018-032/2018 Onkološki inštitut Ljubljana

Številka: 018-032/2018-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup dveh linearnih pospeševalnikov s pripadajočo opremo, ureditvijo prostorov ter vzdrževanjem«, in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GORENJE GTI, d.o.o., Partizanska cesta 12, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 3. 2018

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se naročniku naloži odprava kršitve na način, da:
- seznani gospodarske subjekte z obstoječimi načrti za prezračevanje in hlajenje obeh prostorov, v katerih bosta nameščena linearna pospeševalnika, ter z načrti klima strojnic in mesta postavitve hladilnih agregatov;
- določneje odgovori na vprašanji, za kateri je bil objavljen odgovor na portalu javnih naročil dne 11. 1. 2018 ob 14.23 in 19. 1. 2018 ob 9.42, v delu, ki se nanaša na način zaključne obdelave jeklene plošče, ter razjasni dvom glede notranje ali zunanje izvedbe zaščite.

V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 888,89 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6. 12. 2017 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 18. 12. 2017, pod št. objave JN010271/2017-B01, ter dne 19. 12. 2017 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2017/S 243-505858. Naročnik javno naročilo blaga oddaja po odprtem postopku.

Vlagatelj je z vlogo dne 25. 1. 2018 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj naročnik odpravi kršitve in spremeni tehnične specifikacije tako, da bo omogočena oddaja ponudb širšemu krogu ponudnikov. Splošno znano dejstvo naj bi bilo, da na svetu obstajata samo dva proizvajalca linearnih pospeševalnikov (Elekta in Varian). Vlagatelj zatrjuje, da so naročnikove zahteve pisane na kožo izključno enemu ponudniku, tj. proizvajalcu Varian oz. njihovemu pooblaščenemu zastopniku oz. drugi osebi, ki trži te linearne pospeševalnike. Vlagatelj v nadaljevanju kot problematične izpostavlja zahteve iz dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo APARAT 6 – AP6« in »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo APARAT 7 – AP7«, ki se nanašajo na:
- opredeljene stopnje elektronskih energij za obsevanje;
- izvedbo sistema MLC;
- zahtevo po nizkoenergijskem megavoltnem sistemu za verifikacijo lege bolnika;
- zahtevane načine slikanja;
- zahtevano natančnost sevalnega izocentra.
Vlagatelj kot problematično izpostavlja še, da naročnik ni:
- specificiral vrste, količine in tehničnih specifikacij pohištvene opreme, ki jo bo moral zagotoviti in vgraditi izbrani ponudnik;
- navedel podatkov o urnih postavkah in ostalih pogodbeno vezanih cen za dela, ki jih lahko v tem javnem razpisu izvajajo le pooblaščeni serviserji;
- zagotovil obstoječih načrtov za prezračevanje in hlajenje za oba prostora, z načrti klima strojnic in mesta postavitve hladilnih agregatov;
- odgovoril na poziv k pojasnitvi dodatnega dokumenta »LDOZ 126/2017-UZ« – nepojasnjen ostaja način zaključne obdelave jeklene plošče pri montaži na dovozni poti, vnesen pa naj bi bil tudi dvom o tem, ali je sedaj ponudniku dana možnost izbire med montažo zunaj ali znotraj stavbe oz. ali se zahteva montaža izključno zunaj stavbe.
Vsi ti podatki naj bi bili nujno potrebni za pripravo ponudbe.

Naročnik je s sklepom z dne 6. 2. 2018 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Navedbe iz zahtevka zavrača, pri čemer se opredeljuje do vseh navedb vlagatelja. Pojasnjuje, da je Onkološki inštitut Ljubljana edina bolnišnica v Sloveniji, ki izvaja najzahtevnejše tehnike obsevanja tako za odrasle kot za otroke, hkrati pa je to eden največjih tovrstnih centrov v Evropi – v letu 2017 je bilo obsevanih več kot 5.000 bolnikov. Zahteva po nižjih kriterijih tehničnih specifikacij obsevalnih aparatov je z vidika onkološke stroke nesprejemljiva, saj za bolnike pomeni manj kvalitetno zdravljenje. Linearna pospeševalnika, ki sta predmet javnega naročila, bosta namenjena obsevanju najranljivejših skupin onkoloških bolnikov, to je otrok in bolnikov z možganskimi tumorji, kjer je natančnost obsevanja in skrb za čim manjšo poškodbo zdravih tkiv v okolici tumorja izjemnega pomena za nadaljnjo kvaliteto življenja bolnikov, pri otrocih pa pomembno vpliva na rast in razvoj. Namenjena bosta tudi obsevanju celotnega telesa pri življenjsko ogroženih bolnikih pred presaditvijo kostnega mozga, ko mora biti obsevanje izvedeno v natančno določenem kratkem časovnem intervalu brez prekinitev.

Naročnik je z vlogo z dne 9. 2. 2018 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper vsebino posameznih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj najprej kot problematično izpostavlja zahtevo iz točke 1.2 dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo […]«:

»Linak mora omogočati obsevanje z elektronskimi energijami 6 MeV, 9 MeV, 12 MeV, 15 MeV in 18 MeV.«

Iz pregleda na portalu javnih naročil objavljenih vprašanj gospodarskih subjektov in naročnikovih odgovorov v zvezi s predmetnim naročilom je razvidno, da je bilo dne 11. 1. 2018 ob 13.55 med drugim objavljeno vprašanje (predlog) gospodarskega subjekta in naročnikov odgovor:

»Vprašanje ponudnika:
Pod točko 1.2 so zahtevane energije za elektrone 6MeV, 9MeV, 12MeV, 15MeV in 18MeV, kar tehnično za nas ni mogoče zaradi energij FFF, za katere žrtvujemo eno odprtino na krogu s petimi odprtinami filtrov. Na voljo imamo naslednjih pet odprtin filtrov za: 1. fotoni, 2. fotoni, 3. Elektroni (6,8 MeV), 4.Elektroni (4,10,12,15 MeV), 5. FFF namesto elektroni ( 18,20 MeV).

Prosimo, spremenite specifikacijo in izberite 5 elektronov izmed 4 ,6,8,10,12 ali 15 MeV, kar je omogočeno pri Elekti in s tem omogočite sodelovanje na razpisu več kot le enemu ponudniku.

Odgovor:
Na linearnih pospeševalnikih (ne »pospeševalcih«), ki ju zamenjujemo (AP6 in AP7), so elektroni energij 6 MeV, 9 MeV, 12 MeV, 15 MeV in 18 MeV. Naročnik ne bo spremenil zahteve.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da elektronsko sevanje, ki se vedno manj uporablja (statistično le v 5 % primerov pri sodobnem zdravljenju), nalaga svojo energijo na plitki globini od 1,3 do 3,0 cm za 6 MeV do 18 MeV. Razlika v globini za največji klinični učinek med bližnjimi energijami, npr. 8 MeV in 9 MeV, naj bi bila približno 2 mm in zato klinično nepomembna. Pojasnjuje, da je Elekta zaradi tehnične zasnove izbrala elektronsko sevanje v eni od treh energijskih kombinacij (4, 6, 8 , 10, 12, 15 MeV ali 4, 10, 12, 15, 18, 20 MeV ali 6, 8, 18, 20 MeV), konkurenčni Varian pa je izbral elektronsko sevanje iz 6, 9, 12, 15, 16, 18, 20 in 22 MeV. Zahtevana naročnikova kombinacija izključuje proizvajalca Elekta, čeprav kombinacija energij, ki jih nudi, ne daje slabših kliničnih rezultatov. Vlagatelj zato zahteva, naj bo dopuščena tudi kombinacija elektronskih energij proizvajalca Elekta.

