018-024/2018 Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina

Številka: 018-024/2018-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev sončne elektrarne MFE SS VENO PILON 1 na objektu dijaškega doma in sončne elektrarne MFE SS VENO PILON 2 na objektu šole – Cesta 5. maja 12, 5270 Ajdovščina«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Inštalacije Hren, d.o.o., Malo Mlačevo 33, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Cesta 5. maja 12, Ajdovščina (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.3.2018

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila«, št. 430-8/2017, z dne 15.12.2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 8.625,36 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12.9.2017, pod št. objave JN008107/2017, in v Uradnem listu EU dne 13.9.2017, pod št. objave 2017/S 175-358080.

Naročnik je dne 23.11.2017 sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Sončni sistemi, energija, d.o.o., Cankarjeva ulica 8, Trebnje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Izpostavljeno odločitev je naročnik, na podlagi šestega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), razveljavil s sklepom z dne 4.12.2017. Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 15.12.2017 objavil dokument »Sklep o oddaji javnega naročila«, št. 430-8/2017, z dne 15.12.2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je dopustna ponudba izbranega ponudnika gleda na merilo za oddajo javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29.12.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki predložijo ponudbeni predračun s specifikacijo ponujenega blaga, iz katerega mora jasno izhajati ključna oprema, tip opreme in število enot mere. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo predložil ponudbeni predračun, iz katerega ni razvidna ponujena ključna oprema, tip opreme, število enot mere oz. cene na enoto. Iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, kaj izbrani ponudnik ponuja in kakšne lastnosti ima ponujeni predmet, zato ni mogoče razbrati, ali predmet ustreza tehničnim zahtevam. Ker izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni navedel količine ponujene opreme (števila enot mere), po naravi stvari ni mogel navesti cen brez DDV na enoto. Dopolnjevanje ponudbe v tem delu ponudbe ni dopustno, zato naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na pojasnilo ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik je po poteku roka za prejem ponudb spreminjal količine ter tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije, kar je nedopustno, poleg tega je izbrani ponudnik navedel le količino (enote mere) modulov in razsmernikov. Cen na enoto izbrani ponudnik za nobeno postavko ni navedel. Navedenega ne spreminja dejstvo, da je naročnik kot način določitve cene predvidel »ključ v roke«. Vlagatelj naročniku še očita, da je v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku omogočil zamenjavo referenc in da ni sprejel ukrepov za preprečevanje izkrivljanja konkurence.

Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa odvetnik Marjan Feguš, Prešernova ulica 23a, Celje, se je z vlogo z dne 11.1.2018 opredelil do revizijskih navedb. Izbrani ponudnik navaja, da po poteku roka za oddajo ponudb ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, količine in cene na enoto ni spreminjal, ampak jo je pojasnjeval. Ponudbo je oddal po sistemu »ključ na roko«, tako da ponudbena cena zajema vse stroške.

