018-036/2018 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-036/2018-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 28. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v povezavi s 30. členom ZPVPJN, v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba SVTK del v okviru projekta Modernizacija Kočevske proge - 3. faza«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Iskra, d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.2.2018

ODLOČILA

1. Predlogu za začetek revizijskega postopka se ne ugodi.

2. Odločitev o stroških, ki jih je vlagatelj priglasil v vlogi z dne 9.2.2018, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.11.2016, pod št. objave JN007011/2016, in v Uradnem listu EU dne 5.11.2016, pod št. objave 2016/S 214-389331.

Naročnik je sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 20.12.2017, s katero je predmetno javno naročilo oddal skupini ponudnikov (1) Siemens AG Österreich, Dunaj (2) Siemens, d.o.o., Ljubljana in (3) Ostria, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je ponudbo, ki jo je oddal vlagatelj skupaj s partnerjema SŽ - ŽGP Ljubljana, d.d., Ljubljana in AŽD Praha, Praga, zavrnil kot nedopustno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.1.2018, ki jo je naročnik prejel dne 8.1.2018, vložil zahtevek za revizijo, ki ga je oblikoval na naslednji način:
– v točki I zatrjuje naročnikove kršitve v zvezi s sprejemom in obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila,
– v točki II zatrjuje kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in zahteva (oz. predlaga), da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter da se mu dovoli dopolnitev zahtevka za revizijo,
– v točki III zatrjuje, da oddaja naročila ni mogoča zaradi nejasno določenih meril za oddajo javnega naročila,
– v točki IV predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov postopka pravega varstva.

Naročnik je s sklepom št. 43001-307/2016/67 z dne 11.1.2018 (v nadaljevanju: sklep z dne 11.1.2018) zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo (iz razloga umanjkanja aktivne legitimacije) in zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva, ki ga je vlagatelj prejel dne 15.1.2018.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.1.2018 zoper sklep z dne 11.1.2018 vložil pritožbo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22.1.2018 odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-17/2018-4 z dne 7.2.2018 ugodila vlagateljevi pritožbi in razveljavila naročnikov sklep z dne 11.1.2018. Izpostavljena odločitev Državne revizijske komisije je bila vročena naročniku dne 9.2.2018, vlagatelju pa dne 12.2.2018. Državna revizijska komisija je naročniku vrnila odstopljeno dokumentacijo, ki jo je naročnik (osebno) prevzel dne 7.2.2018.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.2.2017, ki jo je istega dne priporočeno oddal po pošti in ki jo je naročnik prejel dne 12.2.2018, vložil predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika. V vlogi vlagatelj navaja, da je nastopil molk naročnika glede točke II zahtevka za revizijo, ker naročnik s sklepom z dne 11.1.2018 ni odločil o vseh pravovarstvenih zahtevkih, ampak je z navedenim sklepom le delno odločil o zahtevku za revizijo. Ker naročnik točke II zahtevka za revizijo ni zavrgel v roku treh delovnih dni od prejema zahtevka za revizijo, bi moral o tem delu zahtevka za revizijo vsebinsko odločiti. Iz 310. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s 13. členom ZPVPJN, in iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN izhaja, da je naročnik dolžan odločiti o vseh pravovarstvenih zahtevkih. Naročnik je s sklepom z dne 11.8.2018 odločil le o nekaterih pravovarstvenih zahtevkih v smislu delne sodbe, kot je urejana v 314. členu ZPP. Ker vlagatelj v roku 20 delovnih dni od naročnikovega prejema popolnega zahtevka za revizijo ni prejel naročnikove odločitve glede točke II zahtevka za revizijo, je nastopil molk naročnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pravno varstvo oz. revizijski postopek v točki II zahtevka za revizijo nadaljuje oz. začne pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom z dne 15.2.2018 odstopil dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka, vključno s predlogom za začetek revizijskega postopka. V dopisu je naročnik navedel, da je predlog za začetek revizijskega postopka preuranjen. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel kot celoto, poleg tega očitki o kršitvi pravice do vpogleda ne morejo biti samostojni očitki. Naročnik pojasnjuje, da je takoj po prejemu odločitve Državne revizijske komisije št. 018-17/2018-4 z dne 7.2.2018 posredoval izbranemu ponudniku kopijo zahtevka za revizijo.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


V obravnavani zadevi je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo na podlagi vloženega predloga za začetek revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala, ali so izpolnjeni pogoji za začetek revizijskega postopka postopka oddaje predmetnega javnega naročila zaradi molka naročnika.