Naročnik v sklepu z dne 6. 2. 2018 pojasnjuje, kakšna je odvisnost odstotka globinske doze (PPD ali »percentage depth dose«) tipičnega elektronskega žarka od globine v vodi in kakšna je posledična meja klinične uporabnosti elektronskih žarkov. Za merilo klinične uporabnosti ni bistven podatek o globini doznega maksimuma, pač pa je bistveno merilo globina 85% izodoze – ta se za 15 MeV in 18 MeV razlikuje za 1 cm in je klinično pomembna. Naročnik meni, da ga želi vlagatelj omejevati pri naboru elektronskih energij, ki jih potrebuje. Dodaja, da je eden od obeh pospeševalnikov (inštaliran na OI leta 2005), ki ga zamenjuje in ki ima nabor žarkov petih energij med 6 MeV in 18 MeV, izdelek podjetja Elekta. Elektronski žarki energije 9 MeV se zelo pogosto uporabljajo v standardni klinični praksi na OI že vrsto let (za »TBI, obsevanje dojke, obsevanje rakov glave in vratu, obsevanje okončin in bezgavk…«), zato so tudi sedaj sestavni del tehničnih zahtev za nova obsevalna aparata. Naročnik kot nepravilno označuje vlagateljevo trditev, da se obsevalno zdravljenje z žarki elektronov vedno manj uporablja; tovrstno obsevanje se uporablja zdravljenje lezij, ki imajo dobro definirano globino, oz. v primeru, kadar bi obsevanje s fotoni pomenilo večjo obremenitev zdravih tkiv s sevanjem, kot pa obsevanje z elektroni in bi bilo torej za bolnika s stališča prejete doze na zdrava tkiva bolj obremenjujoče. Prav tako naj bi v letu 2018 naročnik začel s 3D načrtovanjem obsevalnega zdravljenja z elektronskimi polji oz. s kombinacijo elektronskih in fotonskih polj (MBRT oz. »mixed-beam radiotherapy«), kar posledično pomeni večjo uporabo elektronskega obsevanja kot v preteklosti.

Sporna zahteva se nanaša na tehnične specifikacije predmeta naročila. Tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, naročnik pa mora upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Iz že predstavljenih določb ZJN-3 izhaja, da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Iz navedb vlagatelja ne izhaja, da bi naročniku oporekal potrebo po nakupu naprav z možnostjo obsevanja z elektronskimi energijami. V kolikor gre navedbe vlagatelja o značilnostih in trendih uporabe takega obsevanja razumeti v smislu nepomembnosti s tem povezanih natančneje opredeljenih zahtev (npr. glede obsevanja z določenimi elektronskimi energijami), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik argumentirano pojasnjuje, zakaj bo v prihodnosti uporabljal več elektronskih obsevanj – pri tem se je naročnik v dokaz svojih navedb v zvezi s trendi uporabe tovrstnega obsevanja skliceval tudi na članek »Mixed beams enhance radiotherapy« (priloga 1 naročnikovega sklepa z dne 6. 2. 2018). Strinjati pa se je mogoče tudi s tem, da tudi v kolikor je (trenutno) samo 5 % obsevalnih zdravljenj izpeljanih z elektronskimi žarki, to v primeru Onkološkega inštituta pomeni najmanj 300 bolnikov na leto, kar ni zanemarljivo.

Med strankama pa je zlasti sporna določitev razpona in posameznih korakov oz. kombinacij elektronskih energij, pri čemer se vlagatelj sklicuje na to, da sam ne more ponuditi take kombinacije elektronskih energij, ki bi zadostila naročnikovi zahtevi.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da zgolj dejstvo, da vlagatelj ne more ponuditi z naročnikovimi zahtevami skladnih naprav, še ne zadostuje za zaključek, da so naročnikove tehnične zahteve diskriminatorne. Namreč, v kolikor naročnik, ne glede na dejstvo, da določeno zahtevo morebiti lahko izpolni le določen krog potencialnih ponudnikov oziroma posameznemu ponudniku onemogoči konkuriranje, uspe izkazati, da je takšna zahteva povezana s predmetom in objektivno opravičljiva, mu ravnanja v nasprotju z zakonom še ni mogoče očitati. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov in zagotavljanje konkurence pri ponujanju storitev, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne (prim. npr. sklepe, št. 018-059/2015-8, 018-063/2016-5, 018-229/2016-7 in 018-161/2017-7). Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot ustrezno in dopustno, ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov pa mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje zahteve in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi.

Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Sodišča EU, npr. iz zadeve C-513/99 Concordia Bus Finland Oy Ab, v okviru katere je generalni pravobranilec v svojem stališču pojasnil, da naročniku načeloma ni mogoče preprečiti zahteve po takšni storitvi, ki bi vsebovala zanj najbolj primerne tehnične specifikacije, razen če te ne bi bile postavljene iz objektivno opravičljivih razlogov. Če bi naročniku naložili prilagoditev zahtev zmožnostim potencialnih ponudnikov, to ne bi imelo za posledico le znižanja naročnikovih zahtev, marveč bi pomenilo tudi poseganje v naročnikovo avtonomno pravico do njihovega samostojnega oblikovanja. Poleg tega bi naročnikov umik sporne zahteve iz razpisne dokumentacije iz razloga, ker je eden izmed ponudnikov ne more izpolniti, neupravičeno postavil v slabši položaj tistega ponudnika, ki takšno naročnikovo zahtevo lahko izpolni, zato samo dejstvo, da zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izpolnjuje le določen ponudnik, še ne pomeni kršitve načela enakopravnosti (navedeno stališče je v sodbi C-513/99 sprejelo tudi Sodišče EU v odstavkih 82-85).

Skladno s 5. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati očitane kršitve, skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN pa tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Četudi bi morala Državna revizijska komisija na podlagi dejanskega stanja, ki ga je navedel vlagatelj, ugotoviti, da so tehnične specifikacije značilne (le) za izdelek določenega proizvajalca, to samo po sebi še ne bi bila ugotovitev, ki bi utemeljila ugotovitev kršitve ZJN-3. Kot že navedeno, ZJN-3 naročniku preprečuje ravnanja, ki so neupravičena, ne pa vseh ravnanj. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, da mora imeti naročnik objektivno in strokovno utemeljene razloge, da s tehničnimi specifikacijami omeji konkurenco, pa ni mogoče spregledati, da mora naročnik biti sposoben obraniti svoje zahteve šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev ni imel stvarnih oziroma objektivnih podlag.