Naročnik je s sklepom z dne 24.1.2018 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik pojasnjuje, da ni postavil nobene zahteve glede oblike ponudbenega predračuna, zato je bilo prepuščeno ponudnikom, kakšne ponudbene predračune bodo predložili. V dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval, da ponudniki navedejo ceno na enoto mere. Naročnik je zahteval, da je ponudba izdelana po načelu »ključ v roke«, zato cene na enoto ne predstavljajo podlage za izstavitev začasne in končne situacije. Naročnik ni predvidel plačila upoštevajoč cene na enoto, temveč plačilo pogodbene vrednosti v naprej določenem procentu od pogodbene vrednosti. Iz ponudbenega predračuna, ki ga je predložil izbrani ponudnik je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil ključno opremo, prav tako je razviden tip opreme in število enot mere. Izbrani ponudnik je število enot mere označil s količino 1, zato je naročnik za dodatno potrditev ponudbenega predračuna izbranega ponudnika pozval na pojasnilo. Izbrani ponudnik ponudbenega predračuna ni dopolnil, ampak pojasnil, in sicer, da ni navedel količin modulov, razsmernikov in optimizatorjev, ker so le-te določene že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je zato štel, da je izbrani ponudnik ponudil takšno število modulov in razmernikov, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu ni navedel količine posameznih modulov (npr. 603 modulov za SE SS Veno Pilon 1), ampak je navedel komplet vseh zahtevanih modulov (npr. 1x moduli, pri čemer je mišljeno zahtevanih 603 modulov za SE SS Veno Pilon 1). Naročnik ni določil enote mere (npr. kos, komplet, itd.), tako da slednjega ponudnikom ni bilo potrebno določiti in jim je bilo prepuščeno ali bodo npr. navedli količino za vsako posamezno postavko ali pa za komplet, ki zajema zahtevane količine iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika izhaja, da je upošteval ceno elementov in ceno za komplet teh zahtevanih elementov. Neutemeljene so navedbe, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, kaj ponuja in lastnosti ponujenega predmeta, v posledici pa ni mogoče razbrati ali predmet ustreza tehničnim zahtevam. Izbrani ponudnik je ponudil predmet z zahtevanimi lastnostmi. Izbrani ponudnik v pojasnilu ni navedel količin (enot mere) ter cene na enoto, saj bi s tem nedopustno spremenil ponudbo, kar pa ne pomeni, da izbrani ponudnik že navedenih količin ni ustrezno pojasnil. Izbrani ponudnik ni dopolnil količin modulov in razsmernikov, saj se je zgolj skliceval na zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik je upošteval zahteve naročnika, natančna količina pa bo razvidna šele v fazi izvedbe del. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi očitke o nedopustnem spreminjanju referenc izbranega ponudnika in o nesprejemu ukrepov za preprečevanje izkrivljanja konkurence.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 29.1.2018 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 31.1.2018, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Naročnik v vlogi z dne 6.2.2018, s katero se je opredelil do vlagateljevih navedb v vlogi z dne 31.1.2018, vztraja pri navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno in posledično konkretno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe v zvezi s ponudbenim predračunom, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo. Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika niso razvidne cene na enoto brez DDV, količine oz. število enot mere, kaj izbrani ponudnik ponuja in kakšne lastnosti ima ponujeni predmet ter da je naročnik izbranemu ponudniku nedopustno, po poteku roka za oddajo ponudb, omogočil dopolnitev oz. popravek cene brez DDV na enoto in dopolnitev tistega dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Naročnik navedenemu nasprotuje in navaja, da je izbrani ponudnik ravnal skladno z zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja ključna oprema, tip opreme in število enot mere ter da izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb ni dopolnjeval ponudbenega predračuna, ampak ga je pojasnjeval.