018-019/2018 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-019/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela, kot člana senata, in Nine Velkavrh, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zavarovanje oseb, premoženja in premoženjskih interesov Splošne bolnišnice Slovenj Gradec«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 3. 2018

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 9. 1. 2018 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21. 12. 2017 na portalu javnih naročil pod številko JN010410/2017-L01 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, ki ga je pod številko objave 520675 objavil tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S 247. Iz omenjenega dokumenta je razbrati, da je naročnik navedeno javno naročilo po izvedenem postopku s pogajanji brez predhodne objave dodelil ponudniku Croatia osiguranje, d.d., Vatroslava Jagića 33, Zagreb, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo, ki se je glede na merilo najnižje cene po izvedenih pogajanjih uvrstila na drugo mesto, je naročnik kot nedopustno zavrnil z obrazložitvijo, da presega njegova zagotovljena sredstva.
Vlagatelj, ki ga je naročnik poleg izbranega ponudnika edinega povabil na pogajanja, je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 1. 2018. Navaja, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika samovoljno in brez vnaprej znanih kriterijev ocenil kot dopustno, medtem ko je njegovo ponudbo s ceno 230.483,11 EUR z DPZP označil za nedopustno. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik šele v objavi odločitve o oddaji naročila dne 22. 12. 2017 v točki V.2.4 navedel, da znašajo njegova razpoložljiva sredstva oziroma začetna skupna ocenjena vrednost javnega naročila 737.327,19 EUR brez DDV, kar pomeni, da je ponudnike z zneskovno mejo dopustnosti ponudb seznanil šele po oddaji javnega naročila. V kolikor pa naročnik vnaprej ne določi oziroma ne objavi zagotovljenih sredstev, to je kriterija, po katerem se presoja dopustnost ponudb, ponudnik ne more vedeti, kdaj se bo njegova ponudba štela za dopustno, posledično pa lahko naročnik arbitrarno postavlja mejo dopustnosti in ponudnikom tako onemogoča vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik v konkretnem primeru z neobjavo razpoložljivih sredstev in z označitvijo njegove ponudbe za nedopustno v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2017; v nadaljevanju: ZJN-3) onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj meja dopustnosti ni bila transparentno objavljena, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti javnega naročanja. Po mnenju vlagatelja mora namreč naročnik zagotovljena sredstva preverljivo izkazati v trenutku poteka roka za oddajo ponudb (kar je pomembno zlasti v primeru zavrnitve ponudbe kot nedopustne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev). Poleg tega se lahko naročnik na nedopustnost ponudbe sklicuje le, v kolikor je izvedel popoln pregled vseh ponudb, česar pa v dopisu z dne 4. 1. 2018 ni navedel. Upoštevaje vse navedeno gre naročniku očitati kršitev 66. in 35. člena ZJN-3 ter kršitev načela transparentnosti. Posledično vlagatelj predlaga, da naročnik oceno o nedopustnosti njegove ponudbe razveljavi ter mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, poleg tega pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.
Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 17. 1. 2018 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Uvodoma navaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za meritorno obravnavo zahtevka. Dalje zatrjuje, da naročnik v skladu z določbami ZJN-3 zagotovljenih sredstev ni dolžan objaviti, temveč mora vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, na ustrezen način dokumentirati. Izbrani ponudnik citira tudi določbo ZJN-3, v skladu s katero mora naročnik, v kolikor je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočiti zgolj tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Po zatrjevanju izbranega ponudnika je naročnik preveril dopustnost ponudbe vlagatelja in ugotovil, da ta presega razpoložljiva sredstva, preveril pa je tudi dopustnost ponudbe izbranega ponudnika in ugotovil, da slednja zagotovljenih sredstev ne presega. Ponudba izbranega ponudnika je tako dopustna in ugodnejša od ponudbe vlagatelja, zato je odločitev naročnika pravilna ter skladna z zakonom. Na temelju navedenega izbrani ponudnik predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zaradi umanjkanja aktivne legitimacije vlagatelja zavrže ali ga zavrne kot neutemeljenega.
Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 19. 1. 2018 zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Povzema dosedanji potek postopka in navaja, da je ocenjeno vrednost konkretnega javnega naročila določil v dopolnitvi sklepa SPS 6/2017 z dne 14. 9. 2017. Sklep o začetku postopka je interni dokument naročnika, ki ga naročnik v postopku oddaje javnega naročila ni dolžan razkriti, kot tudi ni dolžan objaviti ocenjene vrednosti javnega naročila. Po zatrjevanju naročnika je vlagatelj na pogajanjih podal končno ponudbo (to je letno premijo) v višini 230.483,11 EUR z DPZP, ki je presegala zagotovljena sredstva naročnika. Dne 27. 12. 2017 je vlagatelj podal zahtevo za vpogled v dokumentacijo, ki jo je naročnik z dopisom z dne 4. 1. 2018 zavrnil z obrazložitvijo, da je vlagateljeva ponudba nedopustna. Ob upoštevanju stališča Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-199/2016 z dne 17. 11. 2016, po katerem je popoln pregled ponudb opravljen v primeru, ko naročnik preveri, ali ponudniki izpolnjujejo predpisane pogoje, gre ugotoviti, da je naročnik v konkretnem primeru izvedel popoln pregled ponudb. Dalje so po oceni naročnika neutemeljeni vlagateljevi očitki o ravnanju v nasprotju z načelom transparentnosti. Naročnik navaja še, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne izpodbija odločitve o oddaji javnega naročila, temveč zatrjuje kršitev pravice do vpogleda, ki pa je akcesorne narave in je zato ni mogoče uveljavljati kot samostojne kršitve. Glede na vse navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 15. 2. 2018 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Državna revizijska komisija pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo ugotavlja, da izbrani ponudnik v vlogi z dne 17. 1. 2018 (poleg že navedenega) pripominja še, da vlagatelj ne izkazuje interesa za dodelitev javnega naročila, saj je njegova ponudba zaradi preseganja zagotovljenih sredstev nedopustna.