Naročnik v odgovor na vlagateljeve navedbe po oceni Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnjuje, da potrebuje napravi z naborom elektronskih žarkov petih energij med 6 MeV in 18 MeV, kot jih tudi sicer uporablja na obstoječih pospeševalnikih, ki jih sedaj zamenjuje z novimi. S sklicevanjem na rezultate meritev (graf 1 v sklepu z dne 6. 2. 2018) naročnik izpodbije navedbo vlagatelja o tem, da je razlika v globini največjega sevalnega učinka za elektronske energije, npr. 8 in 9 MeV ali med 15 in 18 MeV, zgolj klinično nepomembnih 2 mm. Naročnik opozarja, da je merilo klinične uporabnosti globina 85% izodoze (in ne globina doznega maksimuma, kot navaja vlagatelj), ta pa se v primeru žarkov 15 MeV in 18 MeV razlikuje za 1 cm, kar predstavlja klinično pomembno razliko, s čimer se Državna revizijska komisija lahko strinja, zlasti ob upoštevanju siceršnjega razpona klinično uporabnih globin elektronskega obsevanja (0–6 cm za žarek z energijo 18 MeV, kot izhaja iz tabele 1 in grafa 1 v naročnikovem sklepu z dne 6. 2. 2018). Vlagatelj tem navedbam in podatkom naročnika ni nasprotoval, prav tako pa ni nasprotoval navedbi, da naročnik elektronske žarke energije 9 MeV (z razponom klinično uporabnih globin 3,5–29 mm) pogosto uporablja v standardni klinični praksi in je torej kot taka za naročnika ta stopnja energije pomembna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal navedbe o tem, da drugačna predlagana kombinacija elektronskih energij ne daje slabših kliničnih rezultatov, saj je svoje trditve utemeljeval na trditvi o klinični nesignifikantnosti razlike med obsevanjem s posameznimi energijami elektronskih žarkov, ki pa ji – upoštevajoč pojasnila naročnika – ni mogoče slediti.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik utemeljeno zahteva napravo, ki omogoča obsevanje z opredeljenim razponom elektronskih energij. Državna revizijska komisija ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju sporne zahteve ravnal v nasprotju z 68. členom ZJN-3.

Vlagatelj v nadaljevanju kot problematično izpostavlja zahtevo iz točke 1.4 dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo […]«:

»Linak mora imeti MLC sistem, ki ima najmanj 120 lističev, širina centralnih lističev je v izocentru 2,5 mm, ostalih pa 5 mm. Omogočena mora biti interdigitacija lističev.
Linak mora omogočati obsevanja polj vse do dimenzije 40 cm × 40 cm (merjeno v izocentru). Natančnost polj (statičnih) mora biti ±2 mm.«

Iz pregleda na portalu javnih naročil objavljenih vprašanj gospodarskih subjektov in naročnikovih odgovorov v zvezi s predmetnim naročilom je razvidno, da je bilo dne 11. 1. 2018 ob 13.55 med drugim objavljeno vprašanje (predlog) gospodarskega subjekta in naročnikov odgovor:

»Vprašanje ponudnika:
Onkološki inštitut Ljubljana (OIL) zahteva širino listov 2,5 mm, kar je izključujoča zahteva proti Elekti, pa tudi v nasprotju z nedavnim strokovno pregledanim znanstevnim članki. Ti dokumenti dokazujejo, da za IMRT in VMAT širina ni klinično relevantna, dokler je širina lista manjša od 1 cm. To dejstvo je tudi nekaj, kar je podjetje Varian vključilo v jedro novega aparata ob oblikovanju njihovega proizvoda Halcyon. Halcyon ima liste širine 1 cm, vendar v dveh slojih premaknjenih po 5 mm, tako da se pojavi navidezna širina lista 5 mm.

V nadaljevanju so navedeni članki, ki podpirajo nedavne ugotovitve, da širina lista 2,5 mm ni potrebna in da 5 mm široki listi enakovredno opravijo delo za SRS in SBRT, ki uporabljajo IMRT ali VMAT.

Plakat AAPM 2016 Luzzara et al - Ali je IMRT spremenil vpliv širine listov? (Has IMRT changed the impact of leaf width?)

Indian J Cancer Jan-Mar 2016 Vol 53 1 Sarkar in ostali - Ali tehnološki napredek pri linearnih pospeševalnikih izboljšuje dozimetrične rezultate pri stereotaksiji? (Do technological advances in linear accelerators improve dosimetric outcomes in stereotaxy?)

Glavna primerjava sedmih linearnih pospeševalcev, ki uporabljajo stereotaktično načrtovanje na osnovi VMAT-a. A head-on comparison of seven linear accelerators using VMAT-based stereotactic planning.)

ESTRO 2013 Poster Casals in ostali - Primerjava dveh MLC za kranial IMRS (Comparison of two MLCs for Cranial IMRS)

Glede na zgoraj omenjena dejstva predlagamo, da sprejmete kot ustrezno: Linak mora imeti MLC sistem, ki ima najmanj 120 lističev, širina centralnih lističev in ostalih ne sme biti večja od 5 mm.

Odgovor:
V članku »Advantages of mini-multileaf in stereotactic radiotherapy« P. G. G. Kurup, V. Murali, and A. Sankar, J Med Phys. 2007 Jan-Mar; 32(1): 12–17, med drugim piše »… smaller the leaf width, better is the dose conformity, with greater normal tissue sparing.«
V članku (»Glavna primerjava sedmih linearnih pospeševalcev, ki uporabljajo stereotaktično načrtovanje na osnovi VMAT-a. A head-on comparison of seven linear accelerators using VMAT-based stereotactic planning«), ki ga omenjate, je navedena konfiguracija linearnega pospeševalnika Elekta in sistema Apex s širino MLC-ja 2,5 mm.
V brošuri (www.elekta.com/apex) pa piše »The new Apex add-on beam shaping solution brings additional versatility to your Elekta linear accelerator. As an add-on MLC with the smallest leaf width across the largest field size, Apex facilitates practice expansion into stereotactic treatments while enabling a range of additional clinical applications.«
Naročnik ne bo spremenil zahteve.«

V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je tehnično specifikacijo (v točki 1.4) pripravil tako, da zahteva točno določeno tehnično rešitev, čeprav bi lahko (moral) opredeliti klinične cilje ter ponudnikom prepustiti izbiro načina za dosego teh ciljev. Navaja, da naprave obeh podjetij (Varian in Elekta) lahko ustvarijo dobro skladnost s tarčnim volumnom, čeprav uporabljata za to različne tehnične rešitve. Rešitev, ki jo ima Varian, naj ne bi hkrati izpolnjevala zahtev iz točk 1.4 in 1.5. Elekta ima dve komplementarni tehnični rešitvi in že prva od njih (vlagatelj obe podrobneje opisuje) naj bi izpolnjevala klinične cilje in potrebe končnih uporabnikov, kljub neustrezanju naročnikovi tehnični zahtevi.

Naročnik v sklepu z dne 8. 2. 2018 pojasnjuje, da je širina listov v MLC ključni dejavnik za natančno ščitenje zdravih tkiv pri 3D CRT načinu obsevanja kot tudi pri SRS obsevanju s konformnimi loki – ožji kot so, bolj se lahko prilagajajo obliki tarče ter s tem učinkoviteje ščitijo zdrava tkiva, kar je še posebej pomembno pri obsevanju možganov. Oblikovanje tehnične dokumentacije v smislu določitve kliničnih ciljev je za naročnika iz razloga preverjanja in ocenjevanja prejetih ponudb nesprejemljiva. Naročnik dodaja, da za vlagatelja ta točka ne more predstavljati nobene ovire za oddajo ponudbe, saj ima na voljo sistem APEX, s katerim se lahko v središču obsevalnega polja doseže zahtevano širino listom MLC 2,5 mm.