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV (razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3), ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Predmet javnega naročila je postavitev sončne elektrarne MFE SS Veno Pilon 1 na objektu dijaškega doma in postavitev sončne elektrarne MFE SS Veno Pilon 2 na objektu šole, in zajema dobavo in montažo potrebne opreme, izdelavo PZI in PID, nadzor, servis in redno preventivno vzdrževanje naprav za obdobje 7 let… (glej točko 1 Navodil za pripravo ponudbe in 2. člen vzorca Pogodbe, ki sta del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Tehnične zahteve za sončni elektrarni je naročnik določil v točki 1.1 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik je (med drugim) določil nazivno moč sončnih elektrarn, in sicer je zahteval, da je sončna elektrarna MFE SS Veno Pilon 1 nazivne moči 199,00 kWp, sončna elektrarna MFE SS Veno Pilon 2 pa nazivne moči 83,16 kWp (točka 1.1.2 Navodil za pripravo ponudbe), moč posameznih (fotonapetostnih) modulov, in sicer 330 W (točke 1.1.1, 1.1.4 in 1.1.6 Navodil za pripravo ponudb) ter izhodno moč razsmernikov, in sicer 27,6 kW (točki 1.1.1, in 1.1.6 Navodil za pripravo ponudb).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil obrazec Ponudba (OBR-2), v katerega so ponudniki pod točko 7 »Ponudbena cena za predmet javnega naročila po načelu ključ v roke« vpisali (1) ponudbeno ceno za investicijo, ki vključuje postavitev sončnih elektrarn ter njun dvoletni nadzor, vzdrževanje in servis, ter (2) ponudbeno ceno za izvajanje storitev nadzora, vzdrževanja in servisa za nadaljnje obdobje petih let. Naročnik je v obrazcu Ponudba zapisal, da ponudniki kot prilogo izpostavljenemu obrazcu predložijo »podroben ponudbeni predračun (iz specifikacije v predračunu mora biti jasno navedena ključna oprema, tip opreme in število enot mere)«. Smiselno enako je naročnik določil tudi v točki 1.1 Navodil za pripravo ponudbe, in sicer, da morajo ponudniki »ponudbi predložiti ponudbeni predračun s specifikacijo ponujenega blaga, iz katerega mora jasno izhajati ponujena ključna oprema, tip opreme in število enot mere«. Naročnik je nadalje zahteval, da ponudniki predložijo tehnično specifikacijo, garancije, certifikate, opis naprave, prospektni material in fotografije ponujene naprave, s katerimi dokazuje tehnične zahteve, navedene v točki 1.1 Navodil za pripravo ponudbe (točka 1.1 Navodil za pripravo ponudbe).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil izpolnjen obrazec Ponudba (OBR-2), v katerem je vpisal tako ponudbeno ceno za investicijo kot tudi ponudbeno ceno za izvajanje storitev nadzora, vzdrževanja in servisa za nadaljnje obdobje petih let. V ponudbi izbranega ponudnika se kot priloga navedenemu obrazcu nahajata dva ponudbena predračuna, in sicer ponudbeni predračun, št. 2017-00099, za sončno elektrarno MFE SS Veno Pilon 2 in ponudbeni predračun, št. 2017-00100, za sončno elektrarno MFE SS Veno Pilon 1. Izbrani ponudnik je v obeh ponudbenih predračunih pod pozicijo 1 kot vrsto blaga – storitev vpisal »Moduli Axitec 330 W«, kot količino »1« in kot EM »-«. Pod pozicijo 2 je izbrani ponudnik kot vrsto blaga – storitev vpisal »Razsmernik SolarEdge+optimizator«, kot količino »1«, in kot EM »-«. Izbrani ponudnik je tako za pozicijo 1 kot pozicijo 2 navedel tudi ponudbeno ceno. Izbrani ponudnik je nadalje v ponudbeno dokumentacijo predložil tehnično dokumentacijo, iz katere izhajajo tehnične karakteristike za (fotonapetostni) modul Axitec 330 Wp, za razsmernike SolarEDGE SE15K – SE27,6K (in sicer za SE15K, SE16K, SE17K, SE25K, in SE27,6K) ter za optimizatorja moči SolarEDGE P600 in P700. Izbrani ponudnik je predložil tudi certifikat za razsmernik proizvajalca SolarEDGE Tehnologies, ki se nanaša na tip SE25K in tip SE27,6K oz. na razsmernik izhodne moči 25 kW in razsmernik izhodne moči 27,6 kW.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik na izbranega ponudnika dne 4.12.2017 naslovil dopis, v katerem je navedel, da izbrani ponudnik v ponudbeni predračun ni vnesel vseh elementov potrebnih za izgradnjo elektrarne (merilnik oz. naprava za daljinski nadzor, merilniki,..), da iz popisa »ni razviden natančen popis količine (število modulov, razsmernikov)« in da naročnik prosi za pojasnilo ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 6.12.2017 navedel, da v predračunu ni navedel količine modulov, razsmernikov in optimizatorjev, ker je naredil predračun na podlagi javnega razpisa, v katerem je določeno število navedenih elementov. Izbrani ponudnik je nadalje navedel »SS Veno Pilon 1 – velikost elektrarne 199 kWp, 603 modulov Axitec 330 W, 7 razsmernikov SolarEDGE 27,6kW in 302 optimizatorja P700; SS Veno Pilon 2 – velikost elektrarne 86,16 kWp, 252 modula Axitec 300 W, 3 razsmerniki SolarEDGE 27,6kW in 126 optimizatorjev P700«. Izbrani ponudnik je še pojasnil, da je podal ponudbo po načelu »ključ v roke« in da bo v PZI in PDI (izdelava katerih je prav tako vključena v ponudbo) naveden točen popis materiala (število modulov, razsmernikov, količina kabla in ostalega materiala oziroma opreme, ki je potrebna za postavitev sončne elektrarne na ključ).