Skladno s četrtim odstavkom 28. člena ZPVPJN lahko vlagatelj, če v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN, začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Skladno s tretjim odstavkom 29. člena ZPVPJN mora naročnik, kadar v primeru svojega molka prejme predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, Državni revizijski komisiji posredovati vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Iz izpostavljenih določb izhaja, da molk naročnika nastopi, če vlagatelj v zahtevanem obdobju (tj. 20 delovnih dni od naročnikovega prejema popolnega zahtevka za revizijo), ne prejme odločitve naročnika bodisi o zavrženju zahtevka za revizijo (tretji in četrti odstavek 26. člena ZPVPJN) bodisi o zavrnitvi ali ugoditvi zahtevka za revizijo (prvi odstavek 28. člena ZPVPJN). Če nastopi molk naročnika, lahko vlagatelj pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka, naročnik pa mora, skladno s tretjim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopiti dokumentacijo Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavani zadevi v trenutku vložitve predloga za začetek revizijskega postopka ni nastopil molk naročnika. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo (Državna revizijska komisija je v izogib prejudiciranja štela, da je vložen zahtevek za revizijo popoln), ki ga je naročnik prejel 8.1.2018. Naročnik je o njem odločil, in sicer ga je s sklepom z dne 11.1.2018 zavrgel, kar pomeni, da je naročnik sprejel odločitev iz tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN. Ta odločitev je bila vlagatelju vročena (in sicer dne 15.1.2018) in zoper njo je vlagatelj tudi vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Zaradi razveljavitve odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo mora naročnik zahtevek za revizijo (ponovno) procesno in, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih pogojev, vsebinsko obravnavati, pri čemer rok za odločitev o zahtevku za revizijo in rok za nastop molka naročnika začne ponovno teči. Naročnik je vrnjeno dokumentacijo prejel dne 7.2.2018, odločitev Državne revizijske komisije o razveljavitvi sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo pa dne 9.2.2018. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da v trenutku vložitve predloga za začetek revizijskega postopka, tj. dne 9.2.2018, še ni nastopil molk naročnika, saj še ni preteklo 20 delovnih dni od trenutka, ko bi naročnik moral (in mogel) ponovno odločiti o zahtevku za revizijo.

Vlagateljevim navedbam, da je v obravnavni zadevi nastopil molk naročnika v zvezi s točko II zahtevka za revizijo, ni mogoče slediti. Naročnik je zavrgel zahtevek za revizijo kot vlogo, kar pomeni, da je odločil o »celotnem« zahtevku za revizijo, torej tudi v zvezi s točko II zahtevka za revizijo. Iz sklepa z dne 11.1.2018 namreč ne izhaja, da bi naročnik odločil le o delu zahtevka za revizijo oz. da je odločil o celotnem zahtevku za revizijo, razen o točki II zahtevka za revizijo. Posledično naročnik tudi ni imel podlage, da bi o točki II zahtevka za revizijo (oz. o pravovarstvenem zahtevku, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in da se mu dovoli dopolnitev zahtevka za revizijo) še vsebinsko odločal. Ker torej ni pravilno vlagateljevo stališče, da naročnik o točki II zahtevka za revizijo ni odločil, tudi ni pravno relevantno vlagateljevo sklicevanje na 310. in 314. člen ZPP, ki se v postopku pravnega varstva uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prim. prvi odstavek 13. člena ZPVPJN). Vlagateljeve navedbe, da je naročnik s sklepom z dne 11.1.2018 odločil o izpolnjevanju procesnih predpostavk glede točke I in točke III zahtevka za revizijo, ne pa tudi glede točke II zahtevka za revizijo, odpirajo vprašanje, ali je odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo obrazložena in utemeljena. Razreševanju takšnih vprašanj ni namenjen predlog za začetek revizijskega postopka, ampak pritožba (prim. 50. člen ZPVPJN), poleg tega je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi ugodila, naročnik pa bo moral o zahtevku za revizijo (bodisi procesno bodisi vsebinsko) odločiti, kar pomeni, da bo moral odločiti tudi kršitvah, očitanih v točki II zahtevka za revizijo.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoji za začetek revizijskega postopka postopka oddaje predmetnega javnega naročila zaradi molka naročnika niso izpolnjeni, ker v obravnavani zadevi ni nastopil molk naročnika. Državna revizijska komisija zato predlogu vlagatelja, da se začne revizijski postopek, ni ugodila. Naročnik mora (po prejemu te odločitve in prejemu vrnjene dokumentacije) sprejeti (bodisi procesno bodisi vsebinsko) odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 27.2.2018


Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
– Odvetniška družba Neffat, o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.