Nesporno je izpodbijana zahteva povezana s potrebo in željo naročnika po linearnih pospeševalnikih, katerih fotonska radiacija ustreza določenim oblikam, primernim za klinične potrebe naročnika. Iz zahtevka za revizijo ne izhaja, da vlagatelj izpodbija tudi zahtevo iz točke 1.5 dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo […]« (»Linak mora omogočati obsevanja polj vse do dimenzije 40 cm × 40 cm (merjeno v izocentru). Natančnost polj (statičnih) mora biti ±2 mm.«) – vlagatelj namreč zgolj opozarja, da zaradi kombinacije zahtev iz točk 1.4 in 1.5 naprava konkurenčnega proizvajalca Varian ne ustreza zahtevam naročnika, oporeka pa le zahtevi iz točke 1.4 (tudi opozorilo na portalu javnih naročil se je nanašalo zgolj na to določilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in zatrjuje, da bi jo moral naročnik določiti na drugačen način. Čeprav za rešitev obravnavane zadeve to ni bistveno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v zvezi s tem pojasnjuje, da je sporna zahteva pripravljena tako, da lahko ustrezno rešitev zagotovita oba proizvajalca tovrstnih naprav – kot namreč izhaja iz navedb naročnika, ki jih vlagatelj ne prereka, se zahteva iz točke 1.5 ne nanaša na zahtevo iz točke 1.4 v smislu, da se dimenzija iz točke 1.5 hkrati pomenila tudi dimenzijo polja MLC iz točke 1.4, kar sicer predpostavlja vlagatelj.

Iz navedb vlagatelja po drugi strani ne izhaja, da ne more ponuditi ustrezne rešitve za zahtevo iz točke 1.4, celo nasprotno: vlagatelj navaja, da lahko ponudi zahtevano rešitev z uporabo dveh komplementarnih rešitev (prve s 160 listi ter druge, imenovane APEX, s 112 listi), vendar bi po njegovi oceni zadostovala že zgolj prva od teh rešitev, ki pa sama po sebi ne izpolnjuje celotne zahteve.

Državna revizijska komisija kot upoštevno in utemeljeno sprejema naročnikovo pojasnilo o širini lističev sistema MLC kot ključnem dejavniku za natančno obsevanje in s tem zaščito okoliških zdravih tkiv pri določnih oblikah oz. tehnikah obsevanja – naročnik se je v zvezi s temi navedbami skliceval na članek »Do technological advances in linear accelerators improve dosimetric outcomes in stereotaxy?« (priloga 2 sklepa z dne 6. 2. 2018); vlagatelj po drugi strani svojih navedb o tem, da »[š]tevilni najnovejši znanstveni članki kažejo da širina listov naprave, ki ustreza sevanju, nima bistvenega kliničnega pomena za tehnike IMRT in VMAT« ni izkazal, pa tudi sicer se ta navedba nanaša le dve od več obsevalnih tehnik – iz točke 1.3 dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo […]« je razvidna naročnikova zahteva, naj napravi omogočata obsevalne tehnike SRT, SBRT, VMAT, IMRT, IGRT, 3D–CRT in TBI.

Ob upoštevanju vsega navedenega ni mogoče ugotoviti, da je sporna tehnična zahteva glede izvedbe sistema MLC diskriminatorna, ker bi preferirala izdelek enega proizvajalca oz. predstavljala navedbo značilnosti proizvoda določenega proizvajalca, ter glede na to, da vlagatelj ni pojasnil, na kak način bi morala biti sporna tehnična zahteva oblikovana (zgolj pavšalno omenja »opredljen[e] klinične cilje«), Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je tehnična zahteva iz točk 1.4 iz razlogov, ki jih navaja vlagatelj, določena v nasprotju z določili ZJN-3, ki se nanašajo na oblikovanje tehničnih specifikacij.

Vlagatelj kot problematično izpostavlja še zahtevo iz točke 1.6 dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo […]«:

»Linak mora imeti naslednje slikovne sisteme za verifikacijo lege bolnika: megavoltni EPID, nizkoenergijski megavoltni EPID, kilovoltni–kV in CBCT sistem.«

Iz pregleda na portalu javnih naročil objavljenih vprašanj gospodarskih subjektov in naročnikovih odgovorov v zvezi s predmetnim naročilom je razvidno, da je bilo dne 11. 1. 2018 ob 13.55 med drugim objavljeno vprašanje (poziv) gospodarskega subjekta in naročnikov odgovor:

»Vprašanje ponudnika:
Gre za izključujočo specifikacijo, ki zahteva posebno tehnologijo podjetja Varian in ne predstavlja klinično pomembno izboljšavo. Prosimo, spremenite to specifikacijo na generično.

Odgovor:
Nizkoenergijsko megavoltno slikanje znižuje dozo, ki jo dobi bolnik pri verifikaciji lege bolnika med obsevanjem. »Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu« med drugim navaja, da mora biti obsevanost organov in tkiv izven kliničnih volumnov tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči. Navedbe o optimizaciji prejete doze pri slikanjih so podane tudi v »The management of imaging dose during image-guided radiotherapy: Report of the AAPM Task Group 75«. Naročnik ne bo spremenil zahteve.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot problematično izpostavlja naročnikovo zahtevo po slikovnem sistemu »nizkoenergijski megavoltni EPID« kot tehnologiji, ki jo lahko zagotovi le proizvajalec Varian. Zahteva naj bi bila klinično nepomembna, saj v primeru, če so tehnične rešitve za slikanje z nizko energijo (ki prikaže več podrobnosti ob manjši prejeti dozi za pacienta) dovolj učinkovite, ni potrebe po ustvarjanju visokoenergijske rešitve za slikanje z minimalnim zmanjšanjem doze sevanja (»nizkoenergijski megavoltni EPID«). Vlagatelj meni, da je izpostavljena zahteva klinično nepomemben pogoj, ki je vključen samo zato, da se proizvajalca Elekta izključi iz sodelovanja v ponudbi.

Naročnik v sklepu z dne 6. 2. 2018 pojasnjuje, da oba proizvajalca linearnih pospeševalnikov omogočata poleg preverjanja lege bolnikov s kV slikovnim poljem tudi preverjanje lege z MV slikovnim sistemom, ter da je pri določenih kliničnih situacijah preverjanje z MV slikovnim sistemom lažje izvedljivo od preverjanja s kV slikovnimi sistemom, oz. preverjanje s kV sistemom sploh ni izvedljivo. Pri večkratnem slikanju je tako uporaba nizkoenergijskega MV slikovnega sistema manj obremenjujoča za bolnika kot slikanje z visokoenergijskim MV sistemom, saj bolnik prejme nižjo dodatno absorbirano dozo, kar mu je v korist.

Skladno s 5. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati očitane kršitve, skladno s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN pa tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Četudi bi morala Državna revizijska komisija na podlagi dejanskega stanja, ki ga je navedel vlagatelj, ugotoviti, da je tehnična specifikacija v spornem delu značilna (le) za izdelek določenega proizvajalca, to samo po sebi še ne bi bila ugotovitev, ki bi utemeljila ugotovitev kršitve ZJN-3. Kot že navedeno, ZJN-3 naročniku preprečuje ravnanja, ki so neupravičena, ne pa vseh ravnanj. Čeprav Državna revizijska komisija ne nasprotuje vlagatelju, da mora imeti naročnik objektivno in strokovno utemeljene razloge, da s tehničnimi specifikacijami omeji konkurenco, pa ni mogoče spregledati, da mora naročnik biti sposoben obraniti svoje zahteve šele, če vlagatelj že v zahtevku za revizijo navede in dokaže kaj, kar bi kazalo na to, da naročnik za njihovo določitev ni imel stvarnih oziroma objektivnih podlag.