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, kar med strankama niti ni sporno, da izbrani ponudnik v ponudbi, oddani do poteka roka za oddajo ponudb, ni navedel števila ponujenih modulov, razsmernikov in optimizatorjev, prav tako izbrani ponudnik ni navedel cene za posamezni modul, razsmernik in optimizator. Med strankama pa je najprej sporno ali je bil izbrani ponudnik dolžan izpostavljene podatke navesti v ponudbenem predračunu.

Med strankama ni sporno, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vnaprej pripravil ponudbenega predračuna, ampak je pripravo tega dokumenta prepustil ponudnikom. Naročnik je namreč zahteval, da ponudniki obrazcu Ponudba, v katerega so ponudniki vpisali skupno ponudbeno ceno, kot prilogo priložijo »podroben ponudbeni predračun (iz specifikacije v predračunu mora biti jasno navedena ključna oprema, tip opreme in število enot mere)« (obrazec Ponudba) oz. da v ponudbi predložijo »ponudbeni predračun s specifikacijo ponujenega blaga, iz katerega mora jasno izhajati ponujena ključna oprema, tip opreme in število enot mere« (točka 1.1 Navodil za pripravo ponudbe). Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je očitno, da je naročnik štel izpostavljeno zahtevo kot posebej pomembno, saj jo je tako v obrazcu Ponudba kot v točki 1.1 Navodil za pripravo ponudbe podal v krepkem tisku, v točki 1.1 Navodil za pripravo ponudbe pa jo je tudi deloma podčrtal. Pritrditi gre naročniku, da niti v citirani zahtevi niti na katerem drugem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil »oblike« ponudbenega predračuna, vendar pa navedeno ne pomeni, da je bila vsebina ponudbenega predračuna povsem v avtonomiji ponudnikov. Naročnik je namreč, kot je to razvidno iz citirane zahteve, zahteval, da ponudniki v ponudbenem predračunu specificirajo ponujeno blago na način, da bo mogoče ugotoviti ključno ponujeno opremo, tip ponujene opreme in »število enot mere«. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da ponudnikom na nobenem drugem mestu v ponudbi ni bilo potrebno opredelili ponujenega predmeta, gre ugotoviti, da so zahtevani podatki naročniku predstavljali osnovo za ugotovitev, kaj so ponudniki ponudili in posledično za presojo, ali je ponujeni predmet skladen s tehničnimi zahtevami. Ponudbeni predračun, ki je bil namenjen specifikaciji ponujene opreme oz. v katerem so ponudniki predstavili ponujeno opremo, je tudi zavezujoče narave, saj bo sestavni del bodoče pogodbe o izvedbi javnega naročila tudi ponudba (prim. 4. alinejo 1. člena vzorca pogodbe), poleg tega bo ena izmed obveznosti izvajalca izvesti pogodbena dela v skladu s pogodbo, dokumentacijo in »popisom del iz ponudbenega predračuna« (prim. 4. alinejo 12. člena vzorca pogodbe). Nobenega dvoma zato ne more biti, da v obravnavani zadevi ponudbeni predračun predstavlja enega izmed ključnih ponudbenih dokumentov, katerega so ponudniki morali pripraviti s posebno skrbnostjo. Predstavitev predmeta ponudbe namreč predstavlja osrednji del ponudbe in tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije in katerega (razen izjemoma) skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno dopolnjevali ali spreminjati.

