018-038/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-038/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije in zamenjava obstoječe krmilne avtomatike drčne ranžirne naprave na železniški postaji Ljubljana Zalog« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj M.Y. inženiring d.o.o., Vošnjakova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 3. 2018

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 43001-221/2017/7, z dne 4. 1. 2018.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7. 6. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 23. 6. 2017, pod št. objave JN006218/2017-B01. Naročnik javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Naročnik je dne 4. 1. 2018 sprejel ter 8. 1. 2018 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN006218/2017-ODL-01) objavil »ODLOČITEV O ODDDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 43001-221/2017/7, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil ponudbo z nižjo ponudbene ceno od drugouvrščene ponudbe (tj. ponudbe konzorcija vlagatelja in družbe ISKRA, elektro in elektronska industrija, d.d.).

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 17. 1. 2018 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila, vlagatelju pa povrne priglašene stroške pravnega varstva. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker v vsebini, kot je bila predložena, ni vsebovala obveznih prilog k vsebini tehničnega dela ponudbe, naročnik pa izbranega ponudnika ne bi smel pozivati na dopolnitev tega dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila. Dopolnitev ponudbe naj bi bila tudi prepozna (saj jo je naročnik prejel en dan po izteku roka, ki ga je za dopolnitev določil v pozivu izbranemu ponudniku) ter neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije (ker ni bila zvezana z vrvico ter zapečatena z nalepko in vrvico, ob čemer vlagatelj dvomi v pristnost dopolnitve). Vlagatelj nadalje utemeljuje, da ponudba in garancija za resnost ponudbe na dan odločitve o oddaji javnega naročila nista bili več veljavni in zavezujoči za izbranega ponudnika. Zatrjuje še kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in njeno dopolnitev, pri čemer pojasnjuje, v katere dele ponudbe in njene dopolnitve mu vpogled ni bil omogočen – kot bistvene pri tem izpostavlja podatke o gospodarskem subjektu in dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti, specifikacijo naročila ter zavarovanje za resnost ponudbe. Ne glede na to meni, da je naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika napačno presojal obličnost ponudbe in izkazanost (obstoj) obrazcev ESPD, ki bi jih moral predložiti izbrani ponudnik – sklicujoč se na obstoj izjave o razpoložljivosti s strani družbe I. v ponudbi izbranega ponudnika zatrjuje, da izbrani ponudnik ne nastopa kot samostojni ponudnik, ampak z drugimi subjekti. Vlagatelj sklepa, da izbrani ponudnik ni priložil z razpisno dokumentacijo zahtevanih obrazcev ESPD za (neznano osebo) odgovornega vodje del za zahtevne objekte in za družbo I., oziroma drugih dokumentov, v kolikor je izbrani ponudnik oddal skupno ponudbo ali ponudbo s podizvajalcem.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 23. 1. 2018. Navedbe vlagatelja označuje za v celoti neutemeljene.