Izpodbijana zahteva je povezana s potrebo in željo naročnika po linearnih pospeševalnikih z več slikovnimi sistemi, ki lahko potrdijo položaj ciljne točke pred uporabo žarčenja (obsevanja) z visokim energijskim sevanjem, pri čemer je med strankama sporna določitev enega od možnih slikovnih sistemov za dosego tega. Nesporno med strankama je, da v ta namen obstajata (pri izdelkih obeh proizvajalcev) in se v praksi uporabljata tako kilovoltni (kV) kot megavoltni (MV) sistem, ter da je smiselno stremeti k zmanjšanju prejete doze sevanja pacienta – po možnosti z uporabo kilovoltnega in ne megavoltnega sistema za verifikacijo lege bolnika. Vendar pa vlagatelj ni niti zatrjeval, da je zahteva naročnika po megavoltnem sistemu morebiti nezakonita oz. neskladna z ZJN-3. Državna revizijska komisija ob tem sledi navedbi naročnika, da je v določenih situacijah izvedljivo le določanje lege z megavoltnim sistemom ali pa je določanje s tem sistemom lažje izvedljivo (naročnik se je pri tem skliceval na dokument »OBSEVANJE RAKA DOJK – KLINIČNI PROTOKOL« kot prilogo 4 sklepa z dne 6. 2. 2018); vlagatelj navedbi ni oporekal. Ob upoštevanju navedenega je zato mogoče slediti naročniku tudi v tem, da je v primeru uporabe megavoltnega slikovnega sistema za bolnika koristneje uporabiti nizkoenerjisko različico tega sistema, ki je v primerjavi z običajnim (visokoenergijskim) megavoltnim sistemom manj obremenjujoča za bolnika. Državna revizijska komisija zato (tudi glede na trditveno podlago vlagatelja) ocenjuje, da je naročnik izkazal objektivne razloge za postavitev sporne zahteve. Državna revizijska komisija ni našla dejstvene podlage, da bi lahko zaključila, da je naročnik pri oblikovanju sporne zahteve ravnal v nasprotju z (68. členom) ZJN-3.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo citira besedilo zahtev iz točk 1.7, 1.8, 1.9 dokumentov »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo […]« in točke 1.15 dokumenta »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo APARAT 6 – AP6« ter navaja, da naročnik zahteva linearni pospeševalnik s slikovnimi sistemi, ki zmorejo različne tipe slikanja, ne samo tiste, ki jih ročno zahteva uporabnik, temveč tudi prednastavljeno slikanje pri različnih pogojih slikanja. V nadaljevanju pojasnjuje način pridobivanja slik z napravami proizvajalca Elekta ter zahteva, »da se besedilo te točke spremeni tako, da bo dovoljena tudi Elektina rešitev, ki uporablja skripte kot konsolidirane sekvence polj ''Consolidated Fiels Sequences'' (CFS) in IQ-skripte vendar zahtevajo ročni zagon slikanja«; v nasprotnem primeru naj bi bila sicer Elekta izključena iz procesa javnega naročila iz razloga, »ki nima nobene klinične podlage in ne zmanjšuje klinične kakovosti zdravstvene oskrbe, zaradi česar bi bila kršena osnovna načela ZJN-3«.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, pa mora to dejstvo tudi dokazati. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati (primerjaj tudi 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ob vsebini zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ne more ugotoviti, katero določbo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo sploh izpodbija. Iz zahtevka je – poleg opisa zahtev naročnika (iz točk 1.7, 1.8, 1.9 in 1.15) in vlagateljeve rešitve v zvezi s temi zahtevami – razvidno zgolj to, da vlagatelj zahteva spremembo besedila ene od teh točk, ne pa tudi katere. Državna revizijska komisija ne more nadomestiti vlagateljeve trditvene podlage, ki je v konkretnem primeru v predstavljeni vsebini izostala, ter na tej podlagi razveljaviti (posameznih ali celo vseh) določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jih je vlagatelj citiral pred navedbo zahteve po spremembi. Vsled navedenega Državna revizijska komisija ni mogla vsebinsko presoditi o teh navedbah vlagatelja.

Državna revizijska komisija pri tem pristavlja, da v kolikor pa bi bilo mogoče (nejasne) navedbe vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo razumeti na način, kot jih je razumel tudi naročnik (kot izhaja iz sklepa z dne 6. 2. 2018), tj. da vlagatelj izpodbija zgolj zahtevo iz točke 1.15, bi bilo mogoče pritrditi naročniku v tem, da je z odgovorom na portalu javnih naročil, objavljenim dne 11. 1. 2018 ob 13.55 že spremenil besedilo te zahteve tako, kot je zahteval vlagatelj:

»Zahteva 1.15
Linak mora omogočati obsevanje SRK (stereotaktična radiokirurgija) tehnike in sicer na način, kjer z enim izocentrom in nekoplanarnimi obsevalnimi polji obsevamo več metastaz–tarčnih volumnov hkrati (SRS of multiple metastases with a single isocenter). Sistem mora obsevalni načrt izvesti popolnoma avtomatsko, z avtomatskim slikanjem znotraj frakcije pred in za vsakim obsevalnim poljem. Dobavljena in inštalirana mora biti tudi programska oprema z vsemi potrebnimi licencami, ki optimizira načrtovanje takšnih obsevalnih načrtov. Vključeno mora biti izobraževanje osebja OIL.

Vprašanje ponudnika:
Podjetje Elekta se ponaša z veliko uporabniki, ki zdravijo več metastaz-tarčnih volumnov hkrati z enim izocentrom. Ti uporabniki so objavili tudi odlične rezultate. Vendar pa Elektina tehnika obsevanja ne vključuje Varianov način dela, tj. " z avtomatskim slikanjem znotraj frakcije pred in za vsakim obsevalnim poljem”. Pri Elektinem načinu operater sproži slikanje pred, med ali po polju. Prosimo, da spremenite skladno z opisanim načinom dela besedilo te zahteve ter predlagamo, da sprejmete kot ustrezen aparat, ki ima poleg avtomatizma tudi prej opisan način dela.

Odgovor:
Ugodi se predlogu ponudnika. Naročnik dopušča poleg aparata, ki ima avtomatiziran sistem slikanja znotraj frakcije, tudi aparat, ki ima avtomatiziran IN ročni način slikanja, kot je to predlagal ponudnik v vprašanju. (Prosimo, da spremenite skladno z opisanim načinom dela besedilo te zahteve ter predlagamo, da sprejmete kot ustrezen aparat, ki ima poleg avtomatizma tudi prej opisan način dela.)«

Upoštevaje navedeno bi bilo zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija prvotno različico tehnične zahteve, čeprav je bila ta zatem spremenjena v skladu s predlogom gospodarskega subjekta – citiran naročnikov odgovor s portala javnih naročil se namreč v skladu z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj kot problematično izpostavlja tudi zahtevo iz točke 1.17 dokumenta »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo APARAT 6 – AP6« oz. smiselno enako zahtevo iz točke 1.15 dokumenta »Tehnične zahteve za linearni pospeševalnik s pripadajočo opremo APARAT 7 – AP7«:

»Natančnost sevalnega izocentra mora dosegati stereotaktične normative: natančnost sevalnega izocentra (gantry in kolimator) mora biti znotraj sfere z radijem ≤ 0,5 mm in natančnost sevalnega izocentra (gantry in kolimator in miza) mora biti znotraj sfere z radijem ≤ 0,75 mm. Omenjena natančnost se preveri z Winston-Lutz testom ali le temu enakovrednemu testu.«

Iz pregleda na portalu javnih naročil objavljenih vprašanj gospodarskih subjektov in naročnikovih odgovorov v zvezi s predmetnim naročilom je razvidno, da je bilo dne 11. 1. 2018 ob 13.55 med drugim objavljeno vprašanje gospodarskega subjekta in naročnikov odgovor:

»Vprašanje ponudnika:
TG-142 je standardni mednarodni dokument, ki ga uporabljajo ESTRO, IAEA itd. V razpisni dokumentaciji za predmetno naročilo je razvidno, da ga uporablja za osnove in priporočila tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Prav tako je zahtevana uporaba TG 142 standarda pri izvedbi končnih prevzemnih testov. Prosimo vas, da spremenite tehhnično zahtevo in predlagamo, da sprejemete kot ustrezen tudi aparat s tehničnimi specifikacijami za natančnost sevalnega izocentra, ki ustrezajo standardu TG142 (Glej dokument TG142 na strani 5 ali na strani 4201 publikacije).