Ker niti naročnik niti izbrani ponudnik ne zatrjujeta, da (fotonapetostni) moduli, razsmerniki in optimizatorji moči ne predstavljajo ključne opreme, ki je potrebna za postavitev in delovanje sončne elektrarne, je Državna revizijska komisija štela, da izpostavljena oprema predstavlja ključno opremo, ki so jo ponudniki, skladno s citirano zahtevo naročnika, morali navesti oz. specificirati v ponudbenem predračunu. V posledici navedenega gre zato ugotoviti, da so ponudniki morali za module, razsmernike in optimizatorje moči (torej za ključno opremo) navesti tip in količino oz. »število enot mere«. Pritrditi gre sicer smiselnim navedbam naročnika, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zahteval, da ponudniki navedejo število ponujenih modulov, razsmernikov in optimizatorjev. Naročnik je namreč zahteval zgolj, da ponudniki navedejo »število enot mere«, pri čemer naročnik pomena besedne zveze »enota mere« ni opredelil. Vendar izpostavljene besedne zveze ni mogoče razlagati parcialno, ločeno od celotne zahteve, temveč jo je potrebno interpretirati v okviru vsebine in pomena celotne citirane zahteve, upoštevaje namen ponudbenega predračuna. Naročnik je zahteval, da ponudniki navedejo »ključno opremo, tip opreme in število enot mere«, pri čemer ne more biti nobenega dvoma, da je potrebno naročnikovo zahtevo glede navedbe tipa opreme povezati z zahtevo glede navedbe ključne opreme oz. da so ponudniki morali navesti tip ključne opreme. Prav tako je potrebno naročnikovo zahtevo glede navedbe števila enot mere povezati z zahtevo po navedbi ključne opreme, kar pomeni, da so ponudniki morali navesti količino ključne opreme. Zato je, četudi naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno navedel, da »enota mere« predstavlja en kos ključne opreme (oz. modul, razsmernik ali optimizator), potrebno ugotoviti, da so ponudniki v ponudbenem predračunu morali navesti količino oz. število ponujenih modulov, razsmernikov in optimizatorjev. Navedeno je potrjeno tudi ob upoštevanju, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbenem predračunu specificirajo ponujeno opremo, in da ponudbeni predračun predstavlja ključno (in edino) informacijo o ponujenem predmetu. Ob umanjkanju podatka o številu ponujenih modulov in razsmernikov namreč ni mogoče presoditi, ali so ponudniki ponudili postavitev sončnih elektrarn zahtevanih nazivnih moči, saj sta za izpostavljeno presojo potrebna tudi podatka o moči posameznega modula (oz. izhodni moči posameznega razsmernika) in o številu ponujenih modulov (oz. razsmernikov).

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da so ponudniki lahko za ključno ponujeno opremo kot enoto mere predvideli »komplet«, ne da bi navedli, koliko kosov posamezne ključne opreme ponujajo. Če bi bila količina ključne ponujene opreme nepomembna, kot to želi prikazati naročnik, ne bi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval navedbe ključne opreme in »števila enot mere«. Na podlagi podatka, da je ponujen komplet, ob umanjkanju podatka o tem, kaj konkretno sestavlja ponujeni komplet, ni mogoče ugotoviti količine ponujene (ključne) opreme in posledično tudi ne ponudbenega predmeta. Razlaga sporne zahteve, za katero se zavzema naročnik, ne omogoča presoje, kaj konkretno so ponudniki ponudili oz. ne omogoča presoje, kakšna je nazivna moč sončnih elektrarn, katerih postavitev ponuja ponudnik, posledično pa ni mogoče presoditi, ali je ponujeni predmet skladen z zahtevami naročnika. Pri tem gre tudi opozoriti, da navedbe naročnika, da je izbrani ponudnik kot enoto mere predvidel »komplet modulov« in »komplet razsmernikov in optimizatorjev«, niso potrjene s ponudbo izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik namreč v ponudbenem predračunu kot enote mere ni vpisal »komplet«, saj je kot EM vpisal »-«, torej enote mere sploh ni vpisal. Umanjkanja tega podatka v ponudbi izbranega ponudnika pa tudi ne morejo nadomesti naročnikova ugibanja o tem, kakšno enoto mere je izbrani ponudnik predvidel v ponudbenem predračunu, saj ponudbeni predračun (in ponudbeno dokumentacijo) pripravijo ponudniki in ne naročnik, ki tudi ni upravičen nadomestiti volje ponudnika.