S predstavljenimi navedbami izbrani ponudnik izpostavlja vprašanje obstoja aktivne legitimacije vlagatelja kot ene od procesnih predpostavk, ki so v skladu z 31. členom ZPVPJN potrebne za meritorno obravnavo zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (primerjaj drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), je za razrešitev vprašanja obstoja njegove aktivne legitimacije potrebno ugotoviti, ali sta kumulativno podana elementa iz prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, to sta interes za dodelitev javnega naročila in možnost nastanka škode zaradi očitane kršitve naročniku. Če je rok za oddajo prijav ali ponudb že potekel, se v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno prijavo oziroma ponudbo.

V konkretnem primeru izbrani ponudnik kot razlog, zaradi katerega po njegovem mnenju vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, navaja nedopustnost njegove ponudbe. Utemeljevanje umanjkanja aktivne legitimacije na nedopustnosti vlagateljeve ponudbe pa pomeni, da izbrani ponudnik vlagatelju aktivne legitimacije ne odreka zaradi domnevnega neobstoja interesa za dodelitev javnega naročila, kot to navaja v omenjeni vlogi (navedbe o umanjkanju interesa bi bilo tudi sicer treba zavrniti kot neutemeljene, saj iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj v obravnavanem postopku javnega naročanja oddal ponudbo, s tem pa je, kot se šteje v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN, izkazal interes za dodelitev javnega naročila). Trditev izbranega ponudnika, da vlagatelj aktivne legitimacije za vsebinsko obravnavo zahtevka nima zaradi nedopustnosti njegove ponudbe, se namreč nanaša na drugi element aktivne legitimacije – to je na možnost nastanka škode. Očitek o domnevnem neobstoju možnosti nastanka škode (poleg izbranega ponudnika) v odločitvi o zahtevku za revizijo (po vsebini smiselno) podaja tudi naročnik, ko navaja, da vlagatelj v konkretnem postopku pravnega varstva ne izpodbija odločitve o oddaji javnega naročila, temveč uveljavlja zgolj kršitev pravice do vpogleda, ki pa je akcesorne narave in je zato ni mogoče uveljavljati kot samostojne kršitve.