Naročnik je s sklepom, št. 43001-221/2017/16 z dne 5. 2. 2018, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Poudarja, da je v »Navodil[ih] za pripravo ponudbe« oblikoval »OPOMNIK za izdelavo ponudbe«, v katerem je jasno navedel, katere listine morajo ponudniki priložiti ponudbeni dokumentaciji; spornih listin na tem seznamu ni bilo. Ker je (izbrani) ponudnik lahko razumel, da je potrebno predložiti zgolj listine iz opomnika, naročnik njegove ponudbe ne more označiti kot nedopustne in bi moral upoštevati že ponudbo, ki teh listin ne vsebuje. Kljub temu je izdal poziv za dopolnitev ponudbe, ki se ni nanašal na tehnične specifikacije, kot to zmotno zatrjuje vlagatelj – dopolnitev ponudbe se je nanašala le na predložitev priloge k vsebini tehničnega dela ponudbe in ne na dopolnitev tehnične specifikacije. Dopolnitev ponudbe je bila pravočasna, saj v pozivu niso bile opredeljene zahteve glede prejemne teorije, prav tako pa dopolnitev ni bila neskladna s pozivom, saj ni bilo nikjer zahtevano (ne v pozivu, ne v razpisni dokumentaciji, take določbe pa ni niti v veljavni zakonodaji), da bi morala biti zvezana z vrvico in zapečatena. Naročnik navaja in pojasnjuje, da vprašanje veljavnosti ponudbe in bančne garancije ni kriterij za nedopustnost ponudbe, pa tudi sicer veljavna zakonodaja omogoča, da izbrani ponudnik ohranja ponudbo v veljavi tudi po tem, ko je rok veljavnosti že potekel. Naročnik zavrača očitke o kršitvi pravice do vpogleda (sklicujoč se pri tem na nekonkretiziranost s tem povezanih očitkov oz. kršitev ter dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti, tajnih podatkov in osebnih podatkov imenovanih kadrov), kot neutemeljene pa označuje tudi navedbe vlagatelja glede statusa družbe I.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 2. 2018 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Prereka vse navedbe naročnika in vztraja pri svojih predhodnih navedbah. Poudarja, da je naročnik sam v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno označil priloge k tehnični specifikaciji kot obvezne, zaradi česar teh prilog ne more naknadno – po poteku roka za oddajo ponudb – opredeliti kot neobveznih oz. kot nekaj, kar ni del tehnične specifikacije. Brez teh obveznih prilog naročnik ne more preveriti, ali je ponudnik sploh zadostil zahtevam iz Specifikacije naročila. Ne more biti dvoma, da obvezne priloge predstavljajo tehnično specifikacijo. V zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda dodaja, da želi kot glavni strokovnjak za drčne ranžirne naprave v Republiki Sloveniji zgolj preveriti, ali je izbrani ponudnik ponudil tehnologijo, ki ustreza razpisu; tehnologijo izbranega ponudnika namreč pozna in (tudi glede na svoje pretekle izkušnje) ve, da njegova tehnologija ne zadošča naročnikovim zahtevam.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 2. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (nedopustna) in bi jo moral naročnik kot tako zavrniti ter naročilo oddati vlagatelju, pri čemer kot prvi razlog za nepopolnost (nedopustnost) ponudbe izpostavlja, da prvotno predložena ponudba ni vsebovala obveznih prilog k vsebini tehničnega dela ponudbe, kasnejša dopolnitev ponudbe z manjkajočo vsebino pa naj bi bila neskladna z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je torej tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Naročnik opredeli predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vključuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; v primeru javnih naročil blaga ali storitev pa tehnične specifikacije pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

Ker je ponudnik dolžan v ponudbi dokazati, da ponuja blago oziroma storitve z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti predmeta ponudbe (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije).

V obravnavanem primeru je naročnik v dokumentu »NAVODILA ZA PRIPRAVO PONUDBE« (v nadaljevanju: Navodila) pod točko 4.1.4 »Specifikacija naročila in predračun« navedel:

»V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (projektna naloga, tehnične specifikacije, tehnični pogoji…), iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati.
Predračun sestavljata rekapitulacija predračunske vrednosti in podrobna specifikacija te vrednosti, strukturirana po vrstah del, navedenih v spcifikaciji naročila. Cene v predračunu se navede brez DDV in v valuti EUR.«

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteve glede predmeta naročila določil v dokumentu »Specifikacija naročila«, zahteve v zvezi z dokazili, ki jih je potrebno priložiti k ponudbi, pa v odstavku gg) točke 4. tega dokumenta:

»Obvezne priloge k vsebini tehničnega dela ponudbe: blok shema sistema in funkcionalni opis, enopolni načrt napajalnega dela z izračunom moči, načrt namestitve notranjih naprav z osnovnimi merami, idejna rešitev kabelskega razpleta, kratek opis in karakteristike vseh novih naprav, opis računalniške konfiguracije in programske opreme s poudarkom na zagotovitvi vseh drčnih funkcij v realnem času, terminski plan izvedbe celotnega projekta z opisom posameznih faz izvedbe, referenčna lista strokovnjakov s poudarkom na delih na napravah za avtomatizacijo drč.«

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vključil jasno in nedvoumno zahtevo po tem, da ponudniki v svojih ponudbah predložijo naštete priloge. Ni mogoče soglašati z naročnikovim stališčem, da ponudbi ni bilo potrebno priložiti navedenih prilog; na to ne vpliva vsebina »OPOMNIK[A] za sestavo ponudbe« (str. 23 Navodil), kjer ti dokumenti niso izrecno navedeni. Že upoštevaje določilo 4.2 je opomnik namenjen le pomoči pri izdelavi ponudbe in ga torej ni mogoče razumeti v smislu, da je s tem v celoti določena obvezna vsebina ponudbe. Tudi iz same vsebine opomnika (pod točko 4.1.4) izhaja, da je kot del listin, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, navedena »Specifikacija naročila s predračunom (projektna naloga, izpolnjen popis del, tehnične specifikacije, …)«; ponudniki so morali torej ponudbi poleg ponudbenega predračuna priložiti tudi dokument »Specifikacija naročila«, ki je bil sicer del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, hkrati pa (glede na določilo iz točke 4.1.4 Navodil) upoštevati vse zahteve iz tega dokumenta, vključno z zahtevo po predložitvi obveznih prilog.