Vendar tudi če bi šteli, da je izbrani ponudnik ponudil komplet modulov, na podlagi ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče zaključiti, da je v ponujeni komplet modulov vključeno ustrezno število modulov glede na zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zaradi umanjkanja navedbe o številu ponujenih modulov tudi ni mogoče zaključiti, da je izbrani ponudnik ponudil postavitev sončnih elektrarn z zahtevano nazivno močjo. Smiselno enako gre ugotoviti glede razsmernikov in optimizatorjev. Ker izbrani ponudnik ni vpisal števila ponujenih razsmernikov, ni mogoče preveriti, ali je ponudil takšno število razsmernikov, da bo glede na zahtevani nazivni moči sončnih elektrarn omogočena pretvorba enosmerne napetosti v izmenično napetost. Pri tem pa niti ne gre spregledati, da čeprav je naročnik zahteval, da je iz specifikacije ponujene opreme razviden tip ponujene opreme, iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika ni razvidno, katere razsmernike SolarEDGE je ponudil izbrani ponudnik, posledično pa tudi ne, ali je izbrani ponudnik ponudil razsmernike, skladne z naročnikovimi zahtevami, torej razsmernike izhodne moči 27,6 kW. Izbrani ponudnik je v ponudbenem predračunu navedel zgolj, da ponuja razsmernik SolarEDGE, medtem ko tipa ponujenega razsmernika ni navedel. V ponudbi izbranega ponudnika se sicer nahaja tehnična dokumentacija za razsmernik SolarEDGE, vendar iz nje izhajajo tehnične specifikacije razsmernikov SolarEDGE SE15K, SE16K, SE17K, SE25K, in SE27,6K, pri čemer izbrani ponudnik ni označil relevantnega dela tehnične dokumentacije. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi certifikat, ki se nanaša na razsmernik SolarEDGE SE25K in razsmernik SolarEDGE SE27,6K. Na podlagi izpostavljenega dela ponudbe izbranega ponudnika tako ni mogoče napraviti nedvoumnega zaključka o tipu ponujenega razsmernika oz. o izhodni moči ponujenega razsmernika, saj ni jasno ali ponuja razmernik SolarEDGE SE25K ali razsmernik SolarEDGE SE27,6K. Prav tako iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, katere optimizatorje moči SolarEDGE je izbrani ponudnik ponudil. V ponudbenem predračunu je namreč izbrani ponudnik zgolj vpisal, da ponuja optimizatorje, medtem ko je predložil tehnično dokumentacijo za optimizator SolarEDGE P600 in za optimizator SolarEDGE P700, v posledici pa ni jasno, ali izbrani ponudnik ponuja optimizatorje SolarEDGE P600 ali optimizatorje SolarEDGE P700.