Državna revizijska komisija v zvezi s predstavljenimi navedbami pojasnjuje, da vlagatelj s tem, ko zatrjuje, da naročnik ne bi smel njegove ponudbe označiti za nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, saj višine teh sredstev ni vnaprej objavil, izpodbija naročnikovo oceno o nedopustnosti njegove ponudbe. V kolikor bi se torej vlagateljeve navedbe o zatrjevanih kršitvah naročnika izkazale za utemeljene, bi bila v dani zadevi razveljavljena (najmanj) odločitev o oddaji javnega naročila, s tem pa bi postalo mogoče tudi, da bi naročnik – v primeru nameravanega sprejema nove odločitve o oddaji javnega naročila – konkretno javno naročilo dodelil vlagatelju. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je v obravnavanem primeru nedvomno podana možnost nastanka škode vlagatelju, zato slednjemu aktivne legitimacije za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo ni mogoče odreči.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo, opravljenega v skladu z 31. členom ZPVPJN, ugotovila, da so (poleg aktivne legitimacije) izpolnjene tudi preostale procesne predpostavke iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je v nadaljevanju zahtevek za revizijo vsebinsko obravnavala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, četudi višine teh sredstev predhodno ni objavil.

Čeprav vlagatelj naročniku očita, da ponudnikov z višino zagotovljenih sredstev kot enim od kriterijev za presojo dopustnosti ponudb ni vnaprej seznanil, pa obenem odločitve o oddaji javnega naročila ne izpodbija iz razloga neobrazloženosti in torej ne navaja, da bi moral naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila – ob dejstvu, da je ponudbo vlagatelja kot nedopustno zavrnil zaradi preseganja zagotovljenih sredstev – med razlogi za zavrnitev njegove ponudbe navesti tudi višino teh sredstev. Poleg tega vlagatelj ne zatrjuje, da njegova ponudba zagotovljenih sredstev ne presega ter da je zato dopustna, niti naročniku v tej zvezi ne očita neenakopravne obravnave ponudnikov in tako ne navaja, da naročnik kot nedopustne – kljub preseganju zagotovljenih sredstev – ni zavrnil ponudbe izbranega ponudnika, zato zaradi preseganja teh sredstev ne bi smel kot nedopustne zavrniti niti ponudbe vlagatelja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje (le), da lahko naročnik posamezno ponudbo oceni kot nedopustno zgolj v primeru, če višino zagotovljenih sredstev objavi vnaprej in s tem ponudnike na transparenten način predhodno seznani s kriteriji, ki jih bo upošteval pri presoji dopustnosti ponudb. Po zatrjevanju vlagatelja bi tako moral naročnik zagotovljena sredstva izkazati najkasneje v trenutku poteka roka za oddajo ponudb. Ker naročnik v konkretnem primeru zagotovljenih sredstev ni vnaprej objavil, to po mnenju vlagatelja pomeni, da je kršil načelo transparentnosti javnega naročanja, ko je njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, obenem pa je s tem vlagatelju neupravičeno onemogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Naročnik navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da mu določbe ZJN-3 obveznosti objave ocenjene vrednosti javnega naročila oziroma višine zagotovljenih sredstev ne nalagajo, zato so v tej zvezi podane trditve vlagatelja o kršitvi zakona neutemeljene. Ker je opravil popoln pregled ponudb obeh ponudnikov, ki ju je povabil na pogajanja, in je pri tem ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, je naročnik, kot zatrjuje sam, ravnal v skladu z določbami ZJN-3, ko zahtevi vlagatelja za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v konkretnem primeru ni ugodil.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je za dopustno šteti ponudbo, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. V skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 mora naročnik, v kolikor je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo.

Ob dejstvu, da tako vlagatelj kot naročnik pojem zagotovljenih sredstev, ki jih imenujeta tudi »razpoložljiva sredstva« in »rezervirana sredstva«, v svojih vlogah mestoma enačita s pojmom ocenjene vrednosti javnega naročila, Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da gre pri omenjenih pojmih za dva različna instituta.

Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Kakor je razvidno iz prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, dne 21. 12. 2017 pod številko JN010410/2017-L01 objavljenega na portalu javnih naročil, znesek v višini 737.327,19 EUR brez DDV, ki ga navaja vlagatelj, predstavlja skupno ocenjeno vrednost konkretnega javnega naročila.

Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev pa ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ.

Enako kot ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Drugače povedano to pomeni, da ZJN-3 nikjer ne določa, da mora naročnik bodisi v okviru obvestila o javnem naročilu bodisi v okviru dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila objaviti višino zagotovljenih sredstev oziroma da mora z višino teh sredstev (vnaprej, to je do poteka roka za oddajo ponudb) seznaniti (potencialne) ponudnike. Ker torej določbe ZJN-3 objave oziroma vnaprejšnje seznanitve ponudnikov z višino zagotovljenih sredstev ne zahtevajo niti ob dejstvu, da ponudbe v primeru preseganja teh sredstev ni mogoče oceniti kot dopustne (primerjaj 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), še toliko manj zahtevajo, da mora naročnik višino zagotovljenih sredstev ponudnikom razkriti v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, kot to neutemeljeno zatrjuje vlagatelj.

Zakonsko določilo, na podlagi katerega kot dopustne ni mogoče oceniti ponudbe, ki presega zagotovljena sredstva, v prvi vrsti namreč ni namenjeno zagotavljanju načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), kot to meni vlagatelj, temveč je primarno namenjeno uresničevanju načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki naročniku nalaga izvedbo javnega naročanja na način, da z njim zagotovi uspešno in učinkovito porabo javnih sredstev ter uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.

Iz navedenega tako izhaja, da določbe, ki bi predstavljala podlago za ugotovitev utemeljenosti vlagateljevih trditev o tem, da mora naročnik zagotovljena sredstva objaviti in ponudnike z njihovo višino seznaniti (najkasneje do poteka roka za oddajo ponudb), v ZJN-3 ni najti. Ob upoštevanju dejstva, da ZJN-3 obveznosti (vnaprejšnje) seznanitve (potencialnih) ponudnikov z višino zagotovljenih sredstev naročniku ne nalaga, z navedbo o obstoju te naročnikove obveznosti, ki je torej neutemeljena, pa vlagatelj konkretizira očitek o kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), Državna revizijska komisija ne more pritrditi niti vlagateljevemu očitku o kršitvi načela transparentnosti.

Četudi naročnik višine zagotovljenih sredstev ni dolžan objaviti, pa to ne pomeni, da mu je omogočeno arbitrarno, trenutnim okoliščinam oziroma prejetim ponudbam prilagojeno (sprotno) določanje višine zagotovljenih sredstev. V primeru, ko bo naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev in bo v postopku pravnega varstva vlagatelj zatrjeval, da cena njegove ponudbe omenjenih sredstev ne presega (navedenega vlagatelj v obravnavani zadevi ne zatrjuje), bo namreč naročnik tisti, ki bo moral na podlagi podatkov o zagotovljenih sredstvih, izhajajočih iz njegove dokumentacije v zvezi s finančnimi elementi izvedbe javnega naročila, dokazati nasprotno.

Ker na podlagi vlagateljevih navedb v dani zadevi ni mogoče zaključiti, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 oziroma ravnal v neskladju z razpisno dokumentacijo, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno zaradi preseganja zagotovljenih sredstev naročnika, četudi z višino teh sredstev ponudnikov vnaprej ni seznanil, tudi ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi, da je naročnik kršil določbe ZJN-3 o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ko je zaradi ocene o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe z dopisom z dne 4. 1. 2018 zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled. Takšnega zaključka – ob nespornem dejstvu (ki sicer izhaja tudi iz »Odločitve o oddaji naročila« z dne 20. 12. 2017), da je naročnik eno od dveh prejetih ponudb, to je ponudbo izbranega ponudnika, ocenil kot dopustno, drugo, to je ponudbo vlagatelja, pa kot nedopustno – ne more spremeniti niti trditev vlagatelja, da naročnik v omenjenem dopisu ni navedel, da je opravil popoln pregled prejetih ponudb (primerjaj peti odstavek 35. člena ZJN-3).

Ker Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je vlagatelj očital naročniku, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 6. 3. 2018

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana,
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec,
- Croatia osiguranje, d.d., Vatroslava Jagića 33, 10000 Zagreb, Republika Hrvaška,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.