA, postavka 01«, »Delovni list 2.GO, E2.06 KERAMIČARSKA DELA, postavka 01« in »Delovni list 1.SI, C2.01 OGREVANJE IN HLAJENJE PROSTOROV«. Kot navaja naročnik, bo za predmetna dela izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, pri čemer bo pripravil popoln popis del, kar pomeni, da bodo imeli pod enakimi pogoji možnost sodelovati vsi zainteresirani ponudniki, tudi vlagatelj.

Načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da so postopki javnega naročanja po ZJN-3 javni. Kot že navedeno, peti odstavek 90. člena ZJN-3 določa dolžna formalna ravnanja naročnika. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da je naročnik o razlogu za zavrnitev vseh ponudb ter o tem, da bo postopek oddaje javnega naročila ponovil, obvestil ponudnike z objavo odločitve na portalu javnih naročil, s tem pa izpolnil dolžna formalna ravnanja v skladu z ZJN-3.

Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da javno naročanje izvede tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev. S tem v zvezi je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. odločitev v zadevi št. 018-239/2017) poudarila, da omenjeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnika (ki se poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja) temveč zaščiti javnega interesa, ki ga, skladno z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN, varujejo ministrstvo, pristojno za javna naročila, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, ter organ, pristojen za preprečevanje korupcije) in ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in gradenj. Ker se že po sami naravi stvari posamezen ponudnik v revizijskemu postopku posledično praviloma ne more sklicevati na kršitev omenjenega načela, Državna revizijska komisija navedb vlagatelja v tem delu ni obravnavala.

Ker bo zakonitost naročnikovih ravnanj v (novem) ponovljenem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročanja lahko predmet presoje (pravnega varstva) v času izvajanja takšnega postopka, v predmetnem revizijskem postopku pa je mogoče presojati le konkretna ravnanja naročnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljevi očitki o odsotnosti podlage za »bistveno spremembo« in o odsotnosti pravne podlage za izvedbo (bodočega) ponovljenega postopka, neutemeljeni.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati očitanih kršitev in s tem povezanih nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri izdaji odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je dne 2. 3. 2018 prejela vlogo naročnika Odstop dokumentacije in predlog za začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, št. 4110-58/2017/54 z dne 2. 3. 2018, vlagateljevo Mnenje o predlogu naročnika za začetek novega postopka javnega naročanja pa dne 9. 3. 2018.

ZPVPJN v 4. alineji prvega odstavka 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.

V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, s katero je ponudnike obvestil, da je v predmetnem postopku javnega naročanja zavrnil vse prejete ponudbe in da bo za predmetno javno naročilo izvedel nov postopek javnega naročanja. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, kot neutemeljenega zavrnila. S tem je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko začel nov postopek javnega naročanja, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli začetek novega postopka za isti predmet naročanja, zaradi odpadlega pravnega interesa za odločanje, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.





S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 28. 3. 2018



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Završek, o.p., d.o.o., Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.