Odgovor:
V dokumentu TG-142 so navedene specifikacije za linearni pospeševalnik, namenjen za stereotaktično obsevanje (For example, the coincidence of collimator, gantry, and couch axes with the isocenter is recommended to be within 1 mm for a stereotactic machine and within 2 mm for other machines). V razpisni zahtevi je omenjen Winston-Lutzov test, ker ga naročnik skoraj že desetletje uporablja za preverjanje natančnosti izocentra obsevalnega aparata, namenjenega za stereotaktično obsevanje, in ima z njim dobre izkušnje.
Referenca:
A system for stereotactic radiosurgery with a linear accelerator
W. Lutz, K. R. Winston, and N. Maleki, Int. J. Radiat. Oncol., Biol., Phys. 14, 373-381 (1988)
Naročnik ne bo spremenil zahteve.«

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je najpogosteje uporabljena stereotaktična norma »AAPM Task Group 142 report: Quality assurance of medical accelerators«, ki ne favorizira nobenega proizvajalca, poročilo TG 142 pa je bilo uporabljeno tudi pri zadnjem nakupu linearnega pospeševalnika s strani naročnika. Vlagatelj izpostavlja, da to poročilo ne vsebuje pogojev oz. zahtev, ki jih naročnik navaja v citiranih točkah; dejansko naj bi bile te zahteve prepisane iz komercialne tehnične specifikacije proizvajalca Varian. Zahteva glede specifikacije natančnosti sevalnega izocentra brez upoštevanja mize za pacienta naj bi bila brez vsake klinične podlage in nerelevanten pogoj, saj so vsa stereotaktična zdravljenja izvajana z uporabo mize za pacienta. Vlagatelj zahteva, naj se kot kriterij kvalitete uporabi »AAPM Task Group 142 report: […]« in ustrezajoče spremeni razpisno dokumentacijo.

Naročnik v sklepu z dne 6. 2. 2018 navaja, da poročilo TG 142 govori o splošnih zahtevah za linearne pospeševalnike in le v manjšem delu o posebnih zahtevah za linearne pospeševalnike, ki se uporabljajo za stereotaktično obsevanje. Tumorje v možganih, kjer je na majhnem prostoru veliko občutljivega zdravega tkiva, se zdravi z visokodoznim stereotaktičnim obsevanjem le z zelo natančnimi napravami, z namenom čimbolj zaščititi zdravo tkivo in preprečiti neželene posledice obsevanja. Zaradi tega naročnik vztraja pri zahtevi za radij natančnosti sevalnega izocentra kot navedeno v točki 1.17 oz. 1.15. Dodaja še, da je pri zahtevi za natančnost sevalnega izocentra vključil tudi mizo za pacienta.

V obravnavanem primeru torej vlagatelj oporeka zahtevi glede natančnosti sevalnega izocentra obeh naprav, ki sta predmet tega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz navedb vlagatelja ni razvidno, kakšne naj bi bile ustrezne vrednosti glede na dokument, ki naj bi se pogosto uporabljal kot stereotaktična norma. Iz zahtevka za revizijo prav tako ne izhaja, da vlagatelj ne bi mogel ponuditi naprav, ki bi zagotavljale zahtevano natančnost sevalnega izocentra.

Tudi v kolikor je mogoče očitke vlagatelja razumeti v smislu, da naročnik neutemeljeno zahteva naprave z večjo natančnostjo sevalnega izocentra, kot naj bi bila opredeljena v dokumentu, na katerega se sklicuje vlagatelj, pa ob tem, da je že glede na navedbe vlagatelja ta dokument (le) ena od norm, na katere se je mogoče sklicevati, Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik prepričljivo utemeljuje razloge, zaradi katerih je postavil (domnevno strožjo) zahtevo – slediti je mogoče naročniku v tem, da je natančnost obsevanja bistvena za zaščito okoliškega zdravega tkiva, še posebej v primeru obsevanja tumorjev v možganih, kjer je klinično pomemben vsak del zdravega tkiva – navedeni argumentaciji naročnika vlagatelj ni nasprotoval. Prav tako je mogoče slediti naročniku v tem, da je pri zahtevani natančnosti sevalnega izocentra vključil tudi mizo za pacienta. V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, da bi bila ta sporna naročnikova zahteva pripravljena v nasprotju z določili (68. člena) ZJN-3.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil dne 11. 1. 2018 (ob 13.57) spremenil določilo točke 7.8.1 dokumenta »Zahteve naročnika za GOI dela za pripravo prostora za aparat 6 in 7« kot dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na tehnične specifikacije, tako da naj bi se ta glasila:

»Predvidi se novo pohištvena oprema v celoti. Načrt postavitve kakor tudi kakovost in količino pohištvene opreme potrdi naročnik po predložitvi skice postavitve s strani ponudnika. Celotno obstoječe pohištvo izbrani ponudnik demontira v celoti in odstrani v trajno deponijo«.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem kršil med drugim 68. člen ZJN-3, saj ni specificiral vrste količine in pa tehničnih specifikacij pohištva, nedopustna pa naj bi bila tudi navedba, da naročnik postavitev ter količino in kakovost pohištvene opreme potrdi po oddaji ponudbe s strani ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru po objavi spremembe določila točke 7.8.1, kot jo citira vlagatelj, z objavo na portalu javnih naročil dne 19. 1. 2018 ob 9.44 (torej pred potekom roka za oddajo ponudb) v odgovoru na opozorilo gospodarskega subjekta na nezakonitost določbe iz spremenjene točke 7.8.1 besedilo te točke ponovno spremenil, tako da se glasi:

»Predvidi se novo pohištvena oprema v celoti.
Celotno obstoječe pohištvo izbrani ponudnik demontira v celoti in odstrani v trajno deponijo
Pohištvo naj bo iz iverala debeline 18 mm z ABS zaključnimi trakovi. Mizne plošče iz max laminata z ABS robovi debeline 30 mm, noge kovinsko sive prašno barvane. Kovinsko okovje in ročaji kvalitete kot obstoječe.
Količina pohištva je odvisna od umeščenosti aparata in pripadajoče opreme. Poleg navedenega je nujno zagotovitvi funkcionalnost.
Naročnik predvideva , da bo količina oziroma mere pohištva v enakem obsegu kot obstoječe.
Vsa dela izvajati skladno z usklajenim projektom za izvedbo, navodili in s predhodnim soglasjem pristojnega predstavnika Onkološkega inštituta Ljubljana.
Ton barve določi odgovorni predstavnik Onkološkega inštituta Ljubljana.«