Navedenega ne more spremeniti naročnikovo sklicevanje na klavzulo »ključ v roke«. Pritrditi gre sicer naročniku, da je predvidel, da bo plačilo opravljenega dela za postavitev sončnih elektrarn izvedeno v dveh situacijah, in sicer v eni začasni situaciji v višini 80% pogodbene vrednosti za investicijo, ki izhaja iz obrazca Ponudba, in v končni situaciji v višini 20% pogodbene vrednosti za investicijo. Vendar pa gre pojasniti, da se klavzula »ključ v roke« nanaša na določitev pogodbene cene (primerjaj 659. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ) in pomeni, da se izvajalec zaveže, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta, pri čemer se pogodbena cena med izvajanjem del ne bo spremenila. Bistvo klavzule »ključ v roke« je v tem, da je že ob sklenitvi pogodbe znana vrednost investicije, saj vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in preseženih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del (drugi odstavek 659. člena OZ). Izpostavljena klavzula pa se ne nanaša na vprašanje skladnosti ponujenega predmeta z naročnikovimi zahtevami. Naročnik namreč navkljub klavzuli »ključ v roke« ne sme oddati javnega naročila ponudniku, ki ni izkazal izpolnjevanja minimalnih tehničnih zahtev, ampak mora ponudbo takšnega ponudnika zavrniti – gre za posledico, ki izhaja iz ZJN-3. Prav tako ni mogoče slediti navedbam naročnika, da je zaradi klavzule »ključ v roke« izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil natanko to, kar je naročnik zahteval v tehničnih zahtevah, določenih v točki 1.1. Navodil za pripravo ponudbe. Zgolj dejstvo, da ponudnik odda ponudbo, namreč še ne omogoča sklepanja, da je ponudnik ponudil točno to, kar zahteva naročnik oz. da je ponudbeni predmet skladen z naročnikovimi zahtevami. Poleg tega vlagatelj upravičeno opozarja, da iz točke 1.1.1 in točke 1.1.7 Navodil za pripravo ponudbe izhaja, da je za sončno elektrarno MFE SS Veno Pilon 1 predvidenih 7 razsmernikov izhodne moči 27,6 kW in da so za sončno elektrarno MFE SS Veno Pilon 2 predvideni 3 razsmerniki izhodne moči 27,6 kW, medtem ko iz točke 1.1.1 Navodil za pripravo ponudbe izhaja, da so za sončno elektrarno MFE SS Veno Pilon 1 predvideni 4 razsmerniki, in da sta za sončno elektrarno MFE SS Veno Pilon 2 predvidena 2 razsmernika. Zato tudi če bi šteli, da je izbrani ponudnik ponudil število razsmernikov, določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi različnih podatkov v izpostavljenih delih dokumentacije ne bi bilo mogoče ugotoviti, koliko razsmernikov je izbrani ponudnik ponudil. Dodati pa še gre, da naročnik števila predvidenih optimizatorjev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sploh ni navedel, v posledici pa ni mogoče zatrjevati, da je izbrani ponudnik v »komplet« vključil število optimizatorjev, kot ga je predvidel naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega gre pritrditi vlagatelju v tem, da iz ponudbenega predračuna izbranega ponudnika nista razvidna tip ponujene opreme in število enot mere. Ker namreč izbrani ponudnik ni vpisal (1) števila (oz. količin) ponujenih modulov, (2) števila (oz. količin) ponujenih razmernikov in tipa ponujenih razsmernikov oz. izhodne moči ponujenih razsmernikov (slednje pa tudi ni razvidno iz drugih delov ponudbe izbranega ponudnika) ter (3) števila (oz. količin) ponujenih optimizatorjev in tipa ponujenih optimizatorjev (slednje pa tudi ni razvidno iz drugih delov ponudbe izbranega ponudnika), iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, kaj izbrani ponudnik ponuja, posledično pa ni mogoče preveriti, ali je ponudil izvedbo sončnih elektrarn z zahtevano nazivno močjo. Takšne ponudbe pa ni mogoče opredeliti za skladno z zahtevami naročnika oz. za dopustno ponudbo.