Med strankama ni sporno, da ponudba izbranega ponudnika v vsebini, kot je bila predložena do roka za prejem ponudb, ni vsebovala zahtevanih prilog. Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik s »Poziv[om] za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe« dne 12. 9. 2017 pozval izbranega ponudnika, naj v roku petih delovnih dni od prejema tega dopisa predloži zahtevane priloge iz odstavka gg) točke 4. dokumenta »Specifikacija naročila«, sicer bo njegova ponudba izločena. Iz odstopljene dokumentacije še izhaja, da je izbrani ponudnik po tem, ko je dne 11. 10. 2017 prejel naročnikov poziv, naročniku posredoval zahtevane priloge – naročnik jih je prejel dne 19. 10. 2017.

Državna revizijska komisija soglaša z vlagateljem v tem, da izbrani ponudnik v predloženi ponudbi tudi sicer ni predložil nikakršnih dokumentov (prilog, dokazil) v zvezi s tehničnimi rešitvami in ostalimi zahtevami naročnika glede opreme in izvedbe del; naročnik upoštevajoč navedeno zato niti ni mogel preveriti, ali ta ponudba ustreza njegovim potrebam in zahtevam, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. v dokumentu »Specifikacija naročila«). Navedeno navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da je naročnik izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih dokazil (kar je med strankama sicer sporno in do česar se bo Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju) in šele nato ponudbo obravnaval kot dopustno.

Naročnik zatrjuje, da se poziv na dopolnitev ponudbe ni nanašal na tehnične specifikacije, ampak »le na predložitev priloge k vsebini tehničnega dela ponudbe«. V kolikor gre navedbo naročnika razumeti na način, da se sporne priloge, ki jih prvotno predložena ponudba izbranega ponudnika ni obsegala, ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, takemu stališču ni mogoče pritrditi, upoštevaje vsebino, ki naj bi jo te priloge imele (npr. »kratek opis in karakteristike vseh novih naprav«, »opis računalniške konfiguracije in programske opreme s poudarkom na zagotovitvi vseh drčnih funkcij v realnem času«…) glede na zahteve naročnika (npr. v zvezi s funkcionalnostjo, lastnostmi programske opreme…).

Glede na to, da se naročnikov poziv izbranemu ponudniku z dne 12. 9. 2017 nanaša na predložitev manjkajočih dokumentov, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, kot izhajajo iz dokumenta »Specifikacija naročila«, je naročnikovo ravnanje s pozivanjem in sprejemom naknadno predloženih prilog potrebno presojati z vidika šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Ker ponudniki svojih ponudb (z izjemo popravka ali dopolnitve očitnih napak, ugotovitve katerih pa nobena od strank v konkretnem primeru ne zatrjuje) skladno z navedeno zakonsko določbo ne smejo dopolnjevati ali popravljati v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ZJN-3 v konkretnem primeru naročniku ni dajal pravne podlage za posredovanje poziva s predstavljeno vsebino izbranemu ponudniku. Posledično to pomeni, da tudi ravnanje izbranega ponudnika v konkretnem primeru pomeni dopolnjevanje ponudbe v delu, vezanem na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar ni skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 in zato ne more predstavljati temelja za oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3 s tem, ko je izbranega ponudnika pozval na predložitev manjkajočih prilog, poleg tega pa je kršil tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika (tudi na podlagi naknadno predloženih dokumentov) označil za dopustno ter slednjemu oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 43001-221/2017/7, z dne 4. 1. 2018.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek javnega naročanja z izbiro najugodnejšega ponudnika, ponudbe pregleda ter navedbe v njih preveri na način, kot ga določa ZJN-3, pri tem pa naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel že na podlagi obravnavanih navedb, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih trditev v zvezi s pravočasnostjo in obličnostjo dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, s kršitvijo pravice do vpogleda, veljavnostjo ponudbe in garancije za resnost ponudbe itd., saj meritorna obravnava slednjih ne bi več mogla vplivati na sprejeto odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za revizijsko takso v višini 25.000,00 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 12. 3. 2018

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
 M.Y. inženiring d.o.o., Vošnjakova ulica 5, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
 ISKRATEL, d.o.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24A, 4000 Kranj,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.