Citirani naročnikov odgovor se v skladu z zadnjo povedjo prvega odstavka 67. člena ZJN-3 šteje kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pomeni spremembo prvotno določene oz. predhodno spremenjene zahteve. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da vlagatelj izpodbija neobstoječe določilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar tudi v primeru, če je potrebno šteti, da vlagatelj izpodbija določilo spremenjene točke 7.8.1 (v vsebini, kot izhaja iz naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil dne 19. 1. 2018 ob 9.44), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da naročnik ni specificiral vrste, količine in tehničnih specifikacij pohištva, zaradi česar bi bilo vlagatelju onemogočena priprava dopustne ponudbe: naročnik je namreč te opredelitve navedel. Ker je naročnik točko 7.8.1 spremenil tako, da ne vsebuje več za vlagatelja spornega določila, da »[n]ačrt postavitve kakor tudi kakovost in količino pohištvene opreme potrdi naročnik po predložitvi skice postavitve s strani ponudnika«, zato ni mogoče ugotoviti, da je naročnik iz razlogov, ki jih s tem v zvezi izpostavlja vlagatelj, kršil določbe ZJN-3 pri pripravi zahtev, ki se nanašajo na pohištveno opremo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnika preko portala javnih naročil pozval k objavi vezanih pooblaščenih serviserjev, njihovih urnih postavk in ostalih pogodbenih cen za dela, ki jih lahko samo oni pooblaščeno izvajajo v tem javnem razpisu, naročnik pa je v svojem odgovoru navedel samo kontaktne podatke pooblaščenih serviserjev, ne pa tudi ostalih zahtevanih podatkov, ki so bistvenega pomena za pripravo ponudbe ter oblikovanje ponudbene cene. Vlagatelj zato zahteva, naj naročnik spremeni razpisno dokumentacijo tako, da bodo ponudnikom dostopni vsi ti zahtevani podatki, nujni za sestavo ponudbe.

Vlagatelj se torej sklicuje in pravilno povzema vprašanje ter naročnikov odgovor na to vprašanje, objavljeno na portalu javnih naročil dne 11. 1. 2018 ob 13.59, pri čemer se oboje navedeno nanaša na določilo toče 7.9 »Aktivna požarna zaščita« dokumenta »Zahteve naročnika za GOI dela za pripravo prostora za aparat 6 in 7«:

»V nekaterih prenavljanih prostorih je poleg gašenja s plinom, ki je opisano v poglavju strojnih instalacij, nameščena tudi druga delujoča oprema za aktivno požarno zaščito, za katero skrbijo pogodbeno vezani pooblaščeni serviserji. Instalirani so sistem aktivnega javljanja požara, sprinkler sistem ter sistem varnostne razsvetljave. Izbrani ponudnik mora, v sodelovanju s pogodbenimi serviserji, zagotoviti nemoteno delovanje sistemov za aktivno požarno zaščito med in po koncu vseh del, ko bo moral pridobiti potrdilo o brezhibnosti delovanja s strani pooblaščenega preglednika, v kolikor se je v posamezen sistem kakor koli posegalo. V primeru sprememb zaradi postavitve novega obsevalnega aparata s pripadajočo opremo, je potrebna predhodna izdelava novega projekta (PZI) ter posledično predelava dotičnega sistema za aktivno požarno zaščito na tak način, da bo sistem funkcionalen in da bo zadoščeno zakonodaji s tega področja.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, zakaj so za pripravo ponudbe v konkretnem primeru potrebne naročnikove cene vzdrževanja sistema aktivne požarne zaščite, prav tako pa to ne izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik s tem v zvezi v sklepu z dne 6. 2. 2018 utemeljeno opozarja, da vrednost in obseg storitev, ki jih bo (izbrani) ponudnik sklenil s temi subjekti, ni odvisna od vrednosti in obsega posla, ki ga imajo le-ti z naročnikom. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik v izpostavljenem delu ni zagotovil potrebnih informacij za pripravo ponudbe.

V povzetku do sedaj obravnavanih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijskih navedb ni izkazal naročnikovih kršitev glede določitve tehničnih specifikacij za oba linearna pospeševalnika ter za pohištvo oz. opremo, prav tako pa tudi ne kršitev zaradi neobjave informacij o naročnikovih cenah vzdrževanja sistema aktivne požarne zaščite. Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev predlog za postavitev strokovnega mnenja neodvisnega strokovnjaka oz. izvedenca, ki naj bi ugotavljal, ali izdelki proizvajalca Varian v celoti izpolnjujejo tehnične zahteve naročnika, ter ali so tako striktno postavljene zahteve »[…] absolutno nujne, upoštevajoč stanje tehnike in doseganje želenih rezultatov na pacientih […]«. Kot je že bilo podrobneje obrazloženo, potrditev izhodišča, da naj bi bil le en gospodarski subjekt zmožen izpolniti naročnikove zahteve, samo po sebi še ne bi pomenila kršitve ZJN-3. V obravnavanem primeru je bilo potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pripravil tehnične specifikacije skladno z (68. členom) ZJN-3, kar je pravno vprašanje, na katerega mora odgovoriti Državna revizijska komisija, vlagatelj pa svojega (splošnega) dokaznega predloga ni substanciral tako, da bi bilo mogoče ugotoviti, katera pravno pomembna dejstva naj bi se s pomočjo tega dokaza ugotovila. Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zato vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljenega (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da je bil naročnik preko portala javnih naročil pozvan k predložitvi obstoječih načrtov za prezračevanje in hlajenje za oba prostora za aparat 6 in 7, z načrti klima strojnic in mesta postavitve hladilnih agregatov, v odgovor pa je napisal, da bo ta dokumentacija predana izbranemu ponudniku. Vlagatelj zatrjuje, da je navedena dokumentacija nujno potrebna za to, da lahko sploh sestavi in ovrednoti ponudbo, zato zahteva, naj naročnik spremeni razpisno dokumentacijo tako, da bodo ponudnikom dostopni vsi podatki, nujni za sestavo ponudbe.

Vlagatelj se torej sklicuje in pravilno povzema vprašanje ter naročnikov odgovor na to vprašanje, objavljeno na portalu javnih naročil dne 19. 1. 2018 ob 9.41, pri čemer se oboje navedeno nanaša na določilo toče 3.10 »Posebne smernice investitorja za prezračevalno-klimatsko napravo aparata »6« dokumenta »Zahteve naročnika za GOI dela za pripravo prostora za aparat 6 in 7«:

»Obstoječa prezračevalno-klimatska naprava je skupna še za druge prostore v bolnišnici, zato je potrebno ob njeni zamenjavi poskrbeti, da se te po izvedenem posegu na povsem enak način in količini ponovno prezračujejo in klimatizirajo. Sedanje lastnosti naprave se spremenijo toliko, kot to zahtevajo prostori z novo napravo.«

Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja v tem delu ocenjuje za utemeljene. Če naročnik pravočasno prejme zahtevo, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente (prva poved četrtega odstavka 61. člena ZJN-3). Iz pregleda objav na portalu javnih naročil nesporno izhaja, da je bil naročnik opozorjen na to, da ponudnik(i) potrebuje(jo) za pripravo ponudbe omenjene načrte. Naročnik seznanitve gospodarskih subjektov z zahtevanimi dokumenti ni zagotovil, saj je zgolj navedel, da bodo ti dokumenti dosegljivi izbranemu ponudniku, torej po izteku roka za predložitev ponudb, oziroma celo po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. V sklepu z dne 6. 2. 2018 naročnik navaja, da je imel vlagatelj na ogledu prostora (dne 13. 1. 2018) možnost ogleda, izmere in fotografiranja. Ne glede na morebitno nespornost navedenih možnosti, ki so jih ponudniki imeli na ogledu prostorov, pa naročnik niti ne zatrjuje, da je ponudnikom (oz. vlagatelju) tega dne ali kadarkoli kasneje omogočil tudi vpogled v načrte, s katerimi po lastnih navedbah sicer razpolaga. Naročnik tudi zgolj pavšalno navaja, da je »imel vlagatelj dovolj informacij za pripravo ponudbe«, pri čemer pa ne pojasni, zakaj načrti prezračevanje in hlajenja prostorov, ki bodo predmet GOI del, ne bi bili potrebni za (kvalitetno) pripravo ponudbe in ustrezno ovrednotenje del.