V nadaljevanju pa je potrebno še presoditi, ali je naročnik izbranemu ponudniku skladno z ZJN-3 dopustil naknadno navedbo količine ponujene opreme in naknadno konkretizacijo ponujenih razsmernikov in optimizatorjev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v spornem delu ponudbe izbranega ponudnika za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, zato naročnik v konkretnem primeru nima ustrezne pravne podlage v ZJN-3, da bi izbranega ponudnika pozval na dopolnitev njegove ponudbe oz. da bi upošteval morebitno pojasnilo o tem, kaj izbrani ponudnik ponuja. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je namreč ponudniku (razen v primeru očitnih napak – da bi bila ugotovljena pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika očitna napaka naročnik in izbrani ponudnik ne zatrjujeta) izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Pritrditi gre vlagatelju, da je izbrani ponudnik z dopisom z dne 6.12.2017 dopolnjeval oziroma spreminjal ponudbo v delu, vezanem na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Izbrani ponudnik je šele z dopisom z dne 6.12.2017 prvič natančno definiral predmet svoje ponudbe, s tem pa tudi tehnične specifikacije predmeta javnega naročanja. Izbrani ponudnik je namreč šele z izpostavljenim dopisom opredelil tip ponujenih razsmernikov in tip ponujenih optimizatorjev moči, prav tako je šele v dopisu z dne 6.12.2017 navedel število ponujenih modulov, razsmernikov in optimizatorjev. S tem pa je izbrani ponudnik naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, določil konkretno vsebino ponudbenega predmeta. V zvezi z naročnikovimi navedbami, da izbrani ponudnik ni dopolnjeval oz. spreminjal ponudbe, ampak da jo je pojasnjeval, gre pojasniti, da naknadno »pojasnjevanje« količine ponujene opreme in tipa ponujene opreme v obravnavani zadevi po vsebini predstavljalo naknadno konkretizacijo ponujene opreme oz. ponudbenega predmeta, kar je v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 pa tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Naknadno določanje ponujenega predmeta namreč že po naravi stvari pomeni, da ponudnik dopolnjuje ponudbo, in sicer v tistem delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila. Po prejemu dopolnitve ponudbe oz. pojasnila izbranega ponudnika, kot sporni dopis imenuje naročnik, tudi ni mogoče objektivno preveriti, ali je izbrani ponudnik že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, dejansko ponujal takšno količino opreme in takšen tip opreme, kot to navaja po poteku roka za prejem ponudb.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika, čeprav v njej nista navedena tip ponujene opreme in količina ponujene ključne opreme, označil za dopustno in izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. S tem ko je naročnik po poteku roka omogočil, da je izbrani ponudnik naknadno, po poteku roka za oddajo ponudb, dopolnjeval ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, je naročnik kršil drugo alinejo šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Postavitev sončne elektrarne MFE SS VENO PILON 1 na objektu dijaškega doma in sončne elektrarne MFE SS VENO PILON 2 na objektu šole – Cesta 5. maja 12, 5270 Ajdovščina«, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila«, št. 430-8/2017, z dne 15.12.2017.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb (da izbrani ponudnik ni vpisal cen na enoto brez DDV, da je naročnik izbranemu ponudniku v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila omogočil zamenjavo referenc in da naročnik ni sprejel ukrepov za preprečevanje izkrivljanja konkurence), saj njihova vsebinska obravnava na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla več vplivati.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 7.092,69 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 2.700 točk (prva točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in 22 % DDV znaša 1.511,95 EUR,
– izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 1.700 točk) v višini 37 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in ob 22% DDV znaša 20,72 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju za nobeno faza postopka ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko (po tar. št. 39/1 OT) ter za pregled listin in dokumentacije (po tar. št. 39/2 OT), saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39). Sestava zahtevka za revizijo in opredelitve do navedb naročnika v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo oz. obrazložene vloge med postopkom, zaradi česar ne gre za samostojne storitve (prim. odločitve Državne revizijske komisije št., 018-83/2016, 018-17/2017, 018-221/2017). Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenega stroška za odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 12.1.2018), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 12.1.2018 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 8.625,36 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21.3.2018


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
– Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina, Cesta 5. maja 12, 5270 Ajdovščina,
– Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
– Marjan Feguš, Prešernova ulica 23 A, 3000 Celje,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.