Naročnik še navaja, da razpolaga le s tiskanimi načrti, ne pa tudi z načrti v elektronski obliki. Čeprav navedenega pojasnila ni podal (tudi) v odgovoru na portalu javnih naročil (kjer je zgolj navedel, da bo dokumentacija predana izbranemu ponudniku) pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da bi naročnik ustrezno seznanjenost ponudnikov lahko zagotovil na drug način, npr. z vabilom na vpogled tiskanih načrtov (prim. tudi z drugim odstavkom 61. člena ZJN-3, v povezavi s 37. členom ZJN-3). Upoštevaje vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in naročniku naložila odpravo kršitve (druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN) na način, da gospodarske subjekte na ustrezen način seznani z načrti za prezračevanje in hlajenje prostorov, ki bodo predmet GIO del pri izvedbi del v okviru tega javnega naročila. V obravnavanem primeru je mogoče kršitev odpraviti že na način, da naročnik zagotovi take podatke, ki jih gospodarski subjekti potrebujejo za pripravo (konkurenčnih in primerljivih) ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nazadnje navaja še, da je bil naročnik preko portala javnih naročil pozvan k dodatni pojasnitvi dokumenta »Predlog dodatne zaščite za prostora AP6 in AP7 ob zamenjavi linearnih pospeševalnikov« (oznaka »LDOZ 126/2016-UZ«), vendar tudi po vnovičnem opozorilu ni posredoval podatkov o tem, kakšne so zahteve po zaključni vizualni obdelavi jeklene plošče, ali se plošča samo namesti in zaščiti s premazom oz. ali se mora zakriti – naročnik je zgolj objavil še dodaten dokument »Predlog dodatne zaščite prostora AP6 zamenjavi linearnega pospeševalnika« (oznaka »LDOZ-4/2018-UZ«), ki pa zopet ni odgovoril na vprašanje. Vlagatelj zatrjuje, da v posledici navedenega ostaja nepojasnjen način zaključne obdelave jeklene plošče pri montaži na dovozni poti, vnesen pa naj bi bil tudi dvom o tem, ali je sedaj ponudniku dana možnost izbire med montažo zunaj ali znotraj stavbe, oziroma, ali se zahteva montaža izključno zunaj stavbe. Vsi ti podatki naj bi bili nujno potrebni za sestavo in ovrednotenje ponudbe.

Naročnik je v točki 1.2. dokumenta »Zahteve naročnika za GOI dela za pripravo prostora za aparat 6 in 7« navedel: »Prostor mora biti urejen v skladu z mnenjem pooblaščene slovenske ustanove (ZVD). Mnenje bo pridobil naročnik.« Na prošnjo gospodarskega subjekta (»Prosim, da objavite poročilo ZVD v zvezi z zaščito.«) preko portala javnih naročil je naročnik dne 28. 12. 2018 ob 11.29 odgovoril, da je na svoji spletni strani objavil dokument »LDOZ 126/2017-UZ«. Vlagatelj pravilno povzema vprašanji ter naročnikova odgovora na vprašanji v zvezi s tem dokumentom, kakor je bilo vse objavljeno na portalu javnih naročil dne 11. 1. 2018 ob 14.23 in 19. 1. 2018 ob 9.42: gospodarski subjekt (vlagatelj) je tako obakrat prosil »[…] naročnika za informacijo, kakšne so zahteve po zaključni vizualni obdelavi te jeklene zaščite. Ali se zaščita samo namesti in zaščiti s premazom. Ali se mora plošča zakriti. Prosimo za navedbo zahtevane obdelave.« Naročnik je na prvo tako zastavljeno vprašanje (dne 11. 1. 2018) odgovoril, da je »je objavil sliko na kateri je razvidno kje je mesto montaže dodatne zaščite« ter »[p]odatki so pa razvidni iz že objavljenega dokumenta ZVD«, na drugo pa, da »je spletni strani objavil dodatno pojasnilo glede zaščite, ki ga je pridobil od ZVD«. Državna revizijska komisija pri tem pristavlja, da je glede na vsebino zadnjecitiranega odgovora naročnik dokument z dodatnimi pojasnili (z oznako »LDOZ-4/2018-UZ«) objavil po izteku roka, do katerega so gospodarski subjekti lahko naročniku preko portala javnih naročil zastavili vprašanja, oziroma nanj naslovili opozorilo na očitano kršitev.

V obravnavanem primeru je mogoče pritrditi navedbam vlagatelja, da naročnik v nasprotju z določbo prvega odstavka 61. člena ZJN-3 ni zagotovil dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami, glede na pravočasno zahtevo (prošnjo) preko portala javnih naročil. Tudi v sklepu z dne 6. 2. 2018 je naročnik navedel zgolj to, da »zahteva izvedbo dodatne radiološke zaščite v obsevalnem prostoru Ap6 v skladu z dokumentom LDOZ 4/2018-UZ, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil« ter da »[d]odatna radiološka zaščita zunaj ni potrebna«, ni pa navedel ničesar glede zaključne obdelave jeklene zaščite. Naročnik prav tako ni prerekal navedbe vlagatelja o tem, da gre v primeru manjkajočih pojasnil za take podatke, ki so nujni potrebni za sestavo in ovrednotenje ponudbe. Ob upoštevanju vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo tudi v tem delu ugodila in naročniku naložila odpravo kršitve (druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN) na način, da na ustrezen način odgovori na še neodgovorjena vprašanja ponudnika glede izvedbe dodatne zaščite prostorov in razjasni dvom glede notranje ali zunanje izvedbe zaščite, saj je kršitev mogoče odpraviti že na način, da naročnik zagotovi take podatke, ki bodo omogočali, da bodo gospodarski subjekti lahko pripravili ponudbe, ki bodo medsebojno primerljive.

Ker je ugotovljene kršitve, ki vplivajo na vlagateljev položaj, mogoče odpraviti le v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila in torej pred rokom, ki je določen za predložitev ponudb, bo moral naročnik določiti nov rok za predložitev ponudb, če se bo odločil, da s postopkom oddaje javnega naročila nadaljuje (napotek po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN). Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN-3), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN-3).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 4.000,00 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa za predrevizijski in revizijski postopek in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim ter pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala strošek plačane takse v višini 4.000,00 EUR. Ker pa je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel le delno, je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v sorazmerju z doseženim uspehom v postopku, ki ga ocenjuje na 2/9 (dve devetini) povrne 888,89 EUR potrebnih stroškov, nastalih s predrevizijskim in revizijskim postopkom. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5. 3. 2018





Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- GORENJE GTI, d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje,
- Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.